Poštnima šsS&šsma v goto«ini=
Štev. 16.	V Ljubljani, dne 10. junija 1925.
Vil. leto.
Glasižo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cefta posamezne Stav. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . , „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. ------ Oglasi po ceniku. =■
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne pritoži znamk. Dopise v tatinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirnna. Rokopise je adresirati te na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici ie v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5 1. T a je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
©bčnl zbor
Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo
se bo vršil dne 5. julija 1925. Dnevni red v prihodnji števi'ki Našega Glasa.
Dr. K—1 Crmlenski:
Upokoienci — kaj hočemo.
V »Našem Glasu« od dne 10. t. in. zahteva dopisnik-upokojenec prevedbo kronskih pokojnin na dinarske, železniške legitimacije in ratifikacijo mednarodne konvencije de dato Rim 6. maja 1921. Pred seboj imam peticijo društva jugoslov. upokojencev v . . ., v kateri kar mrgoli različnih dinarskih svot in računov, ter komentarjev k zdaj veljavnim in na novo predlaganim členom uradniškega zakona. Bral sem jo pazljivo, a ni se mi posrečilo vsega razumeti, dasi sem v stvari informiran.
Neki narodni poslanec je pred kratkim pripovedoval, da je dobil 35 dopisov od upokojencev, ki so ga prosili za intervencijo. Vsak je imel druge želje. Nedavno se je interveniralo za upokojence na pristojnem mestu. Dotični referent je obupno kazal na kopo spisov na mizi, tičočih se upokojencev in vprašal: »Kaj pa vendar hočejo til stari dedje?«
Tovariši! Ali se Vam ne zdi, da tiči eden glavnih vzrokov naših neuspehov v nepreglednosti in razcepljenosti naših želja? Saj smo bili uradniki in umevamo težkoče pri rešitvah takih zadev, o katerih je mnogo različnih mnenj in predlogov! Ako ugodiš enemu, vznejevoljiš deset drugih in si nakoplješ dčitke. Pustiš rajši vse pri starem in se tako izogneš ogromnemu delu, ki ti ne bi prineslo hvale.
Opustiti morami') torej stališče, da vsak iz svojega vidika oblikujemo zahteve upokojencev. Najti moramo splošno in za vse enako veljavno in pravično formulo, katera mora biti kratka, lahko umljiva in v državni upravi lahko izvedljiva. Ta formula je le ena in se Klasi:
Vsi staroupokojenci se morajo izenačiti z
novimi!
Saj ni vzroka za razlikovanje! Pokojnino dobivajo vendar le osebe, katere jo morajo po zakonu dobivati. Ako jim pa pokojnina po zakonu gre, jo morajo dobivati v tistih svo-tah, katere so se po zadnjem uradniškem1 zakonu za sedanji čas spoznale za novoupoko-jence kot potrebne in primerne; to je jasno; saj nimajo eni drugačnih želodcev kakor drugi.
Radi se oziramo na češkoslovaško^državo. Posnemajmo jo tudi v tem oziru; Češkoslovaška je izenačila vse upokojence, dasi je
tam mnogo več tujerodnega uradništva ko; pri nas.
Gospod fin. minister naj bo pomirjen, kajti zahteve staroupokojencev ne pomenjajo trajne obremenitve državne blagajne: vsak dan smo starejši^ mi stanoupokojenci, v kratkem se nas bo država iznebila. Dokler smo pa še na svetu, naj bi se nam življenje omogočilo. Saj ne gre samo za nas, ampak tudi za naše otroke, katerih je še mnogo nepreskrbljenih ; glede teh ima država prav isti interes, da se vzgoje v poštene državljane, km gled drugih sodržavljanov. Posebno težko bodo upokojenci prizadeti po novem stanovanjskem zakonu, pio katerem bodo približno polovico ali tretjino pokojnine morali dati za stanovanje. Od česa pa naj živijo? Ako ne bo pomoči, čitali bomo o samomorih!
Tovarišem upokojencem m našim organizacijah! v celi državi pa kličem ponovno: Pustite vse druge zahtevke in držimo se le ene prošnje dio vladarja, do vlade in do Narodne skupščine: Izenačite takoj staroupoko-jenee z novimi! Tako glaseče se prošnje naj bi se od vseh strani čim preje predložile v Bogradu. Prošnje naj se po krajevnih razmerah utemelje, osobito rraj bi se pokazalo na vladajočo bedo in na ncdogledne posledice, za katere bodo odgovorni edinole oni činitelji, katerih sveta naloga je, da oskrbe tudi za nas zapuščence.
Priznanje vojaške službe za pokojnino in za napredovanje.
Okrožica vsem odsekom direkcije, vsem poštam itd., ki smo jo avizirali v poslednji številki »Našega Glasa«, se glasi:
(Dir. št. 17497/1-25). Uslužbenci, katerim se o priliki prevedbe na zakon o uradnikih civ. reda od 31. julija 1923 na dan 1. septembra 1923 ni uračunala vojaška služba (v kadru alii v vojni — ne glede na to ali si:> jo odslužili pred ali po vstopu v državno civilno službo) za pokojnino in za odrejanje periodičnih stopenj osnovne plače, in ki se radi tega niso pritožili na Državni svet, naj prosijo za priznanje označene službe za pokojnino in za napredovanje. Svoje prošnje, naslovljene na ministrstvo pošte in telegrafa v Beogradu, naj predlože službenim' potom direkciji. V prošnjah je treba navesti službeni-) dobo, priznano na dan 1. septembra 1923, vojaško službeno dobo od — do — in da se prosilec zaradi ne-uračunavanja vojaške službe ni pritožil na Državni svet; dalje naj vsakdo napiše na prošnji nad naslovom (na levi strani zgoraj) opazko: »Po členu 128. zakona o uradnikih civ. reda takse prosto«. Kdor ima potrdila (uverenja) vojaških oblasti (ministrstva voj-
ske in mornarice o vojaški službi v vojni, komande vojnega okruga o vojaški službi v kadru), naj jih priloži prošnji, kdor pa jih je predložil že o priliki prevedlfe, naj to v prošnji navede. Lj. 15. maja 1925
Prošnja na ministrstvo' naj ima približno tak-le formular:
Ministrstvo pošte in telegrafa v Beogradu Z rešenjem gospoda ministrai pošte in telegrafa, št. ... od .... . 1924 mi je bilo priznanih na dan 1. septembra 1923 . . let, . . . mesecev in ... . dni za odrejanje periodičnih stopenj osnovne plače po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda od 31. julija! 1923. Pri tem se mi pa ni uračunala vojaška službena doba (kadrski rok), ki sem jo (ga) odslužil v času od.................do
V	smislu čleraav 137 in 241 uradniškega zakona pa bi se mi moral šteti tudi ta čas v službeno dobo, ker mi je priznan ta čas s prej veljavnimi zakoni (dvorski dekret štev. 47.388 od 2. novembra 1832, zakon od 27. decembra 1875 o vojaški oskrbi osiobja c. kr. vojske, vojne mornarice in domobranstva, dekret finančnega ministrstva št. 4847 od 7. februarjai 1892.)
Ker je Državni svet glede prizivov radi neuračunavanja vojaških let razsodil, da se mora pri prevedbi vzeti v obzir tudi čas vojaškega službovanja in da se mora računati ta čas na osnovi člena 241 uradniškega zakona za odrejanje periodičnih stopenj osnovne plače, ter s tem izdal končnoveljavno tolmačenje navedenega člena, si dovoljujem najudaneje
prositi,
da mi Ministrstvo pošte in telegrafa blagovoli priznati vojaško službo, ki sem jo odslužil med državmo službo, (odnosno: »ki sem jo odslužil pred vstopom v civilno državno službo«), v izmeri . . let, .... mesecev in . . . dni v napredovar^e in v pokojnino. Odslužitev vojaške službe dokazujem s priloženim overovljenim prepisom uverenja Ministrstva vojne in mornarice št. .... od ... .
Prilagam tudi prepis rešenja gospoda ministra pošte in telegrafa št............od
.......... 1924 o moji prevedbi po novem
uradniškem zakonu.
V	Ljubljani, dne ..... 1025.
(Ime, priimek in službeni značaj)
Samo ob sebi se razume, da naj vpiše zlasti v prvem Odstavku tega obrazca vsakdo prošnjo tako, kakor se prilaga njegovemu slučaju. Točno naj navede, ali gre za kadrski nak, ali za podaljšano vojaško službo, ali za službovanje v vojni, ali za čmo-vojniško službo. Te prošnje morajo iti predpisano službeno pot, to se pravi: prizadeti
uslužbenec naslovi prošnjo na ministrstvo, pa jo predloži predstojniku svoje pošte, ta jo pošlje s kratkim spremnim poročilom direkciji, direkcija Pa jo predloži v končno rešitev ministrstvu.
Pripominjamo, da je ministrstvo, odnosno Državni svet posameznikom že priznal štetje kadrskega roka in vojaške službe.
Poročilo
upravnega odbora Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Ljubljani na iiä. rednem občnem zboru dne 5. aprila 1925 v Mestnem domu v Ljubljani.
L Lokali.
Ker smo lani izgubili 'lokale, katere ima sedaj tvrdka Pibernik, smo se oprijeli seveda obljube fin. delegata g. dr. Savnika, da nam preskrbi oziroma izposluje namesto teh vsaj lokale, ki jih ima v najemu mestno tržno nadzorstvo. Zadruga se širi, obrat je vedno večji in bi logično potreboval vedno večje prostore, ako bi hoteli ustvariti kaj dobrega in koristnega. Oviralo nas je pri tem ne malo- pomanjkanje prostorov. Prodaja dežnikov, ki*smo jo upeljali, prodajo perila, platna, Sifona in podobnega blaga, ki smo ga dobili od Saveza v komisijsko prodajo smo morali pričeti v sprednjem, prvem prostoru pisarne, ki je brez izložbe in skrit, vsled česar trpi zadruga, ker se tega blaga proda le skromna količina. Čevljev, ki jih izdelujemo v lastni čevljarni nimamo dati nikamor v izložbo, kar bi imelo za prodajo vendar le veliko večji uspeh v korist zadruge. Ustanovili bi tudi krojačnico za izdelavo in popravilo oblek, kar je nedvomno nujno potrebno in bi bilo v veliko korist članom, toda opustiti smo -morali to misel, ker nimamo prostorov. Pritiskali smo neprestano na tukajšnjo fin. delegacijo, da izpolni svojo obljubo in nam izposluje lokale mestnega tržnega nadzorstva. Nismo dali miru, dokler -nismo dobili definitivne rešitve v tej zadevi. Rešitev ni bila za nas ugodna, ker se je glasila tako, da se sami pogovorimo in sporazumemo z magistratom in naj’mu jih prepustimo na njegovo željo eventualno proti primerni najemnini. Magistrat seveda te prostore tudi še rabi, zato jih ni hotel nam prepustiti, posebno, ker je videl, da ni v ozadju nikogar, ki bi ga silil k temu; obljubil nam je za 1. 1925 po sporazumu Din 5 00-0,— letne najemnine. Namesto lokalov smo dobili torej Din 5.000.—. Lokali bi bili za nas seveda veliko več vredni, ker bi na-m zaslužili veliko več, toda kaj drugega ni bilo mogoče doseči. Ta sporazum je odobrila tudi fin. delegacija, tako je ostal volk sit l-n koza cela, le zadruga ima sicer Din 5.000.—, kljub temu pa še vedno nujno potrebuje večjih prostorov. Kako lepo bi bilo, ako bi smeli že misliti na zadružni dom državnih uslužbencev, na lepo palačo morda kje poleg Ljubljanske kreditne banke na Aleksandrovi cesti. — Toda o tem morda kdaj drugič.
II. Davek na poslovni promet.
Že na lanskem občnem zboru se je poročalo, da na-m je predpisala davčna administracija za 1. 1922 in 1923 Din 47.500.— davka za poslovni promet im da se je proti plačilnemu nalogu vložil priziv. Priziv dolgo časa ni hotel biti rešen, še le potem, ko je državni svet glede zadruge v Št. Lenartu v Slov. gor. odločil nekako sredi 1. 1924, da je zadruga dolžna plačati ta davek, smo dobili tudi mi priziv zavrnjen, obenem pa novi poziv, da plačamo ta davek. Mi smo se temu upirali, bra!neč svoje stališče, na katerem smo še danes, da se od naših zadrug neupravičeno zahteva davek na poslovni promet, zlasti pa tudi vsled tega, ker se je zahteval ta davek le pri nas v Sloveniji. Pritiskali smo na Savez, da poizkuša pri finančnem munistru doseči, da se od nas ta davek ne bo zahteval. Savez je dobil od Generalne direkcije neposrednih davkov rešitev, s katero je finančni minister odločil, da se od naših zadrug ne more zahtevati ta davek do konca 1. 1924, za naprej naj pa Savez skrbi, da se doseže rednim potom popolna oprostitev tega davka. Savez nas je o tem obvestil in nam je poslal prepis tega odtoka finančnega ministra, ki nas je skoraj docela pomiril. Toda ne za dolgo. Tukajšnja finančna delegacija in davčna administracija sta nas kmalu na to pozvali- vnovič, da plačamo navedeni davek in davčni urad nam je zagrozil seveda tudi še po-
sebej z rubežnijo. Kakor pa pravi že stani pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kakor se skuha, tako je bilo tudi s to našo zadevo. Pisali smo zopet davčni administraciji, da se po odredbi finančnega ministra od nas ta davek do konca leta 1924 ne pobira in smo -ji poslali prepis odloka finančnega ministra. Finančna delegacija o taki odredbi finančnega ministra ni nič vedela, in je prosila pri Generalni direkciji neposrednih davkov za pojasnilo. Do konca 1. 1924 je čakala finančna delegacija na odgovor, vsled tega do konca leta tudi nismo plačali še tega davka. Toda že marca t. 1. 1925 se je finančna delegacija zopet spomnila, da še ni dobila odgovora od fin. ministrstva glede davka na posloviti promet, zato je namesto, da- bi zahtevala odgovor, zopet nas pozvala, da plačamo ves zaostali tozadevni davek, ne meneč se za odlok fin. mnlistra, katerega s-mo ji poslali v prepisu. Seveda se temu še vedno upiramo, trdno prepričani, da nam zakon za-jamčuje davčno prostost in bomo vsled tega vstrajali na svojem stališču do skrajnosti. -Kako bo končno zadeva izpadla, nam seveda sedaj še ne more biti jasno, upanje pa je še vedno, da se bo dobil tudi v Beogradu mož, ki bo znal urediti to žalostno poglavje naše slovenske finančne politike tako, da bo to v korist na-šim zadrugam v celi državi.
lil. Čevljarna.
Že na seji 11. jan. 1924 je upravni odbor na predlog predsednika upravnega odbora g. Urbančiča sklenil, da ustanovimo lastno čevljarsko delavnico, kjer naj se izdelujejo in popravljajo čevlji za člane. Priprave za to so- se takoj pričele, trajalo pa je skoro 4 mesece, predno smo mogli to lepo idejo uresničiti. Treba je bilo pripraviti in urediti lokale, dobiti primernega čevljarskega mojstra s potrebnim osobjem, naročiti blago — surovine itd. tako, da smo pričeli z obratom 1. maja 1924. Zadeva ni bila lahka, ker smo bili vezani na skromna denarna sredstva, s katerimi smo razpolagati. Prosili smo Savez za kredit, pozdravil je našo podjetnost, toda prošnja- ni bila uslišana, ker smo imeli pri njem premajhen kredit v sorazmerju z jamstvom članov, katero je, kakor veste sami, za tako podjetje, kot ga predstavlja zadruga, minimalen. Ves kredit, kolikor smo1 ga imeli pri Savezu, smo morali črpati pri njem v prvi vrsti za živila, zlasti za -moko in sladkor. Savez je pač dobro vedel, da bo naš kredit še za te predmete premajhen in zato ni dovolil, da bi se koristili z njim za čevljarno. Ni mam preostajato drugega, da smo z malimi zadružnimi sredstvi, sicer s tesnobo v srcu, vendar pa s trdno vero v dobro stvar pričeli z obratom. Nismo bili prevarani. Takoj ob pričetku smo videli, da trpijo državni uslužbenci na pomanjkanju dobre in cene obutve, naročniki so se oglašali vedno pogosteje, zato smo nastavili cene, ki lahko konkurirajo vsem drugim. Iz previdnosti nismo s čevljarskim mojstrom sklenili takoj definitivne pogodbe, ampak se je sklenil med njim in med zadrugo več mesecev trajajoč provizorij, v katerem naj se pokaže, ali bo čevljarna odgovarjala svojemu namenu. Ko smo se do dobra uverili, da ima zadruga od nje veliko koristi, da se je člani poslužujejo, da je torej bila njena ustanovitev potrebna in vsestransko utemeljena, in ko smo slišali o njej tudi povoljno mnenje in potrebne nasvete od revizorja Saveza g. Ferjančiča smo se lotili priprav za definitivno pogodbo. Sedaj je pogodba sklenjena definitivno, veljavno podpisana in so na podlagi te pogodbe Interesi zadruge popolnoma zavarovani. Zadruga kupuje surovine, plačuje čevljarskega mojstra in njegovo- osobje in prodaja sama vse svoje izdelke. Čevljarna uspeva izborno m prinaša zadrugi lepe zaslužke. Ima 20 delavcev, in zalaga tudi Nabavljalno zadrugo uslužbencev državnih železnic v Šiški s svojimi izdelki. Od 1. maja do korica 1. 1924 je izdelala čevljev in popravil za skupno vsoto Din 240.728.85. Primanjkuje pa vsled čevljarne denarja za druge svrhe, ker je založen v njej precejšen kapital. Vsled tega se čuti slaba posledica malega kredita, ki ga ima zadruga vsled malega jamstva in -nizkih deležev članov. Ker nismo imeli s čevljarno do konca 1. 1924 definitivne pogodbe, ker je bilo pravzaprav vse njeno delo v prošlem letu le po-izkus, ali se bo obnesla, ali jo bomo morali opustiti, zato nismo mogli vzeti -pri njej nakupljeno in nabavljeno blago v poštev pri izračunanju višine konzuma posameznih članov, na podlagi katere se jim bo odmerila dividenda. Treba je bilo imeti pred očmi, da se med nabavke v prodajalni, ki je stalna in že
vpeljana, ne more všteti ali vmešati konzum provizorične, poizkusne čevljarne, katera bi dala lahko prebitek, lahko pa tudi izgubo. Ker se -je čevljarna obnesla in je dala sama tudi svoj čisti prebitek, se je s tem povečal za toliko tudi splošni, skupni prebitek zadruge, od katerega bo občni zbor določil kvoto za dividendo zadružnikom. Ako bi čevljarne ne bilo, bi bil skupni zadružni prebitek manjši in bi bila seveda tudi za dividende določena svota manjša. Od te manjše kvote bi mogel dohiti vsak zadružnik, ki je kupoval v zadrugi tudi manjšo dividendo. Razlika je sedaj ta, in v tem, da dobijo vsi zadružniki, ki so kupovali v prodajalni in čevljarni večjo dividendo od več-I jega skupnega prebitka, slabo je samo to, da ne ! dobijo nič samo tisti, ki so imeli posla s čevljar-I no in, ki niso v prodajalni ničesar nabavili. Teh i pa je jako malo. Kdor je pri tem prizadet, naj po-I -misli, kako bi bilo pri srcu n. pr. zadružnikom, ki ! so kupovali nasprotno samo v prodajalni in nič v j čevljarni v slučaju, da bi poizkus s čevljarno sla-i bo izpadel in bi se vsled tega čisti prebitek prodajalne vsled izgube pri čevljarni zmanjšal. V tem I slučaju bi šlo to na stroške zadružnlkov-konzu-j mentov v prodajalni in bi bili ti žrtve čevljarne.
! V tem primeru pa bi bila prizadeta velika večina I zadružnikov, ki kupuje v zadrugi, vsled tega je samo pravično in pošteno, da se je tako' uredilo za čas provizorija. Sklenilo se je pa že, da se za
I.	1925 upošteva vsaka nabava blaga v čevljarni jednako kot v prodajalni, in ne bo v tem nobene razlike. To pa ravno zato, ker je pogodba definitivna in čevljarna sigurna in varna. Neupravičeno bi bilo torej, ako bi se vsled tega kdo razburjal. Priporočamo1 tudi onim, ki morda niso bili sprva dobro postreženi, da tega ne štejejo v zlo zadrugi -in da se zavedajo, da je vsak začetek težak in da je treba začetnikom marsikaj odpustiti.
IV. Drva In premog.
Nameravano je bilo -takoj po lanskem občnem zboru, prav kakor lansko leto pričeti1 tudi letos trgovino z drvmi im premogom. Prilike so bile za to ugodne, toda zadeli smo zopet na že znano in večkrat omenjeno oviro, ki nam je to preprečila, to je pomanjka-n-je kapitala in kredita. Tudi za to akcijo nismo dobili kredita pri Savezu vsled pomanjkanja jamstva.
V. Prodaja blaga.
izmed blaga večjega pomena v prodajalni se je prodalo v 1. 1924 raznega mila, 5700 kg, riža
II.	000 kg, kave 1700 kg, olja 4.000 kg, masti 15 tisoč kg, cikorije 11900 kg, petroleja 3700 kg, moke 135.400 kg, sladkorja 40.800 kg in zdroba 8.000 kg.
Občni zbor
Hranilnega in posojilnega konzorcija javnih nameščencev v Ljubljani.
Kakor Vam znamo, je Savez nabavljalnlh zadrug v -Beogradu sklenil osnovati po celi državi kreditne zadruge, ki bodo svojim elanom, državnim uslužbencem dajale primerne kredite in jim s tem olajševale nabave in naročcvanjc življenjskih potrebščin pri poedinih nabavljalm-h zadrugah, Kjer take Institucije že obstoje, — recimo, kakor je naš konzorcij, se bode le-te skušalo pritegniti v fuzijo z omenjenim Savezom. -Menda bo ravno ju-tri, t. j. 26. IiV. t. 1. v Splitu tozadevni občni zbor Saveza, na katerem bo rudi glede ljubljanskega 'konzorcija padla odločilna beseda. Konzorciju bi bilo s tem omogočeno, da bo dobival od Saveza tudi večjih cenili kreditov, in bi bil njegov gospodarski razmah zasiguran.
iPrehajami k podrobnejšemu, številčnemu poročilu in se bom omejil seveda le na večje in važnejše postavke denarnega prometa. Obenem, bom ob roki uspehov prvega tromesečja tekočega, upravnega leta podal svoj ekspoze k proračunu za letošnje leto, da ne bo treba še posebej obrazlože-vati njegove postavke ob eni naslednjih točk, ko pride predlog na vrsto. Pro m et je znašal v tem letu potldru-g milijon dinarjev. Članov je prirastlo 67, odpadlo 13, 'bilo jih je kancem leta 1925 — 395, to je v primeri prejšnjega leta za 54 več. V prvem tromesečju letos jih je na novo prirastlo že 25. Deleži, ki so znašali koncem leta 1923 Din 65.073,— znašajo kancem leta 1924 Din 87.962.—■, torej je njih stanje poskočilo za Din 22.889.—. V prvem tromesečju letos jih je na novo prirastlo za Din 7.021.—, tako, da lahko ob koncu letošnjega -leta računamo s starijem1 110.000 Din, kar znači že jako ugledno kreditno podlago. Hranilne
vloge: Stanje koncem leta 1923 je bilo še Din 50.452.—, stanje koncem leta 1924 je bilo Din 66.064.—. Torej večje, za Din 15.61-2.—. Že v prvem tromesečju letos pa beležimo prav izdaten prirastek za Din 27.000.—, ki vzbuja lepo prognozo za ojačenje prometa v nadaljnem poteku upravnega leta.
la vidni napredek je nemalo pripisati okolnosti, da je sklenil odbor obrestovanje hranilnih vlog s konkurenčno obrestno mero proti naknadnemu odobrenju občnega zbora. Kajti, kjer ne gre z apelom samim na zavednost, tam je treba malo konkurence. Danes, ko so tudi banke sklenile obrestovati hranilne vloge nič več ne kot po S odstotkov, ne m or e biti več nobenega razloga za okle-' anje naših organizacij, Ki še vedno nalagajo svoj razpoložljivi denar pri takih zavodih. -Mi namreč zaenkrat obrestujemo tako-le. Vloge do 3.009 Din po 6 odstotkov, do 6.000 Din po 7 odstotkov in preko tega pa po 8 odstotkov. Ta ukrep načelstva je bil neizogiben in tudi v resnici že učinkuje dobro. Prosim, da ta postopek odobrite pri točki dnevnega reda, kjer bom pozneje tudi predlagal, da se obdrži za tekoče upravno leto. Posojila č! an o m so znašala koncem leta 1923 Din 351.358, tekom leta 1924 se je izplačalo Din 310.897. -. Skupaj Din 662.255.—. V letu 1924 pa se jih je vrnilo ali obračunalo Din 277.871.—. Nepjvrnjenega posojila je bilo koncem 1. 1924 Din 384.184.--.
V prvem tromesečju pa že imamo stanje Din 420.600,—. Cisti dobiček znaša gläsern bilance Dim '66i82.75.—. V smislu § 16 in 19 društvenih pravil gre ves čisti dobiček rezervnemu zakladu, v kolikor se od njega že poprej ne določi za specijalne zaklade. Ker razdelitev čistega dobička izrecno ne navaja nobena točka dnevnega reda, predlagam pri tej priliki z ozirom na imenovana §§ zadružnih pravil sledečo razdelitev čistega dobička: (Utemeljuje predlog).
Prosim g. predsednika, da da na glasovanje priporočano razdelitev čistega dobička in ' er:
a)	Tiskovni sklad Din 341.84, b) Rostanov sklad Din 2000.—, c) Rezervni sklad Din 4340.91. Skupaj Din 6682.75.
Poročilo je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje in je stavljeni predlog za razdelitev čistega dobička soglasno sprejel. Gospod Ro-stan "je prečital na to poročilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani o reviziji konzorcija, k' jo je izvršila Zveza v drugi polovici oktobra pret leta. Iz revizijskega poročila sledi, da uživa konzorcij davčno prostost po čl. 262 finančnega zakona, da je njegov splošni položaj ugoden in Izraža priznanje upravi in nadzorstvu za uspešno vodstvo konzorcija. Poročilo je vzel oočii zbor z zadovoljstvom na znanje. G. Vilko Praprotnik je poročal kot predsednik nadzorstva, da je bilo vse poslovanje pregledano in primerjano' s knjigami im da ie bilo vse v najlepšem redu. Predlagal je upravnemu odboru absolutorij, fumkeijonarjem naj se pa izreče zahvala. Predlog je bil soglasno sprejet. G. Srečko .Magolič je poročal, da je načelstvo gmotni položaj zadruge vsestransko promotrilo in ugotovilo predvidene izdatke za tekoče leto v iznosu Din 60.000.—, za katere se bo dobilo kritje z rednimi dohodki v isti višini. Navedel je podrobno predvidene izdatke in dohodke z željo, da se proračun sprejme.
Določitev obrestne mere je predlagal g. Ro-stan in je občni zbor soglasno sprejel njegov predlog, kakor sledi: I. Za posojila: 11 odstot. obrestna mera s pritiklinami in sicer: a) 1 im pol odstot. manipulacijske pristojbine pri izplačanih Posojilih, b) 1 odstot. manipulacijske pristojbine Pri vrnjenih posojilih, e) Pristopnina Din 5.—. II. Za hranilne vloge: a) Do Dim 3.000.— 6%,
b)	do Din 6.000,— 7%, c) preko Din 6.000 8%. Isto veljaj za vloge v tek. računu. V posebnih, ozira vrednih slučajih se gre pa pri obrestovanju 'hranilnih vlog lahko višje, vendar je gledati na to, da dela Konzorcij z najmanj 2% raztezmosti. Glede odpovedne dobe veljaj, da so vloge do Din 2.000 likvidne brez predhodne odpovedi, dočiin maj velja za večje vloge vsaj 8 dnevni odpovedni rok.
Pri dopolnilnih volitvah, pri katerih se je sklenilo, kooptirati1 v odbor zastopnike organizacij, je prosil fin. svetnik g. Debevec za pojasnilo, kako je s kooptiranjem zastopnikov organizacij v odbor Konzorcija. Njemu ni znano, da bi bilo društvo finančnih komceptnih uradnikov o taki koop-taoiji obveščeno in najbrže vsled tega tudi ni zastopamo na občnem zboru. G. Rostan izjavi, da sre za to, da se zanese zadružna misel v čim šir-še sloje državnih uslužbencev. Kooptacija zastop-
nikov organizacij, ki pa marajo biti seveda člani Konzorcija sicer ni začrtana v pravilih, ampak v naši previdnosti. Baš vsled tega so se nameravala danes izpremeniti tudi pravila, kar pa se je že iz znanega vzroka opustilo. Obvestiti vseh organizacij ni bilo mogoče, ker jih je baje nad 100, veselilo pa bo vse, ako sodeluje tudi organizacija finančnega konceptnega uradništva. G. Podgornik pojasni še, da tudi druge organizacije niso bile vabljene, opozorjene pa so bile na to le nekatere, vabilo za občni zbor pa je bilo objavljeno. Na to je 'bila sprejeta soglasno naslednja kandidatna lista:
I.	V načelstvo: Podgornik Ivan, Biniter Rudolf, Fink Veličan, vsi za dobo treli let. Kot namestniki do izrednega občnega zbora: a) iz organizacije drž. pisarniških uradnikov Beguš Joško, ki je bil že doslej v načelstvu kot namestnik, b) iz organizacije nižjih poštnih uslužbencev: rezervirano, c) iz organizacije profesorjev: rezervirano.
II.	V nadzorstvo: Lavrič Ivo In za organizacijo policijskih nameščencev Misi e i Rudolf — oba za tri leta, in fin. svetnik Debevec 'Makso za dve leti. Do izrednega občnega zbora je rezervirano še 1 mesto v nadzorstvu za organizacijo nižjih poštnih uslužbencev. Namestnikom v nadzorstvu je rezervirano še po eno mesto organizaciji fin. kontrole in organizaciji konceptnih uradnikov politične uprave.
Končno je predlagal še g. Lukež, da bi se dal vsakemu posojilojemalcu ob izplačilu posojila amortizacijski načrt, iz katerega bi lahko vsak čas ugotovit potek in konec posojila. Po daljši debati se je ugotovilo, da ta načrt za enkrat še ni izvedljiv. G. Podgornik se je na to zahvalil vsem udeležencem občnega zbora in je zaključil lepo uspeli občni zbor.
Konec.
VESTNIK.
Opozorilo. Dasi poteka že drugo četrtletje, vendar še večina naročnikov ni poravnala naročnine niti za prvo, zelo veliko pa jih je v zastan-ku tudi še za lansko leto. Ponovno prosimo vse, ki so kakorkoli v zamudi, da nam .nemudoma nakažejo dolžne zneske. Uprava.
Pomaknitev iz III. v II. kategorijo drž. uradnikov. Na občnem zboru sekcije poreskih činovnika, sekcije Ljubljana, se je raznesla vest, da je Državni svet ugodil dio sedaj že več pritožbam pripravnikov iz Dalmacije, ki so se pritožili zaradi uvrstitve v III. kategorijo in da so bili sedaj vsi ti mlajši uradniki naknadno uvrščeni v II. kategorijo. Ljubljanska sekcija je vprašala pri sekciji Split, koliko- je na stvari resnice. Došli odgovor nam je dala ljubljanska sekcija na razpolago in ta se glasi dobesedno: Na riješenje Vašeg dopisa od 5. V. t. g. javljamo Vam, da nam nije ništa poznato u predmetu, budući da za Dalmaciju ni jesu bila Izrečena nikakva riješen ja. Jedino do sada izdano riješenje Državnog Saveta odnosilo se je na našeg predsjednika gosp. A. S. ,kbji se je žalio istome, buduć bijo smješten u III. grupu M. kategorije, a Državni je Savet riješio, da buduć Š na dan razvrstani a bio u VIII. raz. čina, to u smisli u čl. VI. Uredbe o razvrstavanju ima da do-gje u II. grupu II. kategorije. Lustrator kod Delegacije u Splitu bio je razvrstan u HI. grupu II. kategorije, i on se je žalio Državnom Savetu, koji još nije izdao riješenje ,ali pred par dana došla je iz Kabineta Ministr. Financija odluka, kojom ispravljaju njegovo razvrsianje, davši mu I. grupu I'I. kategorije. — Hnfonmirani smo, da so bili v Sloveniji pritožbe zavrnjene, če tudi je bila ta ali oni rekurent na dan razvrstavanja v VIM. čin. razredu.
Potni Usti za dijake v inozemstvu. Minister za prosveto je izdal naredbo, po kateri se dijakom do 18. leta ne smejo izdati potni listi za inozemstvo brez ministrovega dovoljenja. Za vse dijakom izdane potne liste ie treba voditi natančen seznam. Evidenco imajo voditi podrejene šolske oblasti.
Ustanovitev mednarodne zveze državnih uradnikov. Novine javljajo: 12. maja se je vršil v pariški obrtni šoli (Ecole des Arts et des meti-ers) kongres državnih uradnikov, na katerega so poslale zastopnike uradniške zveze Nemčije, Avstrije, Anglije, Irske, Nizozemske, Rumunije, Švedske, Češkoslovaške in Francije, z namenom, da '.stvorilo novo iitternacijonalo. Ta internacijo-
nala je v principu že obstojala, in sicer že izza časa dunajskega kongresa julija 1923. Kakor pa je povedal avstrijski delegat Janicki, so imele razne organizacije toliko posla in boja za izboljšanje gmotnega položaja svojih članov, da niso bile zmožne, pečati se z vprašanjem internacijo-nale. Na pariškem kongresu je šlo za to, da se nadomesti provizorična organizacija z definitivno. Kakšen mora biti cilj jnternacijonale državnih usilužbencve? Statuti, M so se predložili kongresu, nam' to objasnijo: predvsem razviti čut solidarnosti med državnimi uradniki raznih dežel, organizirati medsebojno pomoč v slučaju sindikalnih sporov, in slednjič — kar je najvažnejše, a tudi najzanimivejše — uradniška internacijonala hoče podpirati vsako sindikalno gibanje, ki se giblje v pravcu omiljenja mednarodnih sporov in predvsem onemogočanja vojne. Vkljub različnim mišljenjem, ki so se pojavila tekom' kongresa, se le vendar posrečilo ustanoviti Mednarodno udruženje državnih uradnikov, edino Angleži hočejo, predno mu definitivno pristopijo, vprašati svoje organizacije za mnenje.
Reforma upravnega prava. Že v bivši Avstriji so se pečale razne komisije z vprašanjem' moderniziranja upravnega prava, zlasti postopka v obče in kazenskega postopanja. Vendar pa ni prišlo takrat do nobenega pravega rezultata, dasi se je-bil zbral pri obravnavah te komisije zelo dragocen ■materijal. Po prevratu je avstrijska republika delala s polno paro na lem polju in vlada je predložila pred kratkim parlamentu obširen elaborat zakona o (enotnem) postopku v upravnih zadevah. Med drugim je važno, da je pod pogoji sta-tuirana pravica upogleda stranke v akte, katere pravice -dosedanje pravo mo pozna, in da se naj vrši postopek več ali manj na stroške stranke. Vlada se nadeja, da bode parlament zakon v kratkem sprejel. Na ta način bode imela avstrijska republika modernim zahtevam odgovarjajoče upravno pravo. Pu nas 'v Sloveniji) se ravnajo upravna oblastva po okrožnici, katero je izdal dne 28.-2. 1923 takratni pokrajinski namestnik J. Jlribar. Ta okrožnica ie nekaka kompilacija v raznih zakonih in interiiT predpisih raztresenih določil in velja seveda le za Slovenijo. Namenjena je pa le interno — da-si je javno razglašena — upravnim oblastvom ter daje le tem nekake vrste opravilni red. Ne vstvarja torej in ne more vstvarjati ni-kakoršnih pravic mapram strankam. Želeti bi bilo, da sc tudi pri nas uzakoni nov zakon v enotnem postopku v upravnih zadevah.
S 1. junijem 1925 sc zvišajo poštne pristojbine za nekatere vrste pošiljk v tuzemskem1 in inozemskem prometu med drugimi tudi: Priporoka od1 2
Edino najboljši pisalni in šivalni stroji
„S T O E W E R“
edino pri
LUD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, I.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih računskih in drugih tehničnih strojev.
NAJBOjJŽAfiUD!
».coRie
— TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOIAP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo:« Ljubijana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
na 3 Din, povratnica in izplačilno potrdilo pri predaji od 2 na 3 Din, po predaji od 4 na 6 Din, za pakete od 5 na 6 Din, dostavnina za vrednostna pisma od 2 na 3 Din itd. V ino-zemskem prometu se zvišajo iste. vrste pošiljke za ca 50 odstotkov. Da, da, vse se ceni.
Duševna internacijonala. Znana so prizadevanja, !ki so se pojavila Umail) ipo vojni in ki streme za tem, da se čim ožje zbližajo znanstveniki, Umetniki im dragi duševni delavci vseh držav ci-
viliziranega sveta. Pripravilialna dela za medna-rodmo zvezo duševnih delavcev so Iže skoraj dovršena; v večini držav so že ustanovljene državne zveze duševnih delacev. Tudi v Ljubljani se je za dneve kongresa dne 20. aprila ustanovila državna zveza, ki naj pristopi v mednarodno zve-I zo delavcev, ki bodo kot take stopile v mednarodno zvezo-. Zveza je zamišljena kot organizacija, ki naj deluje v sporazumu in paralelno z Zve-I zo narodov. Za akcijo se zlasti toplo zavzemajo
francoski intelektualni krogi, ki so zainteresirali za njo tudi franoosko vlado. Ta je že dovolila primerne kredite, da se -osnuje v Parizu mednarodni institut, ki -naj pospešuje delo intelektualne zveze in praktično izvršuje njen program. Krediti so za enkrat še razmeroma skromni, vendar pa se francoski znanstveniki in javni delavci nadejajo, da jih bo mogoče že v bodočem proračunu toliko povečati ,da -bo mogel institut začeti s smotre-nim delom.
Najboljši
šivalni stroji in kolesa edino le
‘Joia Petelina
znamka
Gritzner in Feniks
za rodbino, obrt in industrijo
Mubilana
blizu Preiernovega spomenika
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija Delavnica xa popravila.
Na veliko	Telefon 913	Ha malo
Spotijalna trgana Stankih izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
Ljubljana, Šeleahtargova ul.
I. Trpin
naleeneiša manufaktura
Maribor
Glavni trg 17.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
n» Imu Husi» «i» uiMMtM
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene
Ha obroke.
manufakturo in konfekcijo perilo etc., obleke po mer za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice, dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke edino le pri tvrdki
Davorin	i" drugovi
družba z o. z.
MARIBOR, pisarna: Gregorčičeva ul. 1
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
nakup vsakovrstne kishžttj-slss posade in vsega v želez-ninarsko stroko spadajočega blaga se priporoča firma
Sckneifer 8 Verovšek
Cjubljana, Dunajska cesta 16.
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA
nassroti glavne pošte.
Telefon int. 438.
„Äikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija.
Mon Kanc, Ljubljana.
Priporoča se
modna trgovina ”^1
A. Sinkovič el.09SS
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
išiiliin pri „Sokolif
S M Mil 5
Pristna dolenjska In štajerska nina. Usak čas gorka In mrzla jedila. — Hizke cene
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina pletenin, norimber-ikega In galanterijskega blaga na vellho In malo.
Velika zaloga volne za pletenje jumperjev, nogavic itd.
Cene nizke — postrežba točna.
Ljubljana, Mestni trg 20.
Prašek za pecivo vanilin sladkor
S£#s«ss*-y*	kroj«sSki atelje
IrFciH	LJUBLJAKA, Kolodvorska ul.28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ati na obroke.
30SIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na veliko!	Telefon 913	Na malo!
&sr
SSajmodErnejša kavarna restavracija in bar
„EmOHIl“
v palači Ljubljanske kreditne banke LJUBLJANA	DUNAJSKA C.
Za obilen obisk se priporoča restavraler
JAN FIALA.
Pred nakupom pomladanskega in letnega blaga oglejte sl mojo krasno zalogo nainovejšcga damskega in moškega blaga za obleke. Samo češki in angleški izdelek. Ker so cene znatno padle, Vas lahko z dobrim blagom poceni postrežem. Se priporoča
JANKO ČEŠNIK
LJUBLJANA, Lingarjeva ulica.
Proti jamstvu prodajam na obroke po navadni ceni!
Med dobrim najboljše!
PFAFF šivalni stroji PUCH kolesa
po ugodnih cenah in plačilnih pogojih dobite samo pri
IGN. VOK
Ljubljana
Novo mesto
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil
Ustanovljena
1900
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Ustanovljena
1900
Delniška glavnica Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca: Din 10.000.000 —	LS!	intrala: LJUBLJANA - DUNAJSKA CEST PODRUŽNICE: Brežice	Kranj	Novi Sad	Gorica Celje	Maribor	Ptuj Sarajevo	Trst Črnomelj	Metković	Split	Agenciji:	legilec	r	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261,413, 502. 503 In 504.
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.