Chicago, III., četrtek, 23. junija (June 23), 1927. t to eo*Uaa lit, AH of O*, i. UIT. itwt«wl m Jim 14, liti STEV.—NUMBER 147 Uietellkl to ep MIT 8. U«iM Af«. OMIn of MltoMm IW South Lawwtolo A«4 Telephone, Rockwell 4904. 1 Ht HSHAHY 0* JUN 25 1927 OF III IM glasilo slovenske narodne podporne jednote leto—YEAR DAVEK NA GAZO LIR V Ml- Pariti valjar Je storil svojo doli no«t v senatu. — Zaman Je , bil fflss opozicije. Springfield, 111. — Davek dveh centov na galono gazolina je bil sprejet. Zelja železniških mag-natov se je torej izpolnila. Podražila se je torej transportaci • ja z avtobusi. Železniške družbe so jezno gledale na promet z avtobusi, ki se je vedno bolj ši ril in razvijal. Uspešna cokla za razvoj tega modernega transportnega sredstva je davek na gazolin. Kajti samoodsebe je razumljivo, da tega davka ne bodo plačevali lastniki avtobuških kompanij, ahipak denar za davek pojde iz žepov ljudstva, ki se poslužuje avtobusov. V drugi vrsti pridejo še v poštev ljudje, ki se vozijo s svojimi svti. Tako so železniške družbe dosegle, da se bo vožnja z avtobusi in avti podražila in da se bo marsikdo zaradi te podražitve poslužil železnic. Če bi šel denar v resnici za gradnjo cest, govore v političnih krogih, bi ljudstvo toliko ne godrnjalo, ampak precej denarja pojde ¿a pojačanje politične moči onih skupin, ki so v sedlu. Zanimivo je kako so administrativni krogi zopet spravili predlogo na dnevni red. Predloga je bila mrtva kot leseni klin v vratih. Zamorski senator Roberta iz Chicaga je glasovat z onimi 25 senatorji, ki so pokopali to predlogo. Takrat je napravil precej dolgo govoranco, ki je bila qplna imz, ki ničesar nc pomenijo." NaglaSal je, da .if l»il vedno lojalen napram guvernerju Smallu, a zd«.j mora glasovati proti njegovi predlogi za davek na gazolin. Ljudje, ki ne poznajo polltičarjev starih strank, so mislili, da.te besede prihajajo od srca in da ne pomenijo, da zaradi tega glasuje proti predlogi, da bo lahko kasneje stavil predlog, da se predloga še enkrat uvažujei ako so izgledi tukaj, da se zanjo dobi večina. To je Roberts tudi Predloga bi se morala zaj v zbornico že ko je bila poražena. To se pi zgodilo. Opozicija je sicer nagla-»ala to dejstvo, a dosegla ni ničesar. Parni valjar je storil svojo dolžnost. Ko Je prišlo do glasovanja, so v državnem senatu glasovali po imenih takole: $ delavskega bojnega polja v Chicagu Mestni uslužbenci v mezdnem gibanju. — CestnožeJezniški uslužbenci odglasovali za stavko v slučaju potrebe. — ' Izpor tiskarskih delavcev fte traja. . Chicago, III. — V javni službi groze tri stavke, vrh tega traja se izpor tiskarskih delavcev, stavka je v kovinski industriji, pa bojkot v krušni industriji. Tak je položaj v Chicagu. 1&,000 cestnoželezniških u-službencev se je s splošnim glasovanjem izreklo skoraj soglasno, da odborniki njih organizacije odrede sitavko, ako lastniki Čikaških cestnih železnic postanejo tako trmoglavi, da se nočejo pogajati o novi mezdni lestvici. Oni zahtevajo petnajat centov povišanja na uro. Njih mfczda od ure bo torej 90 centov, ako cestnoželezniški baroni pristanejo na zahteve svojih u-službencev. Pri nadulični železnici je nameščenih 5,000 usluž-jencev. Ti so podvzeli tako akcijo kot cestni uslužbenci. Tudi ti zahtevajo 15 centov mezdnega povišanja, tako da bo njih maksimalna mezda od ure 92 centov. Obe skupini transportnih delavcev sita organizirani 100-odstotno. Cestni pometači zahtevajo, da se njih mezda poviša za 40 centov na dan, tako da bo njih dnevna mezda $5.76. Občinskemu svetu so poslali ultimat. Po ,t£m ultimatu zahtevajo, da mora povišanje mezde biti priznano do 1. julija, če ne, bo stavka. Pred dvema letoma so cestni llmlry. II* rr. Ilohrrr, H-.yd. '•f<>wn, fturiri-M, ' •rUon, •'HJNnry, •ii(ht>»rUon. Hrtk. AM. Harbour, k'-hm. HnKWfck, '•ff.ll, (>tllry. I*» vir. NE. Dunlap, Km« H lik«. S«*nu. N«m, Rob.rU, Baartjr, Srnah. Siim*. Tal for d. Vil Umt. Wilton. Wright—SO. McDrrmott. Miwm, lUjrnoMa. Starr. S tet ne rt. Wood*—It. Nova politična stranka. Washington,'D. C. — Te dni J< bila tukaj ustanovljene no-Mitična strsnks z Imenom Anti-Blue Uv Party," stran-k* proti višnjevim zakonom, ki namerava imenovati svojega Predsedniškega kandidata pri-h'"lnje leto. Potres na Kitajske«. 1 'ondon, 22. Jun. — Iz Sen-*«J» Je šele prišla veat, da Je Hl,<-n potres 23. maja uničil me-•to 1 langčav blizu mongolake m*je na Kitajskem. Mnogo oseb J« bilo ubitih In val stolpi ao ae Mrli. Porušeni sta tudi dve pe-ki aU bill atari 2000 let. TshKgtav )a padal Kantonske čete okupirale važno pristaniščno mesto v Šantun-gu. Pomirjenje med kuomln-tangskiml frakcijami. Sangsj, 22. jun. — Vernaku-larno časopisje javlja, da so KajŠekove kantonske čete včeraj okupirale Tsingtav, važno pristanišče v zalivu Kiaočav v provinci Santung. Druga brzojavka sporoča, da Tsinanfu pade vsak čas. Pot v Peking je vedrto krajša. Sangaj, 22. jun. — V Sanga-ju vlada veliko zanimanje za konferenco med generalom Kaj-šekom in "kristjanskim" generalom Feng Juhsisngom. Tukajšnji kuomintsngski voditelji so prepričani, da se spor med levičarji in desničarji v revolucionarni stranki kuomintang poravna in režima v Hankovu in Nankingu se spojita. Mi aovega z radarska mezdne konference Chicago. — Drugs seja odbornikov rudarske orgsnlzacije in baronov premoga v lllinoisu. ki se je vršila v torek v Audi-torium hotelu, ni prinesla niče-aar novega, kakor poročata obe stranki. Iz razgovorov, ki ao Jih imeli zaatopniki, izgleda, da še ne pride tako hitro do kakega sporazuma. Edini zaključek je bil. da se seja nadaljuje drugi dan, to je v sredo. Uper v kaznenake« premogovniku. Lanaing. Kana. — »28 kaznjencev, ki delajo v premogovniku, ae je uprlo dne 21. t. m. Kaznjenci, ki ae nahajajo 720 čevljev pod zemljo, ao prijeli 14 paznikov In jih zaprli v rovu. Vodstvo Jetrrišnice pričakuje. pometači zastavkali ln atavka je končala s kompromisom. Izpor tiskarskih delavcev pri Whltovi (preje Reganovi) tiskarni še traja. Izprtih je do 250 tiakarskih in knjigoveških delavcev. Boj delavcev v tem podjetju je velike važnoati. Organizirani delavci opazujejo ta boj in Čakajo na njegov izid. Prejšnja Reganova tiskarna je imela na leto za milijon dolarjev biznisa. Odkar je bila prelomljena pogodba z unijo in so pričeli delati nedeljski delavci, se je biznis znižal, kajti neunij-ski delavci niao tako izurjeni in izvežbani, kot ao bili stari. Položaj kovinskih likerjev pri Chicago Flexible Shaft kompa-niji se je obrnil na boljše. Izgledi na zmago so boljši. Stavkujo-či delavci zahtevajo 10 odstotkov povišanja mezde. Konzumenti so bojkotirali židovske pekovske mojat/e, ker so podražili kruh. Hleb kruha, ki jo tehtal dva funta in pol, je atal dvajset centov. Zdsj pa pekovski mojstri zanj zahtevajo tri deset centov. Prišlo je do izgredov. ' Razjsrjene gospodinje so vdrle v pekarne in povedale pekovskim mojstrom tske, ka-keršne so slišsli malokaterikrst. Gospodinje so pričele same peči svoj kruh.. Gospodinje so rekle, ds ne bi toliko godrnjale, čeprav ae je kruh podražil za petdeaet odstotkov, ako bi bila pekovskim delavcem povišana mezda. Vse prizadete pekarne so unij ske. Pekovski mojstri bi radi povi šali svoje dobitke. PSMSVSIIS "gftVAPA iavanja" v Ženevi Tri največje pomorske velesile 90 dsleč narazen s svojimi na črti Angleški delavci ne vi dijo nobenega uspehe. Zenevs, 22. jun. — Coolldge-vs pomorska razorožitvena konference je ns zelo šepavlh no-gah. Trije načrti Amerike, Anglije in Jsponake za omejitev števila križark, rušilcev, torpe-dovk in aubmarinov — so tako daleč narazen drug od drugega, da je zaenkrat sporazum nemogoč. London, 22. jun. — Delavski dnevnik "Daily Herald" piše, da ženevaka konferenca ne atori ničesar v prid pravega miru, pač pa morda pomore veleailam do cenejših vojnih priprav in cenejše vojne. DELAVSKA &OLA (¿KADITI-HALA 14 TRADEUNIONI-* STOV. H rook wood delavaka šola zaključila šesto šolnko leto. Katonah, N. Y. — Pred kratkim je Brookwood delavaka šola zaključila svoje šesto / šolsko leto. I/etos Je graduiralo na tej delavski šoli 14 dijakov in dijakinj, ki so vai t rade union lati. (V prvih letih obstoja te šole sta obiakevala šolo tudi dva aloven-ska dijaka-delavca.) V šoli je reprezentlranih oaem internacionalnih unij. Te unije pošiljajo avoje člane v to šolo, kjer izpopolnijo avoje znanje, da uspešneje vrše avoje delo med sočlanl delavci. Pa tudi iz drugih držav pošiljajo unije avoje člane v to šolo v zameno. Tako je v šoli angletki dijak, ki Je član delavakega gibanja na Angleškem. Ruakin kolegij, Oxford, ima dijaka na tej šoli.. ftola je na čtoto delavaki podlagi. ae lepo razvija in al pri- Poljska burtoaslja Je hujakala Kutene sil Bek»ru»e» da ao narod zaae. — Sovjetska unijs socialističnih republik pa n« hujsksls Betosusov, ampak Je ustafliovl|s sasKmtojno repu h liko Betoruaov. V Mlnsku Je zanje ustaRiovila tudi unl verno. Varšava, Poljsko. — Ob polj-skoruski meji je naatal nov narodni apor. Ko. so Poljaki po veraailjskl pogodbi dobili velik kos ozemlja, na katerem niao živeli Poljaki, ampak drugi narodi, je bil med tenji ozemlji, na katerem ao Živeli Belorusi ali Rutenci, katere je Stsra Ruaija prištevala za Ruse in katerih .¡e okoli štiri sli pet milijonov. Po vojni si je poljski višji razred prizadeval dopovedati tem ljudem, da eo Belorusi, v nadi, da bodo še oni Belorusi, ki žive v sovjetski Rusiji, zahtevali, da se vključijo v Poljsko. Sovjetska unije Je bils pa praktičnej šs, kot vladajoči poljski rszred. Ustanovila je Belorusko republiko z univerzo v njenem glavnem jnstu Mlnsku. Zdaj ae poljakl vladajoči razred keaa, da Je sploh kdaj sprožil mlael, da so Belorusi nsrod zaae. Beloruako ljudstvo ae je zbudilo in pahteva, da se v šolah podučuje belorsAčina. To je začetek. S^ašom« bodo pa Belo-ruai v Sovjetski uniji spoznsli, da njih narodni bratje v Poljski žive v ' slabeJiih gospodarskih razmerah in posledica tega spo-znaja bo ta, da bodo Belorusi v Poljski zahtevali zdruižtev z Belorusi v Sovjetski uniji. V Poljski Je uveden kspitalietičnl gospodarski sistem, sovjeti ps skušsjo polagoma uvesti socla-lisUčnega v vseh kvejlh Sovjetske unije. Raaaa Koaflikl med Jagoalavlja la Albanijo Albanska vlada Je lzposlovsls smrtno obsodbo nekegs Jugoslovana radi vohunstvs. lielgrsd, 22, jun. — Jugoslovanske vlada je vznemirjena radi poročils lz Tirsne, da Je bil tamkaj neki Jugoalovan in tovariš diplomatakega tolmača Vuka Gjuraškoviča obsojen ns smrt na obtožbo špijonsže. Bati ae je, ds enaka usoda morda zadene tudi tolmača, ki jo še vedno v zaporu v Albaniji. V Belgradu so u ver Jeni, da se vae to vrši vsled podpihovanjs Italije, katera bi rada videla oborožen konflikt med Jugoslavijo In Albanijo. Pričela bo dne 27. junija v Chicagu. Na dnevnem redu se vaina strokovna vprsšsnja. Chicago. III. — Ameriška fe-deracija učiteljev bo pričela a svojo konvencijo dne 27. junija t. 1. v Chicagu. Članstvo ae je pomnožilo za deset odstotkov In ustanovljena so bila nova lokalna društva v Cambridgu, Mass., Newport Townahipu blizu Phi-ladelphije in v drugih meatlh. Pridružila se ji je tudi Židovska učiteljsks slijanca, katere člani so učitelji, ki podučujejo v židovskih privatnih šolah. Učitelj-ska unija aprejema v avoje vratu vae učitelje ne glede na spol, pleme ln narodnost. Nekatera atara lokalna društva ao pridobila veliko novih članov. Z največjim številom novih Članov ae lahko ponaša lokalno društvo v, Peteraonu, Svoje članstvo je pomnožilo od sto odstotkov. Obširno polje zs agitacijo tvori Nova Anglija. Profesorji na mnogih univerzah ao tudi organizirani v učiteljski uniji. „ Konvencija se bo pečala z mnogimi stanovskimi vprašanji. Razpravljala bo o vprašanjih akademične svobode, o pravicah učiteljic, ko ae omože, o raznih političnih vprašanjih In o mili-tariimu. Posebno točko bo pa tvorilo vprsšsnje organiziranju učiteljev in učiteljic, Učiteljsks federacljs je združena z Ameriško delavsko federacijo. Tajnica federacije Florence Curtla Hsnaon Izjavlja, da šolski odbori ovirajo organiziranje učiteljev in učiteljic. Boje ae, du s.« iavijeta vzgoja in poduk iz ae-danjih rok in Izročita ljudstvu, ko bo združenje učiteljske organizacije izvršeno z delavskimi orgsnizscijsmi. Zrakoplovaa potniška črta New York-OMaage Otvori ae v štirih mesecih. Drugs Črts pojde v Miami. Potovsnje v srsku bo trsjslo sedem ur. Chicago. — Chicago poatane središče zrakoplovne transpor-tacije z letali. V torek ata bila naznanjena dva projekta redne paaažirake črte po zraku. Iz New Yorka je prlšls veat, ds ae v štirih mesecih otvori redns zrakoplovna Črta, za paaažlrje lz New Yorka v Chicago in Miami. Črto bo obrstovsls Bsnk-ing Service kom penija, ki ima sedež v Wall Streetu, Začetkoma bo redno plulo pet Bellancovih letal a tremi motorji (v letalu tega modela sta Cnsmberlin in Levin letela v Berlin) ln vsako letalo bo Imelo prostora za dvanajat pasaž i r-Jev In dva pilota. Vaak potnik bo lahko vzel aeboj 25 funtov prtljage, tatala bodo plula aamo podnevu in pridejo iz Chl-caga v New York sli obrstno v sedmih urah. Voznins bo spr-vs stala $108 za eno stran ln 1200 za sem In tja. Drugi projekt Jo naznanila National Air Tranaport Co., ki bo nosila |>o zraku redno pošto in ekspresne pošlljatve med New Ybrkom, Clevelandom, Chl-cagom in Dallasom. Otvori se v dveh ali treh meaeclh. s<«*l desetletnega dečka ubiti, i¿""p'e kaznjenci podajo, kader dobiva pnrnanj. od vaeh New York Mlun Deset- bodo lačni. Vbod v premogov- ni. Vaaka unija bi morala posla-kuoh^ji'li^ Tje^ro zantražen in no- ktu. V avtu ao bUi včerel ubl- bena vzpenjsčs ne gre delt U- leUv toJWa%sk.. i ns železniškem križišču nje- por je na-tsl. ko so jetnikom poučuje predmete iz ddavskeg. gov| tarši in starši matere. ¿prepovedali kaditi cigaret«. I vidika. BANKROTI NA PINMKKM HK MNOZK. Ileldingfora. Hanka. — Ix>tos Je bilo v prvih dveh mesecih na Finakem 1«6 bankrotov, medtem ko* Jih Je bilo v ravno tem čaau in pred enim letom le 14fl Računov, proti katerim Je bil vlodten ugovor zaradi ne ptočila, Je bilo letoa v prvih štirih me-aecih za 12,700.000 mark. med-tem ko Je Jih bilo v ravno tem čaau pred enim letom za 9,800,. 000 mark. Tako iioroča ameriški trgovaki atašej. Komentar k poročilu je nepotreben, kajti neporsvnani računi govore sami zaa«, da je gospodarska depresija še vedno velika. LEWIS MOLCl NA BROPIIY* JKVK OČITKE. Odgovora nI bilo na brzojavko Kederaltzlrsnega tlaka. Indianapolla, Ind. — Iz glavnega stana rudarske organizacije ni bik» odgovora, ko Jt Fe-deralizirani tiak vprašal, da naj odgovore na BrophyJevo oblo;, bo, da je I/ewlaova admlniatracija kradla glasove z manipuliranjem glasovnic. Ko je FederalizirsTil tlak pri občil Hrophyjevo obtoži**, Je Izjavil, da odgovor. Okssibsrfls v BašapsiH Nemci zhlrsjo densr ss preko morske letslake rekorde. l|yrd Ae vedno odlaša. Dunaj, 22. jun. — Chamber-lin in Uvln i>oletita dsnea Budspešto, od koder ae vrneta na Duns j še pred nočjo. Jutri greats v Prago. Včeraj sta bila na pojedini pri predaedniku Hainischu In snoči je bila v du najakem opernem gledališču pri rejene opera "Turandot" njima v čsat. Berlin, 22. Jun. — Nemčija Je napela vae aile, da hitro financira polete Iz* Beri Ink v New York In San Franclaco, ds 0 neae vaaj enega ali dva rekorda, dokler Američani ne poberejo vaeh. Izdan Js bil spel zs pro-atovoljne prispevke. New York. 22. Jun.—Richard K. Byrdovo letalo "America" še vedno počiva v hangarju. Vremenska |*oročlla ao šo vedno neugodna zs |>olet čez morje. Byrd Je deflnltlvno zaključil vzeti seboj tri tovariše, ds bo četvorles na |N*letu, Imel bo tudi radio in bo redno pošiljal po-ročlls, dokler bo "America" v zraku. Kosu! Js is vMss Mnogi Cikažani so v noči od torka na aretfo že videli a prostimi očmi P<*ns'WinneckeJev komat, ki ae bliža zemlji z veli-kansko brzino. Videti ga je blizu zvezde Vege skoraj sredi neba malo proti severnovzhodnl strani. Odslej I** vsako noč vnč-Jl in prihodnji pondeljek, ko bo najbližje zemlji, I** večji kot IHilna luna, , ro- Franronka armada ontane v ksh mllltsrlstov. Pariz, 22. jun. — Koriallatič-ni predlog, da se v slučaju nevarnosti vojne ne sme lalrcdltl mobilizacija, dokler je ne odobri parlament, je bil včeraj |*>-ražen a 881 glaaovl proti 16(1 v priobči tudi Lewisov francoakl zbornici. Vojni mini-i*wia ni odgovoril. "iifr Pslnleve Jr pobijal pred- Molči tudi atrokovno glasilo ru- '"g-darsk«« organizacije "United Mine Workera Journal". Vladna kriza na Irakom. - - - Dublin, 22. jun. — Irska vla- Finaka ae Jezi zaradi uairelj«* da ne more najti zadovoljive nega ipijona v MufflJI. koalicije z manjšinskimi stran-Helslngfora, Finaka, 22. Jun. kMml vsled neugi*dnega izida -—Finska vlada Je 18. junije po- «adnjlh voltov, zato Je premi-slala si*vjetskl vladi protestno Jmdon. 22. Jun. — Hnočl ata piaatel) C. K. Chesterton In po-slanec Mitchell Banka javno debatirala o vprašanju, če Jma angleški i*arlament še kaj kori-atl. Roa«* Maucaley, plaateljica, ki Je pr<*lseflovala debati, Je po zaključku Itjsvlla, da Cheeter-ton ni dokazal abaolutne nekoristnosti. niti ni Banks dokazal koristnosti zbornice. Edino, kar sta ot*a dokazala, je, de Je angleški imrlament dober kot cirkus za ameriške tuiistal ^ Politika dviga nvojo glavo v predsednlškom letovlAču. — Kimavci še prihajajo, pravijo • ciniki. Rapid City, H. I). — Malo več ko teden dni je minilo, ko je predsednik prišel v to državo, km|*ak znamenja govore, da ao že kuha politika. Govori ae, da l*i predsednik obiskal 0,000 Indijancev rodu Sioux, ki tvorijo protiutež pri volitvah v Južni Dakoti. Ns drugem potu obišče okoli petnajst tisoč farmarjev v štirih državah. Senator Norbeck obsoja politične govorice. Ciniki pa pravijo, da kimavci te prihajajo in grade podlago, na kateri bodo lahko pripovedovali predaedil-ku, da Je ves zapad za njegn. DrugI bodo rekli, ds bo 40 en termin šele drugI termin za Coolidga. Nekateri drugi polltU čarjl bodo1 pa govorili, ds fsr-marjl aamo o tem razmišljajo, kako bi Coolidga ohranili še zs en termin v Beli hiši. Kdor ni alep, prav dobro vidi politično propagando. Prsv zanesljivo ne bodo poli-tičsrjl peljali predaedniks Coolidga ns letni fsrmarak! piknik v Ardmore, kjer se bo zbralo do l*etnajst tisoč farmarjev za šalo. Tudi obiski Indijancev ae ne l*>do izvršili izgolj nsslčenjs rudo vednosti. Vaak oblak Ima svoj namen, jm . ■ OBTiBBB . , ■ i. • ' • •• * " ' -' ' " r j JUNIJA. PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NA BOON K PODPORNE JEDNOTB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Cans Of Jasov po dofovora. Rokopiti sa na Traéajo. Narotalna: Zadiajaaa ârUw (tsvaa Ohtons«) 9*-*» " ^J"0 "J pel UU in 91.26 m tri ommm; Chicago la Cicero f6JS na lato, $3.2» sa pol lata, 91 Si m tri iaewriter ............ 5,718,000 1926 $183,674,000 136,225,000 138,530,000 38,150,000 44,114,000 26,050,000 21,000,000 23,000,000 22,350,000 22,365,000 17,300,000 18,890,000 14,650,000 i, 7,910,000 6,390,000 843,000 (profit) 7,540,000 6,164,000 6.900,000 23,519,000 . 15,339,000 6,467,000 7,650,000 2,370,000 2,560,000 $654,595,000 ' $760,587,000 Pogled na to tablico nam pove, da je General Motors najbolj povišala dobiček z leta 1925 v letu 1926. Svoj dobitek je povišala skoraj za $67,000,000. Nato sledi United States Steel korporacija in nato slede druge kompanije. Pet kompanij izmed dvajset ne izkazuje, da se je njih dobiček povišal v enem letu. General Motors kompanij« je konkurentka Fordovi kompaniji. Kakor pri Fordovi kompaniji odločajo Fordovi interesi, tako imajo pri tej kompaniji glavno besedo DuPontovi interesi, kralji smodnika in razstrelivnih snovi, in drugi milijonarji, ki so združeni s finančno tvrdko Morgan & Co. Sami od sebe ne bodo ti miljonarji pravičnejše» razdelili sadov, ki prihajajo od dela delavcev v njih industrijskih podjetjih. Ako bi mislili kaj takega storiti, bi to že zdavnej izvršili. Njih obnašanje v preteklosti potrdi, da bodo tudi v bodočnosti gledali nato, da delavci prejemajo nizke mezde, da se lahko med nje same raz-dele izredno veliki dobički. Ako delavci samo zabavljajo zaradi velikih dobičkov, ki jih prejemajo ti milijonarji <>d svojih podjetij, |>omaga to zabavljanje toliko, kakor če hi kdo bob metal ob steno. Milijonarjev se zmerjanje in žaba vi jen je ne prime. Tudi wilze družin, ki so proti svoji lastni krivdi zabredle v veliko uboštvo, jih ne ganejo. Oni so trdosrčni. Njih srca so iz kamna. Kaj naj torej delavci store, da se omehčajo njih srca. ali da jih sreča pamet In pravičnejše dele sadove, ki prihajajo od dela delavcev — duševnih in ročnih — v njih podjetjih? (Dalje prihodnji.) SLIKE IZ NASELBIN Na delo za naš Dom! Milwaukee, Wis. — Zdi se mi, ds se ves svet zanima za junaški polet Lindbergha, ki je prvi preletel "lužo", po kateri se je mnogo izmed nas Slovencev zibalo po devet, deset ali fte več dni. Malo je tistih, ki so ostali brezbrižni napram temu dogodku. In še manj takih, da bi ne občudovali drznosti tega letalca, in mu dali priznanja. Lindbergh je s svojim neustrašnim činom položil trden temelj, na katerem se bo z naglico razvijalo zrakoplovstvo. Kakšne koristi bo imelo od tega delavstvo, je pa vprašanje, na katero bo odgovorila bodočnost. * Kdor je zasledoval ameriško časopisje, je lahko videl, kako so se že več let prizadevali razni poklicni pisatelji, da bi zbudili med ljudstvom zanimanje, razpoloženje in navdušenje za zrakoplovstvo; in s tem pomagali akciji, ki ima namen zgraditi velikansko število "eropla-nov", ki bi naj slutili za tako-zvani "defense", za slučaj ko bi prifrčali semkaj, lačni in požrešni Evropd, nad to deželo dolarjev, medu in mleka, v svojih zrakoplovih, oboroženimi z bombami in smrtonosnimi plini. f Ampak večina Američanov je ostala vkljub temu prizadevanju brezbrižna. Zanimali so se le za svoje priljubljene športne igre kot "base ball", "price fight" in avtomobilske in konjske dirke. Sedaj pa, kakor bi potres predramil iz spanja . zemljane, vsi kot na ukaz obračajo pozornost Lindbergh u, junaku dneva. Njegova želja ali beseda vpliva kot ukaz na ljudstvo. Kakšen preobrat ? * Pa kam sem zašel 7'Mislil sem postaviti le kratko primero, kako včasih eden človek napravi z dejanjem več v enem dnevu, kot na ducate z besedo leta in leta. Ko sem tole stvar tako reše-tal, mi je šinila v glavo mipel. Glej, pri nas, v MNwaukeeju, med Slovenci, naj bi se dogodilo kaj posebnega, da bi nas po-treslo in zdramilo od prvega do zadnjega, in se pričeli zanimati za naše skupne koristi in za skupni narodni preevit in napredek. Na primer poglejmo na akcijo Slovenskega doma. Koliko let že delujemo zanj. Kako neutrudljivo vztrajajo nekateri od prvega početka pa do danes. In koliko jih je, ki so bili s početka zelo aktivni, ker so poznali potrebo dela, a prehitro so obupali, odstranili so se v brezbrižnost. Zakaj to omenjam ? Zato ker želim, da bi se nekateri zopet pridružili in pomagali gladiti pot naprej. Razpoloženje za slovenski dom zadoblva drugo, boljše lfbe. Sedaj je Čas, da strnemo vse nafte moči. Zadnja seja, ki se je vršila 17. junija, pove, da je temu rt* tako. Udeležba je bila največja od vseh prejšnjih sej, ki jih je že organizacija Slovenskega doma obdržavala. Sprejela je dvanajst različnih društev kot ustanovne delničarje Slovenskega doma in stoosdm iK>sameznih delničarjev. Odobrila je pravila s nekaterimi spremembami in izvolila 21 upraviteljev, katerih naloga je. voditi vse posle, tikajoče se Slovenskega doma, do prihodnje glavne delničarske seje, ki se l>o vršila meseca januarja. 1928. Seja je bila živahna. Najtrši oreh na seji je bilo vprašanje, ali naj ima pri posameznih delničarjih vsaka delnica en glas. ali se naj omeji do 25, če lastuje kdo več kot petindvajset delnic, ali naj ima vsak delničar le en glas. ne glede koliko delnic lastuje. Hat i se je bilo, da bo to vpra šanje zopet razdrlo vse skupaj, s *«• je vendar s veliko večino sprejelo, da ima vsak delničar It* en glas, ne glede koliko delnic lastuje; le društva imajo toliko glasov kot delnic. Na prvi pogled bi človek mislil. da je to krivično In ne demokratično. Ce pa premislimo, kakšnemu namenu je |Kisveč*n Slovenski dom. namreč predvsem zedinjenju in kulturnemu delu Slovencev, potem pa mora- mo spre videt i, da je bolj na mestu, če tukaj ne govori samo dolar, ampak tudi razum. Mnogo je takih, Irt komaj zmorejo kupiti delnico, a njih ideje pa vsebujejo neprecenljive koristi za celokupni narod. Zato upam, da to ne bo prav nič oviralo napredka za Slovenski dom. Sicer pa ako bodo delničarji sprevideli, da je ta njih sklep na zadnji seji nepraktičen in v oviro pri napredku, se ga zamo-re pri prihodnji glavni letni seji predrugačiti. Za sedaj pa opustimo vse prerekanje, in .složno na delo, da bomo kmalu lahko mislili na nakup kakšnega zemljišča ali poslopja. Meni se tudi dozdeva, ¿a ima mo dosti rojakov in rojakinj med nami, ki zasledujejo napredek za Slovenski dom in se strinjajo z idejo, pa se nočejo ali ne upajo oglasiti v javnosti. Nič bojazni. Le ven, kar čutite. Čemu naj vedno eni pišejo. Pred kratkim sem dobil po pošti, dobesedno to-le od nekega rojaka: "Jaz kot član in delničar Slovenskega doma, se podpišem in odobravam vse, kar se bo u-krenilo v prid Slovenskega doma. Žal, da ne morem na seje, ker sem zaposlen po noči in mi je nemogoče pustiti delo. Zadovoljen sem, da stvar napreduje v prid Slovenskega doma. Slovenci na noge, da ne bomo zadnji v Mihvaukeeju." Tako piše eden. Kako pa drugi mislite? Le ven v javnost z mislimi. Za Slovenski Dom Inc. — Joaeph Matoh. 151etnlca Doma. Moon Run, Pa. — Slovensko podporno društvo v Moon Runu, Pa,, je obhajalo 151etnico Slovenskega doma dne 30. maja t. 1. Dolžnost me veže,, da se v i-menu društva zahvaljujem cenjenemu članstvu in rojakom za tako veliko udeležbo iz bližnjih in oddaljenih naselbin. Slav-nost se je pričela ob 2:30 popoldne. Otvoril jo je predsednik brat Frank Maček, ki je v kratkem govoru orisal pomen doma in težkoče, ki smo jih imeli ob gradit vidoma. Drugi govornik je bil James Danly, tukajšnji mirovni sodnik. Govoril je v an gleškem jeziku. Omenil je praznik Decoration Dq^in kinčanje grobov ter boritelje za svobodo, padle vojake v svetovni vojni, In kaj imamo zato danes. Tretji je govoril Vid Vodišek. Omenil je težkoče, delo pri domu in delo v spodnjih prostorih ter sedanji delavski položaj. Četrti Je govoril John Terčelj, gl. porotnik S. N. P. J., ki je v svojem govoru omenil največ sedanji rudarski položaj in naj vztrajamo do zmage. Vsem govornikom je šel buren aplavz. Po končanih govorih je bila vprizorjena igra v ¿nem dejanju, "Na lahke obroke" in igra "Pogodba" v dveh dejanjih. I-gralci so vsi precej dobro igrali, čeprav je bil režišer novinec. Vem pa, da občinstvo ni razumelo in slišalo dovolj igralcev, kar pa ni njih krivda. Krivda je, ker ni bilo tiho zunaj in spodnjih prostorih. Po igri je bil ples in prosta zabava. Igrali so slovenski mladinski tambura ši iz Canonsburga, Pa., ki igra jo Izvrstno in jim Želimo obilo uspeha ter slišati jih še večkrat. Dne 28. maja je bila vprizorjena igra "Hrbtenica" tudi v Canonsburgu, Pa., katere smo se udeležili tudi člani iz Moon Runa. Izreči moram vso čast naselbini Canonsburg. Imajp lepo dvorano In nov odpr. Ker ml je igra "Hrbtenica" dobro znana, omenim, v da ao igralci vsi dobro rešili sVoje vloge In v za dovoljnost vsem- Delavskih razmer ne bom o-menjal, ker so take kot so bile. Kakor se čuje. bo družba odstranila stavkokaze In začela obratovati z unijskimi delavci po jacksonvillaki lestvici. Ce je resnica, ne vem. Končno se le enkrat kot tajnik zahvaljujem v imenu Slovenskega podpornega društva vsemu cenjenemu občinstvu za |K»set dne SO. maja. igralcem, govornikom In sploh vsem. po-aebno |ia društvu "Postojnska jama" št. II» S. N. P. J. v Ca-nnnsburgu.% Pa. Nas ar je dne maja udeM.ila majhna pe ščica, a oni so pa nam vrnili več kot trikrat toliko. Torej hvala vsem. Omenim naj še, da bo Imelo slavnost razvitja društvene zastave društvo "Bratska sloga" št. 149 J. S. K. J. v Canonsbur-gu, Pa., dne 4. julija t. 1. Slovensko podporno društvo je sklenilo, na seji dne 5. junija, da se slavnost! udeležimo in da plačamo bus iz društvene blagajne. Kdor želi iti, ima prosto vožnjo tja in nazaj. Oglasi naj se pri meni do 30. junija t. L, pozneje ne, da vem, če bo udeležba dovolj velika, da naročimo bus. S pozdravom — Frank Močnik. Zopet naš rojak ponesrečil. ' Miner« Mills, Pa. — V soboto dne 18. junija se je vdrla plast kamenje in podsula našega rojaka in tajnika tukajšnjega društva št. 432 S. N. P. J. v premogorovu D. and H. Coal družbe, Franka Liparja. Kamenje mu je obrezalo glavo in celi život, in zadobil je tudi notranje poškodbe, nak^r . so ga odpeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer se zdravi. Želimo mu skorajšnje okrevanje. — A. Zupan. Oblahien znamenitih Amerikancev JEFFERSON DAVIS, VODJA JUŽNE KONFEDERACIJE. (3. junija, 1808). Jefferson Davis se je rodil v Abbevillu, Kentucky, in začel svojo karijero kot častnik v a-meriški vojski. Kasneje je vstopil v politično življenje kot demokrat. Bil je zaporedoma v obeh zbornicah kongresa in v kabinetu predsednika Pierce je bil vojni tajnik. Njegovo stališče napram pravicam držav in suženjskemu vprašanju ga je povzpelo do vodilnega mesta med južnimi demokrati. Po njegovih nazorih ima vsaka država pravico izstopiti iz U-nije. Suženjstvo je smatral za malone "Božjo ustanovo", od katere je bilo odvisno vse blagostanje Juga. Februarja 1861 je bil Jefferson Davis izvoljen predsednikom začasne vlade konfederi-ranih držav Amerike, zveze odpadniških držav, organizirane v Montgomery ju, Alabama. V svoji sprejemni poslanici je na-glasil, da odpadniške države že lijo, da se jih "pusti pri miru", ali dodal je, ako se jih sili v voj no, da bodo sovražniki juga po-duhali južni smodnik in občutili južno jeklo. Mesec kasneje je bil Abraham Lincoln zaprisežen za predsednika Združenih držav. Njegova prizadevanja za mirno poravnavo niso uspela in 2ačel je krvav boj za ohranitev Unije ki je trajal štiri leta. * . Čudno naključje je naneslo da je Jefferson Davis proglasil boj za ohranitev suženjstva dne 18. februarja, 1861, ravno en dan predno je ruski car Nikolaj II. s carskim ukazom obvo-bodil 45 miljonov tlačanov. Davis je bil mož neumorne energije; njegova naloga orga nizirati vojne sile juga je bila ogromna. Ob koncu^državljan-ske vojne bil je dne 10. maja, 1865, ujet pri Irwinavillu, Ga., ko je skušal uiti po delnem vničenju svoje vojske. Priveden je bil v Fort Monroe, kjer ga je veleporota obdolžila vele-izdajstva. Do obravnave pa ni nikdar prišlo, marveč je bil po dveh letih izpuščen iz zapora proti jamščini, ki jo je položil sloviti žurnaliet Horace Greeley. Ko je kongres v decembru 1868 sprejel zakon, s katerim je bila podeljena splošna amnestija, je bil Jefferson Davis vklju-Čen v amnestijo irv ni kasneje imel nikakih nadaljnih sitnosti. Umrl je na svojem posestvu pri Beauvoirju, Mississippi, v decembru 1. 1889. V svoji knjigi o "Razmahu in padcu konfederirane vlade", je predložil naziranje Juga o veliki historični drsmi civilne vojne. e JOHN HOWARD PAYNE. AV-TOR SVETOVNOZNANE PESMI, (t. junija. 1791). John Howard Payne bil je gledališki igralec in pisatelj za ŽARKOMET Rdeči teror na Dunaju! Dunaj, nekdanje cesarsko mesto, je ves čas po vojni rdeč. Socialisti imajo dunajsko upravo v rokah že osem let. Dunajska buržoazija, ki je črno in črnožolto pobarvana, se zaman muči, da bi osvojila Dunaj. Socialistični delavci ga ne dajo iz rok. Pred kratkim je brzojav prinesel v Ameriko zelo strašno vest z Dunaja. Rdeči teror? Seveda! Kaj bi bilo drugega. Vest se glasi: Dunajska občinska u-prava je sklenila, da pokloni vsaki materi popolno prosto t>-pravo za njeno novorojeno dete, to je zibel in vse kar spada zraven., Temu pravijo "kompliment mesta materam novih državljanov". "V Ameriki smo kajpada demokratični in kaj takega bi bilo tukaj "rušitev doma, družine, vere, morale in svete privatne lastnine". To bi bilo nekaj groznega! Bogatim materam seveda ni treba nobenega komplimenta, za revne matere je pa boljše, tisočkrat boljše, da z novorojenci vred trpe največje pomanjkanje ali pa so navezane na hinavsko miloščino! To je bolj demokratično in krščansko! . .. • e • t Zdravstvene razmere v Pennl. Dragi Žarkomet! Nameri svetli žarek na Library, Pa.; in videl boš Janeza in Jožeta, ki sta agitirala za skebanje, dokler sta bila bolna, zdaj pa ne več, ker sta že ozdravela. — JetniŠki paznik. * • * Se ena izriganka. Iz Rige: Fantolin Koverda, ki je ubil sovjetskega poslanika, je včeraj priznal pred angleškimi reporterji, da je boljševik. Ubil je poslanika samo zato, da boda imeli listi kaj pisati. * e e Bodeča bode z novo uganko. Cenjena Krtačar in Krtačica! Ker že precej časa krtačita pa le malo izkrtačita (moje tri uganke Še danes niso pravilno rešene), vama zastavim novo uganko. Koliko je razlike med Grdinčkom in popom? — Rešijo jo lahko vsi člani krtačarske družine. Torej Krtačar, pokaži kaj znaš, in ti Krtačica, Jež, Štrigelj, Kanalja, Vijolica, La stovka, Smarnica in vsa ostala družina ter zverina, potrudite se! Kdor jo prvi pravilno reši, --' ''Vif, dobi od Bodeče najdaljšo bodico. — Da pa ne bo kdo mislil, da svojih ugank še sama ne vem, povem danes prvo. Trojica in en Bog so gnojne vile, ki imajo tri roglje in ročnik. — Bodeča roža iz Clevelanda. e e e Tako tudi delajo. Cenjeni Žarkomet ! Ko je bila končana mirovna konferenca v Versaillesu leta 1919, je rekel Wilson: "Sedaj smo zopet brez skrbi za 10 ali 15 let." Nato je dejal francoski premijer Clemenceau: "Ne vem, morda »e ljudstvo prej spunta in začne rabuko." Zopet je rekel Wilson: "NiČ se ni treba bati. Cerkev že poskrbi, da ne bo puntov. Kar je bilo puntarskih ljudi, socialistov in komunistov, so že več-jidel pobiti. Ako jih je še kaj ostalo, upihnite jim luč doma, cerkvam pa dajte malo več podpore." Rudar v peklu. • e • Gitara poje v Evelethu. Mici, Mici, Micika, kje imaš ti zdaj moža? Včeraj biki je poroka, danes štorklja dala je otroka, jutri bo pa razporoka! / te Kdo je oče, je ugapka — kriva ni nobena stranka. Mici čista je kot lilija, ni rdeča članica — .. ona je katoliška! Evelethska gitara. • e e Kvakanje v Minnesoti. Mister Grdina, pogrebnik in predsednik, je rekel v Aurori, da je pri Matiji Pogorelcu "something wrong upstairs". S tem je menda hotel reči, da je Matija bolan na umu. Ako bi to bilo res, bi ga S. N, P. J. poslala v bolnišnico in mu plačevala bolniško podporo, dokler ne bi ozdravel. Katoliška jednota ga je pa izključila iz same ljubezni do bližnjega. — Ahasver, Aurora, Minn. • a ♦ Skokovit napredek. V Minnesoti smo res jako napredni. Zdaj dobimo novo organizacijo. Ustanovi jo naš Jože, ki se je že izvolil za predsednika še preden je organizacija rojena. V to organizacijo bo Jože sprejemal samo najboljše Slovence. Good, Jože! Le daj! Bomo vsaj znali, kdo so naši aristo-krati. — Elyski medved. K. T. B. Časa, ko je ameriško gledališče bilo še v povojih. Romal je po svetu od svojih mladih let. L. 1818 je prizoril svojo prvo izvirno dramo "Brutus". Edina igra Paynova, ki je preživela, je "Clari ali milanska deva" in edini razlog za to je, da se v nji nahaja pesem "Home, Sweet Home." Ta patetična pesem je odsevala domotožje stalno ro-majočega Payne. Pesem se je takoj omilila občinstvu in ostala je do današnjih dni ena izmed najbolj popularnih pesmi po vsem svetu, zlasti pa v angleško govorečih deželah, a HARRIET BEECH ER STOWE, PISATEIJICA "STRIC TOMOVE KOCE." (Rojena 14. junija, 1811.) Harriet Beecher Stowe, hči odličnega duhovnika, je bila vzgojena v New Englandu. Bila je jako plodna pisateljica in izdala je že kakih trideset zvezkov povesti, romanov, dram in opisov, ne da bi njeno ime zaslovelo izven mej Združenih držav. Kar naenkrat je zadobila svetovno slavo vsled knjige, ki jo je spisala že v rani dobi svoje pisateljske karijere. Ta knjiga je bila "Stric Tomove koče" (Uncle Tom's Cabin), ena izmed najpopularnejših povesti v svetovni literaturi. Iz strogo literarnega stališča ni knjiga nikakršno mojstersko delo, ali poveat o Stricu Tomu si je prisvojila srce Amerike in sveta in še danes mladina jo čita vsepovsod. Ko je Harriet B. Stowe živela v Cincinnati u, je slišala mnogo pretresljivih pripovedovanj s strani ubeglih črnih sužnjev. Ob onem času je "Fugitive Slave Act," postava, ki je bil vzakonjen. določala prisilno povrnitev pobeglih šužnjev. "Stric Tomova koča" je bila izdana 1. 1851 in postala je gro-movita obdolžitev suženjstva ter prispela k ogorčenosti severnih držav proti istemu. Do-čim so se političarji trudili priti do poravnave med jugom in severom, je Harriet Beecher Stove občutila vse vprašanje suženjstva s srcem ženske in domišljijo pesnika. Njena povest je vzbudila ogorčenje juga, ali sever jo je sprejel kot pravično obsodbo suženjstva. Takojšnjemu uspehu te knjige ni para na svetu. Tekom enega leta se je v Ameriki razprodalo 300,000 iztisov. Trikrat toliko iztisov se je prodalo na Angleškem in Francija in Nemčija nista zaostala. Vsega aku-paj so v Združenih državih prodali tri miljone iztisov. Knjiga je bila prevedena v 30 jezikov. — F. L. I. S. Ogrska izstopi iz Lige? Budapešta, 22.gun. — Poslanec vladne stranke Lukas J<* včeraj predlagal v zbornici, d« Ogrska izstopi iz Lige narodov iz razloga, ker je svet Lige na svoji zadnji seji v Ženevi ignoriral zahtevo ogrske vlsde. d» se Madžarom na Sedmogruikem vrnejo zemljišča, ki jih je zaplenila rumunska vlada. KVitik kuhaAkega diktatorji umorjen. Havana, Kuba.-Jose Gon les, znani pisatelj, je bil nsi^n umorjen. Umor se je fcv*1 kmalu potem, ko se je V»*** diktator Kube Machsdo iz ženih držav. * Gonzale* je h**> kritiziral diktatorja in sodi * da je radi tega bil sprsvlj* s pot a. ____ NAROČITE 81 KNJH# "AMERIŠKI SLOVENCL" * ^ »" Jî Brezžična sila-prihodnja največja izaajAa .' • % v , Po Alden P. Armagnacu. Pred nekaj tedni je znanstvenik v New Yorku predaval skupini inženirjev. V roki je imel navadno električno žarnico, ki 8e je držala štiri čevlje dolge bakrene palice. " Nekaj korakov od njega je na mizi stala radio tuba (cev). Predavatelj je pritisnil gumbič na tubi — in v istem momentu je zažarela žarnica v njegovi roki. Svetila je tako močno, kakor le bi bila spojena z žico, po kateri se pretaka električni tok. To je bila demonstračija "radio sile", brezžične sile, o kateri sanjajo elektrotehniki že par desetletij-, a je še niso upregli. Predavatelj je bil dr. Philip Thomas, raziskovalni inženir Westinghousfc Elettric Company, ki je demonstriral, da je transmisija električne energije brez žic med mesti in deželami že blizu. V kratkem času, morda v par letih, bo transmisija brezžične energije na neomejeno daljavo dosežen fakt. Takrat bodo bakrene žice, s katerimi je Amerika — najbolj Amerika — na gosto preprfcžena kakor pajčevi-na, postale nepotrebne, razen morda za lokalno porabo. Električna sila bo tekla v valovih, ali bolje rečeno v premenih po zraku na vse strani dežele in na vse strani sveta kot danes radio valovi, ki raznašajo glas. Tekla bo tudi pod zemljo in skozi stene najširših gora. Prameni gonilne sile, razpršeni iz oddajne postaje, bodo napolnili ves nadzemeljski in podzemeljski prostor in za dobavo te sile ne bo treba drugega kot anteno na strehi — par kratkih bakrenih žic ali palic — ki se bo spajala z električnimi svetilkami, električno pečjo, motorjem itd. in električna energija, ki pride iz zraka, bo svetila, grela, kuhala in pekla, hladila v poletni vročini, likala perilo, gonila motorje in opravljala še druge posle v sleherni hiši in sleherni tovarni sleherne dežele ... j Fascinativna je slika, ki si jo lahko že danes predočimo: Vsaka dežela bo imela eno centralno postajo za generiranje in oddajanje energije. Za Ameriko bosta zadostovali dve: ena na vzhodu, druga kje na zapadu. Sčasoma bo nekaj ogromnih postaj zadostovalo za ves svet. Kako primitivna bo izgledala sedanja doba, ko ima vsako mesto svojo elektrarno I In kako potratna, neekonomična! Danes Še vozimo premog po vsej deželi, v vsako mesto in v vsako hišp. V dobi brezžične energije bo oddajna postaja stala tam, kjer je premogova žila. Premog ae bo na mestu izpreminjal v električno silo, ki se potem razprši na vse strani. Se več. Premog postane nepotreben. Vodne sile bodo pretvorjene v električno. Niagarski slap na vzhodu bo lahko zalagal polovico Amerike z elektriko. Vse tovarne in rudniki bodo' Črpali energijo iz zraka; črpale jp bodo lokomotive KredoČ, k6 bodo vlekle vlake; črpali jo bodo avtomobili na Cestah in eroplani v zraku. To se čita kakor fantazija, a vendar velika večina živečih 'Judi učaka to dobo. Komaj par •' t je tega, kar je radio preselil svet. 2e takrat so nekster* *<'niji zasanjali: "Ce lahko «li-*'mo na daljavo, zakaj ne bi tudi videli?" In glej! Televizor — •parat glodanja oseb, s katerimi govoril po telefonu—je že Maj. Kmalu bo v vsaki hiši, ki »*) hotela imeti. Neki drugi u < njak je začel delati na vohala na daljavo. Ampak vsa ts '"Ikritja so malenkost v prime-ri z brezžično silo. Brezžična sila bo največja iznsjdba 20. sto->msga s tem širiti socializem med stvom. delav sedaj in ne pozneje vam ne bom govoril o Bogu." Pa so se razljutili in mu dsja H: "V puščavo>1 na« peljal, da te poslušamo. Ali nas glsdne ra podiš, nss in veliko množico, ki ti je sledila. In JHn Je odgovorit rek/tf: "O B<»gu vsm ne bom govoril." |n množk-a je mrmrsls In dejala: "V puščavo si nas peljal in nsm nisi dsl živeža. O B*u nam govori, to nam bo zadoščalo." % Ampak niti besedice jim ni odgovoril. Zakaj vedel je, da odda svoj zaklad, če bi jim govori! g Bogu. » In njegovi učenci so žalostno odšli in množica se je vrnila domov. In mnogo jih je umrlo spotoma. In ko je bil sam, je vstal in okrenil svoje obličje proti mesecu in je potoval sedem mesecev in nikomur ni govoril in nikp-mur ni odgovarjal. In ko je bil sedmi mesec dopoljen, je dospel v puščavo, ki se imenuje puščava velike reke. In tam je našel jamo, v kateri je nekoč prebival kentavr, pa si jo je izbral za svoje prebivališče in si spletel štor jo Iz ločka, da bi ležal na nji, in je postal poščavnik. In vsako uro je puščavnlk slavil Boga, ki mu je dovolil nekaj znanosti o sebi in O svoji čudežni veličini. Ko je nekoč zvečer puščavnlk sedel pred jamo, ki si jo je bil izbral za prebivališče, je videl mladega človeka s hudobnim in lepim obličjem, ki je Šel slabo opravljen in praznih rok mimo. Vsak večer je hodil mladenič praznih rok mimo in vsako jutro se je vračal s škrlatom in biseri. Razbojnik je bil in karavane trgovcev je ropal. In puščavnlk se je oziral nanj in ga pomiloval. Ampak nobene besedice nI Izustil. Zakaj vedel je, da kdor govori, Izgublja vero. In nekega dne, ko se je mladi Človek vračal, roke polne škrlata in biserov, je obstal, namrščil obrvi In udaril z nogo ob pesek rekoč puščavr>iku: "Kaj me gledaš, kedar krem mimo? Kaj jt v tvojih očeh? Se nihče me ni gledal s takim pogledom. Kakor želo je tvoj pogled in me moti." In puščavnik mu je odgovoril rekoč: "Kan vidiš v mojih očeh, je sočutje. Sočutje gleda iz mojih oči nate." In mladenič se je porogljivo zakrohotal In zaklical pušiavni ku s trpkim glasom rekoč: "Skrlat in bisere imam v svojih rokah in ti imaš štor jo iz ločka. Kakšno je tvoje aočutje in za kaj sočutje?" "Sočutje Imam s teboj," je dejal puščavnlk, "ker nimaš znanosti o bogu," "Ali Je ta znanost o Bogu dra gocena reč?" Je vprašal mludi človek in pristopil bližje k vhodu. "Bolj dragocena je od vsega škrlata in biserov vsega svetu 17 je odgovoril puščavnik. "In ti imaš to dragocenost?" je dejal mladi razbojnik in pri-/ stopil še bližje. "Nekdaj sem jo imel," je odgovoril puščavnik. "Imel sem popolno znanje o Bogu. Ampak v svoji norosti sem se ločil od njega in ga delil z drugimi. Ampuk še zmerom je znanje, ki mi je ostalo, bolj dragoceno -polno ljubezen božjo. Zukaj pla-kaš?" Pa ga je poljubil. I Hii« tribe Tiho je bilo v hiši sodbe. In človek je stopil razgaljen pred Boga. In Bog je odprl knjigo življenja Človekovega in Bog je dejal človeku: ZloČesto je bilo tvoje žtvljnje In krut si bil z onimi, ki so te prosili pomoči. In z onimi, ki so bili v bedi, si bil trd in brezsrčen. Siromaki so te klicali, pa jih nisi slišal in klic mojih v bridkosti jo zadel ob gluha ušesa. Svojo dedščino al nastopil in poslal lisice v sosedov vinograd. Otrokom si grabil kruh in ga metal psom. In moje gobavce, ki so stanovali na močvirjih in v miru živeli in me slu: vili, si zaiHKlil na veliko cesto. In na moji zemlji, ki sem te Iz nje vzredil, si prelival nedolžno kri." In mož jo odgovoril rekoč: Res je." In zoj>et Je Bog (siprl knjigo življenja. In Bog je dejal možu: ZloČesto je bilo tvoje življenje in iskal si lepoto, ki sem jo razodel, in mimo dobrega al šel, ki sem ga skril. Stene tvojih sob so bile pokrite s podobami in s svojega brezbožnega ležišča si vstajal ob godbi fluvt. Sedem altar-jev si zgradil pregreham, ki sem jih pretrpel, in jedel si od Jedi, ki ni za vživanje. In Škrlut tvojega oblačila je obšlt s tremi znamenji sramote. Tvoji maliki niso bili ne iz zlata, ne iz srebra, ne iz kovine, ki je večna, ampak iz mesa, ki umre in premine. Njih lase si omadeževal t nartlami in margarane al jHm dsl v roke, Z žafranom si omadeževal o jih noge in razprostiral preproge pred njimi. Z antl-monom si omadeževal njih obrvi In oskrunil njih telo z miro. Do tal si se priklsnjal pred njimi In prestoli tvojih malikov so stsli n s solncu. norost." In mož je odgovoril rekoč: "Res je." In vtretjič je Bog odprl knji-go življenja. In Bog je dejal motu: "ZloČesto je bilo tvoje življenje in z slom si vrača) dobro in z zlobo si vračal dobroto. Roke, ki so te hranile, si ranil, in prsi, ki so te redile, si zaničeval. Kdor je prišel k tebi In te prosil vode, je odhajal žejen od tebe, in izgnance, ki so se skrivali v svojih brlogih po noči, si izdajal pred dnem, Sovražnika, ki ti je prizanese!, si ubil iz zasede, in prijatelja, ki jo hodil s teboj, si prodal za denar, in vsem, ki so ti prinašali ljubezen, si vračal le naslado." In mož Je odgovoril: "Res je." In Bog je zaprl knjigo življenja rekoč: "V peklo te pošljem, v najglobokejše i»eklo te pahnem," In mož je zaklical: "Ne moreš." In Bog je dejal možu: "Zakaj te ne morem pahniti v peklo? Zukaj ne?" . "Ker sem " Živel zmerom v peklu," je odgovoril mož. In molk jo vladal v hiši sodbe, In čez nekaj časa je Izprego-vorll Bog rekoč: "Kyr vidim, da te ne morem pahniti v peklo, te l>0ŠIJem v nebesa. l)a, v nebesa te |K)šljem." In mož je, zaklical: "Ne moreš," In Bog je dejal možu: "Zakaj te ne morem poslati v nebesa? Zakaj ne?" "Ker si nikoli in nikakor nisem mog*i predstuvljatl nebes," jo odgovoril mož. In molk je vladal v hiši sodbe. AIJ JE POflOVOK Z MARKOM MOUOC? $<* e« Mm iaia ZELO VA2NO ZA NAROfNI-KE PROS VETE. Po sklepu seje glavnega odbora S. N. P. J., shorujočega meseca februarja, 1927, se POVISA NAROČNINA ZA DNEV-NIK PKOHVETO ZA 11.00. Ta aklep stopi v veljavo od 1. julija, 1927, naprej. Upravni-štvo šeli, da naročniki in članstvo (a aklep upošisvajo, kajti bil je potreben, da se tohranl list, kakorften je, povečan na sedem kolon Ae sa nsprej in tako da imajo naročniki več dobrega gradiva. Seja Je tudi sklenila, da ae da vsem naročnikom, ki so ie sedaj naročeni na list, prilika, da lahko plačajo po atarl ceni svojo naročnino In vsi, ki tako telijo, lahko to isvrie do 1. julija, 1927. To velja tudi sa vae one, katerim poteče naročnina po 1. juliju, da lahko plačajo sedaj sa nsprej Ae po stari cent. Bratje in sestre, sedaj Imate priliko, dn pošljete naročnino, predno stopi v veljavo nova cene. Casa Je Ae en teden, vender Mtlte s poAlljatvljo vaAe naroč-nlne In pridobite Ae kakega novega naročnika. Zapomnite, da je čas do 1. julija. 1927_ u , Cene po 1. Juliju, 1927. bodo: Dnevnik sa celo lato ffl.OO, «a pol leta 93.00. Clanl doplačajo sa celo leta 94.HO, sa pol leta 92.40. Za staro domovino stane sa celo leto 99.00. sa pol leta 94J0. Za menta Chicago In Cicero, sa o#lo leto.97.51), sa pol leta 93.75. Ts novt cene stopijo v veljavo takoj po 1. juliju, 1927. Ilratje In seatre, hitite a poAlljatvljo aaročnlne, dokler so nitje cene. FILIP GODINA, upravitelj. Wsshlngton, D. C. — Med-plsnetnl pogovor nI nemogoča stvar. Tega mnenja Je dr. Alfred N. Goldsmith, načelnik oddajal-ni h inženirjev Radio Corpora-tlon of Amerka. Javnosti Je po-dul dovolj zatrdila, cla bo njegova prva "de|>eAa" na Mars uspešna. Najprvo bo tranamlslrsna vrsta telegrsflčnih pik — potem prszen prostor — nato pa zopet «leditvene telegraflčne pike, ki bodo vzbudile pri Marsjanih pozornost. Dr. Goldsmith pravi, du se bo moralo dolgo ponuvljatl, pu tudi čakati s sprejemnim aparatom, za signale iz Marsa. "MoJa prva vest na Mars bo poslana na podlagi geometrične resnice, ki je univerzalno priznana in ki je vsaki osebi znsna, ki je Inteligentna dovolj, da prejme radio iioročllo. Kot pra-vokota Je nnjpriprostejšu geometrična resnica In |>a dejstvo, da Je nalduljša črta pravegu tri-kota, enaka dvema krajšima, uko Je skvadratana, je tudi splošna reanica, priznana vse* |M)VSod, »'• "Kodltege bom |x»skusil označiti pravokot trlkota v moji depeši— mogoče s tremi pikstni, praznoto, štiri pike, prazno itd., do M pik, kar nam du vsoto, če Solncu si kazsl svo- seštejemo številk«, » In 10." NAROČNIKI POZOR! Znamenje (May 31-1927) pomeni, da vam Je narotalna pa- t de IJ9 tr^ft fJttW» t l^HCïVÎt'^ pravočasno, da vam Usta aa ustavimo. Ako lista ne prejmete, Je mogoče vstavljen, kar al bil plačan. Ako Je vaA Hat plačan In gs ns prejmete, je mogoče vstsvljen valed nspsčnega aa-alova, plAlte nam dopisnice la navedite stari ia nor! naslov. NaAI ssstopnlki so val «ra-Atvenl tajniki In dragi aaatepal-ki, pri katerih lahka platate naročnino. Naročnina sa cela lete Ja 96.00 la sa pel leta pa 91.A0. Oaal H. N. P. J. doplačajo aa pal Isto 91.90 In sa celo leto 9«.*0. Za mesto Chicago la Claara sa leto 90.50, pal leta 9*.2A, aa Clane 95.30. V Zs Evropa alaaa sa pol Ista 94.00; aa vae leta pa 9*.0a. Tedalk stane aa Evrope 91.70. Clanl doplačajo aaae AOe aa poštnino. > Naročnine lahka tadl | pošljete na naslov t ' uPBAVNUrrvo « PROS VET Aff 2*57 8. Lawadale Ave. CHICAOO. ILL. M Af i tira J ta sa "Proavatw"! SIJAJEN JESENSKI IZLET V JUGOSLAVIJO na najhitrejšem parniku na aveiu AQUITANIA 9. julija % pod spremstvom popularnega In veščega potoval-ca Cunard družbe, Mr. J. Ksmpotichem, ki zna dobro skripti zs potnike, skrbeti za njih prtljago In vse njih potrebe na potu. Izvrstns postrežba druzegs In tretjegs razreda, dobra domača kuhl-nju In uljudns Cunsrd postrežba vam bo napravila to potovsnje polno užitka v družbi vaših sorojakov. Vašs prtljaga bo poalans direktno v Jugoslavijo. Se Zglaslte C u n a r d takoj pri kateremkoli agentu ali direktno pri CUNARD UNE 140 U. Dearborn St. CHICAGO, Iii-. PSOBVSTX CETBTEK, 28. junija.^ I IISEIl IZ SVETOWIE UTE1ATWE CHARLES DICKENS (1812-1870). Eden najslavnejših angleških pisateljev je bil Charles Diclfr-en», ki je izšel iz proleUrske družine ki »e je sam izobrazil. Njegov oče je bil siromašen pi aar na carinikom uradu, s plačo 80 funtov aterlingov na leto. Kot tak in z veliko družino o-amih otrok oče ni mogel izšolati nadarjenega dečka, ki je zelo ljubil knjige in je imel v podstrešju "knjižnico" angleških pisateljev. Ze v mladih letih ei je Dickens moral služiti kruha kot vajenec in ael po raznih u-radih. Pri tem pa se je pridno učil in čital, tako da je že v svo-jem devetnajstem letu pos Časnikarski poročevalec. To bil začetek njegovega pieatel vanja. Dickens je pisal za razne vije, in sicer največ polju povesti in črte za zabavo kratek čas. Kot tak si je ki lu dobil priznanje in Ion •ka publika" je rada brala zeve spise. To je bil nai njegov psevdonim. Toda pisateljske sposobnosti Dickensa niso obstale pri tem, kmalu je začel pisati daljše poveetl Nje- gova popularnost pa je rastla zato, ker je bil ljudski pisatelj. S svojimi spisi nI podajal čita-teljem kakih idealov, ni bil pri-digsr sli učitelj, toda pripcv vestni genij ps tak, kakoršne-gs nedvomno ni bilo v modernih časih ne na Angleškem ne kje drugje. Njegove osebe v spisih so žive, pokazane moj-stersko in resnično kakor le v povestih najboljših svetovnih pisateljev. Kot neumorni pisatelj je Dickens skozi vse življenje pro-duciral malone celo knjižnico spisov. Pri tolikih delih ne moremo reči, da so vsa klasična, toda precejšnje število povesti je, s katerimi Dielftns zasluži odlično mesto med klasiki. Eno najboljših Dickensovih del je "David Copperfield," katero je takorekoč njegova avtobiqgra-fija. "Ths Tale of two Cities" je povest, ki služI za vzor modernim pripovedovalcem. Od vseh Dickensovih daljših povesti se ps naj bolj "odlikuje znana "A Christmas Carol." Med najboljše kratke poveetl devetnajstega etoletja pa Angleži prištevajo Dickensovih "Sedem ubogih popotnikov" (Seven Poor Travelers). StdtB uUfflí ^ipitiíkii 1. Poglavje. V starem mestu Rochestru. ' Po pravici povedano je bilo ssmo šest ubogih popotnikov; toda ker sem popotnik tudi sam in brez dela in ker mislim, da bom tudi ostsl ubog, sem dvignil število ns sedem. To moram takoj pojasniti radi napisa ns zveženih starih vratih, ki se glasi: RICHARD WATTS, Esq. js po svojem testamentu s dno 22. avgusta 1670 ustanovil U dobrodolni savod »a šo»t ubogih popotnikov, ki pa no »mojo biti niti »loparji no kaki nadsorni-kl Tu notri dobijo zastonj prenočišče, razvedrilo in vsak po štiri ponije. Bilo Je to v malem mestu Rochestru v Kentu, kjer sem vssko leto pred božičnim veče rom stal prod onftni-^v vprašujoče čital napis nad zve-ženimi vrati. Hodil sem po katedrali v soseščini in sem videl grobnico Richarda Wattsa, nad katero je bila vklesana njegova soha v pločl in sodil sem, ds sem bil upravičen vprašati pri Wsttsovem dobrodelnem zavodu, poeebno ko aem plačal upravitelju v katedrali njegovo pristojbino. Pot je bila kratka in ravna In lahko je bilo priti do najflsk nad zveženimi vrati. Ivan Sergijevlč Turgenjev: NESREČNICA Poslovenil I. P. (Dalje.) Pustov je prišel v sobo, podal je nams obe-ms roko In vprsšel Je naju, če se poznava? — Nikakor ne, je zagrtnel brzo Ivan Dem-jsnič — veteran dvanajstega leta nima te časti. Funtov js najprej imenoval mene, potem Je pa rekel, pokazavšl na "veterana dvensjste-gs leta: "Ivan Demjsnlč Ratč, učitelj .. . raznih predmetov." — Da, prav pravite, raznih ' predmetov, poprijel je besedo gospod Ratč. — Ksj sem že vse učil in še učiml Matematiko, zemljepis, statistiko, Italijansko, knjigovodstvo, heha-ha-ha! In godbo. Vi morda mislite, milostijlvl gospod, da ni res? rekel je zopet meni. — Povprašajte Aleksandra Dsvldlča, kako se jaz odlikujem na fagotu? Aku ne bi znal, kakšen Pe-mec — to se reče Ceh, bi ps bil? Da, gospod, jaz sem Ceh, in mojs domovina je — stsra Praga! Vaa, Aleksander Davidič že dolgo ni bilo pri naa. Kmalu pridite kaj, da bova zasvi-rala duet... ha-ha! Dobro! — Saj sem bil predvčerajšnjim pri vas, Ivan Demjanlč, odgovoril Je Fuatov. Ko se je smejal Ratč, so begsle njegove o-čl čudno ln nemirno z jedne strani