SLOVENSKI OKTET
Published by:
Slovenian Association, Melbourne Postal address: P.O. Box 83 — Caulfield, Vic., 3162 Telephone: 211-0314, 50-4463 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 20c
Annual subscription — letno:
$2.00
"MESSENGER" GLASILO ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI
LETNIK XX, ŠTEV. 4	Registered for posting as a periodical — Category "B"_JUNI 1975
TONE KOZLEVČAR ANDREJ ŠTRUKELJ
MARJAN ŠTEFANČIČ PETER ČARE
s
PEVEC SLOVENSKI MED NAS BO PRIŠEL: O KRASU BO PEL, GORIŠKIH BRDIH, O SOČI, REKI SLOVENSKI IN BLEDU, KJER ČOLNIČ PLAVA, POLETAVA NAD JEZEROM. O SLOVENSKIH FANTIH PRI DRAVCI DOMA BO ZAPEL, POHORSKIH OBRONKIH, KJER ŽLAHTNO VINCE NAM RODI, SLOVENSKIH GORICAH, PREKMURSKIH POLJIH IN O HALOŠKEM KLOPOTCU, KI V TRGATEV VABI, DA SPET POJDEMO BRAT. O DOLENJSKEM CVIČKU, KI DUŠKA NAM DAJE IN O RIBNIČANU BO VERZE ZLIVAL, O KRAŠKIH JAMAH, PONIKALNICAH IN O BRKINIH. ODMEV SINJIH VALOV PLAVEGA JADRANSKEGA MORJA BO
POVELIČEVAL, BUČEČO NAM NJEGOVO PESEM PODAL . . .
O MATERI SLOVENSKI BO PEL, KI NA SINA ČAKA, KI DOLI PO KLANCU Z SOLZNIMI OČMI GLEDA
IN NA NAS MISLI . . .
Dr. VALENS VODUŠEK
DANILO ČADEŽ JOŽE KORES
BOŽO GROŠELJ PETER AMBROŽ
BRUSSELS, Libre Belgique, 11 maja 1956: . . . ničesar ni lepšega na svetu, kot je človeški glas — posebno kadar ga izvaja tako veličastno znanje vokalne umetnosti . . .
AMSTERDAM, Het Parool, 6 marca 1964: . . . poznamo zelo dobro Don Kozaški zbor, toda nikoli popreje se nismo slišali tega Slovenskega ansambla z dosti večjo kvaliteto glasu . . .
SLOVENSKI OKTET
z tisoči takih ocen bo gostoval v Melbournu
dne 22 junija ob treh popolne
"Robert Blackwood Hall" Monash University
dne 23 junija ob osmi uri zvečer
"Robert Blackwood Hall" Monash University
Cene vstopnicam:
Člani SDM $4.00
Ostali — nečlani $5.00
Otroci, študentje in upokojenci $2.00
Predprodaja vstopnic pri stalnih prodajalcih SDM
Telefoni: 211-0314 — 211-5486 — 337-2868 — 560-9090 45-1119 — 850-4090 — 437-1226.
popotnik s hriba doli pride ...
Prvo nedeljo v mesecu maju, posvečenemu materam zemeljskim, so se zopet zbrale naše matere, ki v jeseni svojega življenja praznujejo vsako prvo nedeljo v mesecu svoj dan na našem Slovenskem hribu. Prvič je ta lep popoldan bil prebit ■ned našimi upokojenci v novi Koroščcvi planinski koči. Kako lepo je bilo videti naše matere in očete uživati vsaj za nekaj časa sad našega trudapolnega dela. Ali ni to lepo, da so ravno oni bili prvi, ki jim je bila dana prilika praznovati otvoritev naše planinske koče na ta tako pomomben dan. Kako so s ponosom gledali na naš skupni uspeh.
Drugo soboto v maju pa je popotnik prebil vesele trenutke med Slovenci in prijatelji, ko se je celo sam zavrtel ob zvokih lepih Slovenskih melodij na plesišču v Broadmeadows Town Hall. Že eno uro pred pričetkom letnega plesa so začeli prihajati prvi gostje in ob osmi uri zvečer je bila prostrana dvorana nabito polna. Prinesti so še morali štiri dodatne mize, da tako niso odslovili prevelikega števila razočaranih ljudi, ki so prišli iz vseh strani obširnega Melbourna. Sedemsto in petdeset vstopnic je bilo prodanih za ta naš slavnostni ples, kjer smo izbirali cvet naših deklet, lepotico Slovenske skupnosti v Melbournu. Sedem lepih in zalih deklet je bilo predlaganih od naših ljudi iz različnih predmestij. Na drugi strani Vam pod sliko opisujemo njih imena in predmestja. Ob pol enajsti uri zvečer je prišel svečani trenutek, ko je vodja ceremonij proglasil zastopnico Kew-a Janjo Gajšek za našo najlepšo in najboljšo poslanico Slovenskega življa v Melbornu. Kako težko delo so imeli štirje sodniki, da so med sedmimi tako lepimi, pametnimi in dobrimi dekleti izbrali pravo zastopnico za nas vse. Vsa dekleta so tekmovala dneve pred majskim plesom v nabiralni akciji za naš Slovenski Kulturni Center. Saj so zbrala skoraj 900 dolarjev v ta namen, še do ranih ur nedeljskega jutra so zvoki ansamblov "Snežnika" in "Drave" odmevali med skoraj tisočglavo množico Slovenskega okolja.
Drugi dan v nedeljo pa je popotnik zopet prišel na hrib, kjer so se že v zgodnjih popoldanskih urah začele zbirati Slovenske družine za naš drugi dvomesečni članski sestanek. Prišli so tja, da slišijo o napredku dela na Slovenskem hribu in da sami vidijo kako lepo napreduje naše Kulturno in razvedrilno središče, kot nam pišejo v pismih naši Slovenski dopisniki. Na teh se-
stankih, konder podajajo izvoljeni zastopniki Slovenskega Društva svoja poročila in odgovarjajo na razna pereča vprašanja, prihajajo naši ljudje, ki zaupajo delu in odgovornosti odbora Slovenskega kluba. Naša Koroščeva planinska koča je tokrat postala skoraj premajhna, ko je preko sto članov pozorno sledilo izvajanjem poedinih odbornikov, ki dostikrat prebijejo dolge ure dneva ali noči za našo Slovensko skupnost. VSAK OD NJIH DELA NA SVOJEM POLJU Z ENIM IN ISTIM CILJEM V DOBROBIT NAŠEGA KULTURNEGA IN RAZVEDRILNEGA ŽIVLJENJA. NE SAMO ODBORNIKI, TODA VSAK OD NAS DOPRINAŠA DEL ZRNA K NAŠI SLOVENSKI POGAČI. NIHČE OD NAS PA SI NE SME LASTITI PRAVICE DA EDINIH ZASLUG NA KATEREM KOLI POLJU, BILO V NABIRALNI AKCIJI ALI FIZIČNEM DELU NA ZEMLJI. VSI DOPRINAŠAMO SVOJ DELEŽ PO SVOJIH ZMOŽNOSTIH. DA SI NEKDO LASTI EDINO ZASLUGO NA FINANČNEM POLJU JE TAKO ME-GALOMSKO, KOT, DA BI SI NEKDO LASTIL PRAVICO GRADBENEGA USPEHA. VSAK KOŠČEK NAŠE SLOVENSKE ZEMLJE IMA V SEBI PEČAT NAS VSEH, VSAKA OPEKA V NAŠI ZGRADBI IMA DEL NAŠIH ŽULJEV IN ZNOJA, KOT DOKAZ SKUPNEGA NAPORA IN PRIZADEVANJ.
Nova stran zgodovine Slovenske besede je bila napisana na dan trinajstega maja tega leta, ko je prvič v Melbournu zado-nela Slovenska pesem na radijski oddaji. Slovenska beseda je napolnila ozračje četrt ure tisti torek in prodrla do zadnjega kotička naših Slovenskih domov v zamejstvu. Začelo se je novo obdobje naše Slovenske kulturne dejavnosti v novi adoptirani domovini. In karkoli se bo pozneje zgodilo. Slovenska beseda je postala dejstvo med našimi Avstralskimi prijatelji. Prebili smo led in naša pot lahko gre samo navzgor in nihče nam ne more v bodoče uporekati Slovenskih pravic med etničnimi grupami iz Evrope. Jasno smo povdarili in dosegli, da nima nobena etnična grupa večjih pravic od naše in, da smo vsi enaki z enakimi pravicami pred Avstralsko javnostjo.
Popotniku se je tudi posrečilo to, kar jc bila naša stalna pravica, da bodo odslej vse uradne objave in listine (brošure) obja-vljcene tudi v Slovenskem jeziku. Prva takih objav bo brošura za "Medibank" (Zdravstveno državno zavarovanje) na šti-
rih straneh. Nobena naša jezikovna etnična enota si ne sme lastiti in prisvajati pravice razlagati pravila in dolžnosti v novi domovini nam v kakršnemkoli drugem jeziku kot samo našem domačem Slovenskem. Ko že govorimo o etničnih grupah, nima nobena od njih večjih ali manjših pravic, kot samo ene, to v dobrobit in napredek svoje lastne narodne manjšine v zamejstvu. Tu v novi domovini pa nas gotovo ne vežejo nobene državne ali celinske meje razen narodnostnih. Da pa naš narod pripada Južnoslovanski grupi narodov in da smo pripadniki velike Slovanske rase o tem pa ni nikakšnega dvoma.
V soboto 24 maja pa so naše mamice poprijele za grablje in težko orodje in na "udarniški" očistile našo zemljo. Kako lepo je bilo gledati sklonjene postave naših brhkih žena, poslušati njihove vzpodbude drugim in končno se zatopiti v preteklost ob lepi Slovenski pesmi, ki je ob zaključku težkega dela odmevala iz našega hriba. Ni samo, da naše žene podpirajo tri vogale naših domov, ampak tudi naše male Slovenije v Elthamu.
Popotnik se bo še oglasil.
IVU ANDRIĆU . . .
V Beogradu je 13. marca po hudi bolezni umrl pisatelj Ivo Andrič, dobitnik Nobelove nagrade za književnost. Travnik — nekakšno duhovno središče Bosne, mu je bil zibel, Više-grad — paša otroške brezskrbnosti, Sarajevo — mesto gimnazijske dozo-relosti. Tri mesta s tremi tipičnimi duhovnimi središči so ves čas potovanja in študija po Evropi ostala z njim. Leta 1923 je doktoriral v Gradcu na oddelku za slovansko književnost in zgodovino z disertacijo "O duhovnem življenju Bosne pod Turki". V njegovih delih zavzema Bosna prvo in naj-odličnejše mesto.
Andrič je s svojim pisanjem posegel tudi v religiozno dogajanje. Zavzemal se je za tisto življenjsko sožitje, ki je znalo poiskati mostove med tako različnimi verstvi Bosne in Hercegovine, kot sta krščanstvo in islam.
kar storiš za se, to že s tabo izgine, kar storiš za narod, ostane vselej; donesi le kamen za vzgradbo očine, a rasla naprej na podlagi bo tej.
PREOSNOVA EMIGRACIJSKE SMERI
Oddelek za informacije pri zvezni vladi v Canberri začenja novo revolucionarno potezo s tem, da bo pričel po celem svetu novo kampanjo za dotok (imigracijo) nedoločega števila izkušenih doseljencev. V gotovih vladnih krogih predvidevajo ali upajo, da bo ta poteza privedla v našo deželo do 180.000 izkušenih ljudi, v glavnem izučenih obrtnikov in to do konca junija leta 1976. Drugi uradni krogi pa predvidevajo, da celotno število ne bo presegalo 50.000. Eden glavnih problemov je v tem, da so dovolili imigracijskemu oddelku doseči tako nizko stopnjo priseljeniškega dotoka in ta številka je bila v zadnjem letu samo 80.000.
Priseljenci bodo morali imeti določeno stopnjo izkušnje in šolstva. Kategorije delavcev bodo predpisane in se bodo spreminjale skoraj mesečno, z ozirom na zahteve delavskega trga. Mnenje ministra in oddelkov je, da bo Avstralija poskušala dobiti toliko priseljencev kot možno.
Izgleda, da je nova kampanja popoln preobrat v imigracijski politiki g. Camerona, ministra za delo, ko je v svojem govoru v Brisbanu dne 21 februarja izjavil, da javno mnenje ne bi dovolilo večjega doseljevanja kot 75.000 letno. Rekel je: "medtem ko bi letno število 100.000 ustrezalo nakupovalcem delavne sile, pa bi to sigurno povzročilo veliko nasprotje med petimi milijoni prodajalcev dela".
POROČILO MINISTRA SOCIJALNE VARNOSTI — BILL HAYDEN-a, VSEM EMIGRANTOM
Kot vam je znano, "Medibank" zdravstveno-zavarovalni sistem bo prišel v veljavo 1. julija t.l. To zavarovanje bo krilo vsako osebo v Avstraliji, brez pomena če se nahaja v Avstraliji 10 minut, 10 tednov ali 10 let in ne glede na to ako je ta oseba avstralski državlan ali pa ni.
Za hitrejše delovanje "Medibank" zavarovanja, ki bi vsakomur uspešneje koristilo, bo vsem osebam, ki so prijavljene na volilnih listah izdana zdrav-stveno-zavarovalna izkaznica. Ravno tako bodo matere in oskrbniki otrok dobili zdravstveno-zavarovalne izkaznice v imenu svojih otrok.
Veliko vas ne bo prijavljenih na volilnih arhivih, ali pa boste premenjali naslove od takrat ko bodo te izkaznice pripravljene. Zaradi tega vam ni treba skrbeti, ker boste vseeno imeli pravice "Medibank" zavarovanja.
Oglasi se bodo pojavljali v dnevnem časopisju z prijavnicami, kjer se boste lahko prijavili za sprejem zdravstveno zavarovalne izkaznice. Prijavnice morate izpolniti ter jih poslati na: "Medibank" G.P.O. Box 9999, Melbourne, ali drugega glavnega mesta kjer živite. Prijavnice lahko dobite v vseh "Medi-bank" uradih in v vseh oddelkih za Socialno varstvo.
V slučaju, da ne dobite te izkaznice do 1. julija t.l., lahko predložite vašo prijavnico takrat, ko prvič zaprosite za zdravstveno zavarovanje pri "Medibank".
Kopije prijavnice za "Medibank" v vašem jeziku bodo na razpolago v vsakom uradu "Medibank", "Medibank" agentih in pri vseh apotekah (chemist), ki bodo sprejeli agencijo za "Medibank".
Vi morate vprašati za pregled te prijavnice, kadar neprošate za zdravstveno varstvo. Ta formular vam bo razložil v vašem jeziku kakšne informacije morate podati na prijavnice in kakšne račune ter dokumente morate priložiti z vašo prošnjo.
Želel bi da vsaka oseba ki živi v Avstraliji ve vse pravice ki jih lahko zahteva od "Medibank". Brošure se sedaj pripravljajo v mnogih jezikih za razlago zdravstvenega sistema vsakomur.
Zato je "Medibank" postavila mnogo različnih etničkih svetovalcev v Sydneyu in Melbourne, da bodo odgovarjale na vaša vprašanja. Oni govorijo: italijansko, grško, hrvatsko, srbsko, makedonsko, turško, arabski in španski. Ti svetovalci in vsi uradniki za "Medibank" so pripravljeni odgovarjati na vsa vprašanja, ki jih želite vprašati v zvezi z zdravstvenim sistemom "Medibank".
Helena
SPIAVA
V letošnjem maju je minulo 30 let odkar se je končala druga svetovna vojna. Izgube v življenjih, materijalnih dobrinah in moralnih vrednotah, strah, trpljenje in ponižanja more preceniti le oni, ki je skozi to največjo tragedijo človečanstva uspel prebroditi živ.
Medtem, ko je prva svetovna vojna prizadela v glavnem le vojaštvo ter prebivalstvo in ozemlje bojišč, druga svetovna morija ni prizanesla nikomur.
V	mnogih primerih je civilno prebivalstvo trpelo še mnogo bolj kot vojaštvo. Zaledje pa z letalskim bombardiranjem in gerilskimi akcijami ni zaostajalo za predeli, ki so bili opustošeni z bitkami armad.
Tudi naša stara domovina je bila strašno prizadeta. Nemški okupator je na brezobzirno krut način hotel uničiti vse kar je bilo slovenskega in nasilno napraviti iz Slovenije nemško deželo, medtem ko je laški prisklednik sanjal o obnovitvi rimskega imperija z Provincia di Lubiana.
Mnogo je bilo pisanega o teh nesrečnih letih okupacije. Seveda pogledi, opisovanja in komentarji prihajajo z dveh strani. Posebno mi, ki živimo izven meja Slovenije imamo priliko, da slišimo tudi drugo plat zvona in nam ni treba trobiti v en rog.
Dejstvo je, da obstojita dva različna pogleda, vsak z mnogimi odtenki. Kateri pogled je pravilen, kateri opisi odgovarjajo čisti resnici?
Ni še preteklo dovolj časa, da bi lahko sodili nepristransko. Še smo preveč osebno prizadeti in vmešani. Še so med nami močni predsodki, še so v vprašanju politični interesi osebnosti. Rane na obeh straneh so zaceljene, toda brazgotine so ostale. Te brazgotine pa se bodo vnele in rane odprle ako jih bomo praskali. Pustimo jih zato pri miru, pa naj še tako skele.
Danes, če gledamo trideset let nazaj in kažemo s prstom eden na drugega, če ugibamo kaj bi bilo, če bi bilo tako ali drugače, kaj nam pomaga? Mar bomo obudili mrtve, zmanjšali žrtve in zbrisali prestano trpljenje. Mar bodo oni, ki so ostali doma kot zmagovalci kaj izgubili, če res iskreno ponu-doji roko sprave in priznajo pravico obstoja različnih gledišč? Mar bodo oni, ki so morali v izgnanstvo olajšali bedo begunstva ako bodo zanikali stvarnosti in bili slepi za dogajanja v svetu.
Mar ne moremo vsi priznati, če že gledamo trideset let nazaj, da je v času od 1941 do 1945 naš narod šel skozi strašno obdobje, ki pa ga je na drugi strani prisililo, da je vstal z orožjem v roki in zavpil, prvikrat po stoletjih suženjstva, da smo narod, ki si hoče krojiti svojo usodo, ki je zmožen in hoče živeti v družini narodov kot ravnopraven. Dejstvo je, da je bila narodna zavest visoka na obeh straneh in da so nas le okoliščine in mednarodne mahinacije prisilile, da smo sprejeli dve različni taktiki, ki sta končno privedli do brato-morja. Nihče ne more zanikati, da je bila ogromna večina v obeh taborih narodno zavedna, požrtvovalna in v svojih početkih dobronamerna.
Če že govorimo o spravi potem naj bo naš prvi korak v tej smeri, da priznamo to dobronamernost in prenehamo z pogrevanjem in obujanjem tragičnih spominov vojnih let. Sprava, kateri je posvečeno letošnje leto bo uspela le tedaj, kadar bo prevladal na obeh straneh razum in kadar jo bosta res iskreno hoteli obedve strani.
Majhni po številu smo Slovenci tukaj, daleč od stare domovine, v Avstraliji, v Melbournu. Vendar smo lahko v zgled rojakom po celem svetu. Kajti mi in naše Slovensko društvo v Melbournu smo dokaz, da je sprava možna.
V	naših vrstah so rojaki iz najrazličnejših strani; rojaki, ki so bili v različnih taborih med in po vojni, rojaki, ki še nosijo brazgotine zaceljenih ran. Toda tukaj smo si znali podati roke, tukaj znamo potisniti preteklost v pozabo, kajti zavedamo se, da je treba gledati naprej, ne nazaj, da je treba spoštovati mišljenje vsakogar, da se je treba izogibati stvari, ki bi ranile drugega, da je treba biti popustljiv in razumen. Že zdavnaj smo spoznali in priznali, da nobena stran ni brez napak, kakor tudi nobena brez dobrih lastnosti.
Zato tukaj, v Melbournu uspevamo in uspevali bomo če bomo še naprej ostali, kot smo bili, dokler se bomo ogibali starih predsodkov ter bomo vedno in povsod z veseljem sprejeli in ponudili roko sprave. MARJAN PERŠIČ
DVOJNO DRŽAVLJANSTVO
Slišali smo od nekaterih naših rojakov, ki so bili na obisku v stari domovini, da so imeli probleme glede dvojnega državljanstva. To je oni, ki imajo samo avstralsko državljanstvo so bili v nekaj primerih s strani uradnih krogov močno nagovarjani, da /.opet sprejmenjo tudi jugoslovansko državljanstvo.
Hoteli smo zvedeti, kakšen je položaj oseb z dvojnim državljanstvom in smo se s tem namenom obrnili na poslanca g. Race Matewsa, ki je zaprosil za tozadevne podatke predsednika avstralske vlade g. Whitlama. G. Race Mathews nam je sedaj poslal kopijo pisma, katerega je prejel od g. VVhitlama, v katerem med drugim piše, du v njegovih razgovorih s predsednikom Titom ni omenjal dvojnega državljanstva. Smatral je, da je bolje, da to zadevo odloži za drugo priliko. Sprožil pa je vprašanje olajšanja dolžnosti vojaške službe, v kolikor te zadevajo osebe z dvojnim državljanstvom. Dalje piše, da so Jugoslovani s svoje
strani pokazali pripravljenost, da prouče njegov predlog, da pa zaenkrat še ni bilo nobene reakcije iz Beograda,
G. Mathewsu je obljubil, da ga bo o nadaljncm poteku te zadeve sproti obveščal in preko njega bomo tudi mi na tekočem.
Vprašanje dvojnega državljanstva vznemirja tudi skupine priseljencev iz drugih držav in skupni odbor avstralskega parlamenta za zunanje in obrambne zadeve, katerega sestavljajo člani vseh strank poslanske zbornice in senata jc ponovno pričel z raziskovanjem "stališča Avstralcev, ki posedujejo dvojno ali več državljanstev, z mednarodnega, pravnega in diplomatskega gledališča".
Predlogi, ki so že pred tem odborom bodo vzeti v pretres a vse osebe in organizacije, ki so zainteresirane so vabljene, da predlože svoje predloge pred 30. majem.
Ker jc bilo to vabilo objavljeno v časopisju šele okoli 10. maja je možnost zbrati primeren materijal nerealno majhna.
KNJIŽNICE
ZA TUJE JEZIKE
Večje upoštevanje potreb etniških skupin se je pričelo širiti od vladnih tudi na lokalne oblasti. Tako čitamo v glasilu "The Good Neighbour Council 'Newsletter'," da je mestna knjižnica v Sunshinu, zapadnem predmestju Melbourne, nahajajoča še na McCra-ken St., Sunshine pričela vpeljavati knjige v neangleških jezikih.
V Midway Migrant Hostel prihaja potujoča knjižnica. V dveh urah iz nje izposodijo preko 350 knjig. Uslužbenci teh knjižnic sedaj govorijo tudi druge jezike poleg angleškega in so v veliko pomoč novim doseljencem pri izbiri knjig. Ta potujoča knjižnica izposoja tudi kasete, igrače in razne igre.
Mesto Nunawading, na vzhodnih obronkih Melbourna, ima dve knjižnici: Nunawading library, 379 White-horse Rd., Nunawading in Blackburn branch library, na vogalu Blackburn in Central Rod., Blackburn. Obe knjižnici imata na razpolago tudi knjige, časopise in revije v tujih jezikih.
Prav tako ima nekaj knjig v tujih jezikih na svojih policah tudi St. Kil-da City library, ki se nahaja na Carlisle Street, St. Kilda.
Povpraševanje po tujih knjigah bo seveda merilo za upravitelje teh knjižnic pri nabavi in količini knjig pisanih v neangleških jezikih.
POSTANITE USTANOVNI CLAN : NAŠEGA	j
KULTURNO-DRUŽABNEGA CENTRA V ELTHAMU Z DAROM $200.—	j
POŠLJITE NA "SLOVENIAN CENTRE BUILDING FUND"	:
P.O. BOX 83, CAULFIELD SOUTH, j VIC., 3162	■
MELBOURNE
Te skromne vrstice naj bodo v priznanje in obenem zahvala našemu patru Baziliju, ki letos konec junija slavi srebrni jubilej svojega mašništva.
Devetnajst let že biva med nami in delo njegovih zamisli je rodilo obilo uspeha. Brez njega kot mentorja bi morda še danes ne imeli svoj verski center, ne lične cerkvice, ki je slična neznatni školjki, katera hrani v sebi dragoceni biser. Ne bi imeli Slomškovega doma; doma naših marljivih častnih sester, ki dan za dnem tako nesebično skrbe za naš verski center. Prav tako ne bi imeli Baragovega doma, ki je nudil in še nudi streho ter prvo pomoč marsikateremu izgubljencu.
Zadnji dve leti pa pater poiskuša pridobiti našo mladino potom šole in drugih srečanj v medsebojne spoznavanje. Pa je kar prav tako, saj mladina je naša bodočnost, ki bo nadaljevala našo bitnost v tej novi domovini.
Za vse to in še za mnogokaj druge-da Vam pater Bazilij izrekam v svojem, kakor tudi mislim, da lahko v imenu vseh mojih sovrstnikov upokojencev prisrčno zahvalo in Bog plačaj, z željo da naj Vam On podari zdravja in možnost dočakati svoj zlati jubilej.
Minka Peršičeva
HUMOR
K banu dr. Marku Natlačenu je prišlo odposlanstvo. Ker so se z njim dobro poznali, so slugo vprašali kar po domače:
"Ali je notri Natlačen?"
Sluga je bil užaljen, ker je cenil čast svojih gospodarjev. Napravil se je neumnega, kakor da so ga vprašali v ljubljanskem narečju.
"Borna vidi!" je dejal. Pogledal je v čakalnico in pristavil: "O, ni natlo-čen' ne, šeza večjo gospodo je prostor!"
IZ RODNIH KRAJEV
Jugoslovanska turistična agencija
THE SUNNY
VAM NUDI POMOČ NA NAŠEM JEZIKU GLEDE
•	Rešavanja dokumentov za vas in vaše srodnike in prijatelje, katere želite pripeljati v Avstralijo.
•	Nudimo vam potovanja po najugodnejših cenah z JAT-om ali katerokoli drugo letalsko in pomorsko družbo.
•	Denar ni problem — Potujte sedaj in odplačujte pozneje. Nudi vam kredit do $5000.
Za vse ostale informacije se prosim obrnite na:
177 Collins Street, Melbourne — Tel. 63 7441, 63 7442 154A Victoria Street Footscray — Tel. 68 3708
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
john hojnik smallgoods
PTY. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postreženi boste v domačem jeziku
ASTRONAUT TRAVEL SERVICE
Pty. Ltd.
CNR COLLINS & ELIZABETH ST., (MLC BUILDING), MELBOURNE 11. nadstropje	TEL. 62-0041
Največja in najmodernejša avstralska potniška agencija
Ima poseben oddelek za Jugoslavijo.
*	Potovanje z JAT-om ali drugimi linijami v katerikoli del sveta.
*	Veliki popusti za potovanje v grupah.
*	Potovanja z vsemi ladijskimi družbami.
•V Dovoz vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo.
*	Brezplačna nabava potnih dokumentov. f- Ugodni pogoji za kreditiranje kart.
Vse informacije vam bo rade volje nudil g. PAVLOVIČ KOSTA in gdč. BELJANA SRETENOVIČ na telefonu 62-0041.
Po uradnih urah: 24:9699. Telefonirajte, pišite ali obiščite nas. — Prišli bomo tudi na vaš dom. Naša telefonska služba dela 24 ur vsak dan
Ako hočete olepšati svoj dom, trgovino ali urad se obrnite na slovensko soboslikarsko in pleskarsko podjetje
domino painting
78 Porter Road, West Heidelberg Tel.: 45-5303
Kvalitetno delo in zmerna cena. Lastnik: Marijan Lauko.
NAŠA USPEŠNICA NA FINSKEM
Radijska igra Franeta Puntarja "A", ki je leta 1968. prejela prvo nagrado na natečaju RTV Ljubljana in bila leto kasneje razglašena za najboljšo na radijskem festivalu v Ohridu, je bila, kakor je sporočil helsinški radio, razglašena tudi za najboljšo tujo radijsko igro na Finskem v letu 1974.
KOROŠKI SLOVENCI V DEJSTVIH
Predložen sestanek na Dunaju
Informativni pogovor avstrijskega kanclerja dr. Kreiskega in predstavnikov koroških Slovencev so preložili, ker je avstrijski kancler bolan. Koroški Slovenci še niso dokončno sprejeli novega datuma.
Predstavniki koroških Slovencev so imeli na Dunaju tiskovno konferenco, na kateri so domačim in tujim časnikarjem povedali dejstva o neustreznem položaju slovenske manjšine na Koroškem. Pogovor s Kreiskym so sprejeli v prepričanju, da avstrijska vlada želi kreniti po novi poti in da bo kancler predložil kaj novega.
Povedali so, da koroški Slovenci zavračajo popis prebivalstva posebne vrste, da dosedanji pogovori z avstrijsko vlado niso peljali nikamor, ker je vselej urejala zadeve mimo koroških Slovencev, in da le-ti že dvajset let potrpežljivo čakajo na izpolnitev državne pogodbe. Na Jugoslavijo so se obrnili, ker jim ni ostala druga pot, da bi zagotovili svoje pravice, ker se Jugoslavija kot podpisnica avstrijske državne pogodbe zavzema za pravice manjšin in ker je takšno ravnanje povsem naravno.
Novinarjem so razdelili izjavo slovenskih organizacij, kjer so našteti pogoji za sodelovanje med vlado in manjšinami pri urejanju odprtih vprašanj.
Slovenščina ni dovoljena
Tržaški občinski svet zavrnil resolucijo
Tržaški občinski svet je po daljši razpravi zavrnil resolucijo o takojšnji rabi slovenščine v občinskem svetu, ki jo je predložil svetovalec Stojan Spetič, opirajoč se na italijansko ustavo in londonski memorandum. Pač pa je deželni svet z glasovi strank leve sredine sprejel resolucijo, ki ponavlja zahtevo, da predsedstvo italijanske vlade čimpreje ugodno reši vprašanje uporabe slovenščine v občinskem svetu.
Vprašanje je izredne važnosti, sprožil ga je konec lanskega leta svetovalec in odbornik slovenske skupnosti dr. Dolhar, ki je zahteval, da mu župan priskrbi uradnega tolmača. Župan se je izgovarjal, da se je glede rešitve obrnil na predsedstvo vlade. Kasneje so bili župan ter slovenska odbornika dr. Dolhar in Hreščak v Rimu in so posredovali za ureditev tega problema.
PRIKLENJEN NA VERIGO
V Jurki vasi je duševno bolni stric na verigi priklenjen moral napravljati kolje.
Šele zdaj se je razvedelo, ka se je pred dobrim mesecem dni dogajalo v Jurki vasi pri Straži. Občani so lahko videli pretresljiv prizor, saj je pri hiši Darka Dularja sedel za verigo priklenjen 62-letni Franc Dular in belil vinogradniško kolje.
Gospodarjev stric Franc Dular je sicer nekoliko duševno prizadet, vendar pa miren človek. Rad je pohajal po vasi, obiskoval sorodnike in vašča-ne, pa nikomur ni hotel nič žalega. Darko Dular je s prevzemom posestva prevzel tudi skrb za preživljanje strica. Toda med obveznosti do starejšega človeka ne spada privezovanje na verigo!
Da bi strica pripravil k delu, je Darko Dular možaka z verigo privezal na hlod, drugi konec verige pa je imel človek okrog pasu zaklenjen z žabico. Tako je moral pripravljati kolje za vinograd. Kakorkoli že: v 20. stoletju je sredi belega dne človek na verigi, pa še v socijalistični državi. Darka Dularja so že prijavili javnemu tožilcu.
UNIČUJOČA MAMILA Poskus s pajki in LSD
Narkomanija je pojav, ki smo ga dolgo gledali le od strani in imeli za dogajanje, značilno samo za kapitalistične dežele. Po letu 1967 pa smo se tudi v naši družbi vse bolj odkrito seznanjali s tem škodljivim družbenim pojavom. Danes sodijo jugoslovanski strokovnjaki, da smo prišli že na tisto stopnjo, ko je treba vlagati naj-resnejše napore za preprečevanje narkomanije, posebno pa med mladimi, ki ji najraje podlegajo: v nji namreč gledajo vzor svobodnega, neobremenje-noga evropskega človeka.
Pri vsem pa največkrat pozabljamo opozarjati na škodljivost jemanja mamil. V svetu se vse več ustanov ukvarja z ugotavljanjem kvarnega vpliva mamil na človekovo zdravje. Poglejmo enega teh zanimivih in prepričljivih poskusov, ki nesporno dokazujejo to, kar bi nekateri nikakor ne želeli priznati.
Za poskusne živali so vzeli pajke, vrsto, ki plete čudovite mreže. Dajali so jim mamilo LSD ter jih navadili nanj: pajki so postali "narkomani". Potem so začeli opazovati njihovo obnašanje in početje. Ugotovili so, da se dogajajo za pajke grozljive reči. Mreže niso več znali splesti tako kot prej. Najprej so se mučili s pletenjem ene mreže sedem dni, potem deset dni, ko so popolnoma zapadli "narkomaniji", pa jim je pletenje mreže vzelo več tednov. Toda ne samo to: mreže, ki so jih pleli pajki-narkomani, so bile nepravilne, zmedene in skoraj nič več uporabne za lov. Pajki so si spodre-zali sposobnost preživeti se!
NADALJNI DAROVI ZA NAŠE SREDIŠČE V ELTHAMU
v Broadmeadowsu, kjer so se seveda prav dobro izkazali. Ves svoj zaslužek pa so po tem v celoti podarili za naš Center v Elthamu.
Zelo smo lahko ponosni, ne samo na Johnyja, Franka, Dragota ter ostale člane orkestra "DRAVA" temveč na vso našo mladino, katera se ne sramuje tega, kar sta jih naučila mati in oče. Zelo prijetno je videti tako veliko število slovenskih fantov in deklet v skupni družbi na zabavah, plesih ter na Elthamskem gričku. Zato kličemo: "Good on you kids!" Svoje pripadnosti naši slovenski družini v Avstraliji se Vam ni treba ničesar sramovati. Le ponosni bodite na to kar ste in povejte to svojim vrstnikom Avstralcem.
S. Prosenak
Stan DEBELAK	$150,—
A. DRVODEL	100,—
Orkester "DRAVA	50.—
A. GJEREK	200.—
Franc HARTMAN	50,—
G. MATKO	200.—
G. MARINOVIČ	150.—
M. MERTIK	150.—
L. J. PENCA	100.—
Stan PENCA	75.—
A. UDOVIČIČ	100,—
Z. ŽELE	100,—
Ne bi bilo pravilno, če bi ob tej priliki ne izrekli posebne zahvale našemu mlademu orkestru "DRAVA" za njihov dar $50. Fantje so igrali med odmori (ko so poklicni muzikanti počivali) na 9. letnem plesu S.D.M.
IZ NASE MALE SLOVENIJE...
ZOPET EN KORAK NAPREJ
13. May 1975 mi Slovenci v Avstraliji ne smemo nikoli pozabiti. To je dan ko je prvič v zgodovini zaplavala naša slovenska pesem po radijskih valovih avstralskega kontinenta.
Nestrpno smo čakali pri naših radijskih sprejemnikih. Nekateri smo vključili kar po dva aparata.
Po prečitanju dveh pozdravnih čestitk nas je napovedovalec v duhu popeljal v našo nikdar pozabljeno domovino. K našim mamicam, ki morda še žive, med naše gore in doline, katere poživljajo naši bistri potočki in reke ter k našemu sinjemu Jadranu.
Mislim, da je vsak izmed nas sledil tem besedam, ki so bile tako zbrane in odlično podane v čisti slovenščini. Sledile so tri naše pesmice ob katerih se je orosilo marsikatero oko.
Od vsepovsod slišim samo pohvalo z edino kritiko: prehitro je minilo in bi želeli vsaj pol ure te oddaje.
Odboru Slovenskega društva, kateremu je po dolgem interveniranju le uspelo, da nam je dana možnost oddaje v slovenščini prav odkritosrčna zahvala. Enako obema govornikoma, ki sta s tem lepim uvodom dodala naši oddaji še poseben značaj.
Borovčica
NAŠ HRIBČEK
Na naš materinski dan 4. maja smo se zopet poveselili, pogovorili in zapeli na našem hribu.
Morda je bilo to pot kar malo preglasno. Kaj pa moremo zato če imamo Slovenci povečini dobre glasilke in na ta način dajemo duška svojemu čustvu, ko se razgledujemo po našem hribu. Prav tako kot nekdaj doma, ko smo s težavo prilezli na vrh te ali one gore: En vrisk in en "juhuhu" je odle-tel v dolino, odmeval od hriba do hri-
ba in tu in tam preplašil divjad. Kasneje pa se je iz planinskih koč oglasila pesem in včasih harmonika. Zakaj bi si tu na našem hribu ne pričarali košček domačega veselja.
Zakaj smo bili to pot še bolj veseli? Bil je to praznik naših mamic in smo imeli v naši sredini tudi naše nesebične sestre iz Slomškovega doma.
In kaj še? Sprejela nas je prvič v svoj kot, naša lična, v gorskem slogu zgrajena hišica, kot prva novo dogotovljena stavba, ki nam bo sedaj služila za naše sestanke. Je lep napredek od onega preurejenega nekdanjega hleva, kjer smo se morali otepati muh v poletju in se varovati pred prepihom pozimi.
Naj izrečem v imenu upokojencev prav iskreno zahvalo g. Jaku Korošcu, ki si je zamislil gradnjo te koče, vsem prostovoljnim delavcem, ki so sodelovali pri gradnji in g. Marjanu Potočniku za verando — "gank" — ki jo namerava še zgraditi.
Nam Slovencem mnogokrat očitajo, da smo škrti, da ne damo radi denarja iz rok. Tu moram to zanikati, saj takale hišica vzame kar lepo vsoto denarja in še pomislim kako lepo vsoto smo zbrali in kako še zbiramo za ta naš center je dokaz, da nismo tako skopuški. Seveda eden da več, drugi manj, vsakdo po svojim močeh in vsak dolar prav pride. Če bo šlo tako naprej imam upanje, da bomo kmalu dosegli to kar smo se namenili.
Zahvala naj gre tudi vsem prostovoljnim delavcem, ki nedeljo za nedeljo žrtvujejo za našo skupnost. Tudi žene in dekleta ne zaostajajo. Rade-volje pridejo v našo hišico, za naš novi štedilnik ter se tudi ne ustrašijo pomivalnika. To pot so bile kar posebno zaposlene, saj nam je g. Hojnik že drugič letos daroval vse za prav dobro in ukusno večerjo. Tudi njemu od nas upokojencev prisrčna zahvala z željo, da bi njegova soproga še veliko-
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
sunshine painting service
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnika : Jaka in Jim Korošec
Svoji k svojim !
krat prišla v našo sredino. Mi vsi ji želimo ozdravljenja.
Na kraju naj omenim in se zahvalim še onim članom, katerih delo ni tako očitno, kot je delo na stavbah, a je tudi zelo važno. Vedno je dosti potov, ki se morajo opraviti na ta ali oni način. Morda telefonsko, morda potom pisanja a včasih celo osebnega interveniranja. Tudi njih čas je dragocen in se mora od nekje vzeti.
Vsi se zavedamo, da je v skupnosti moč in da gradimo ne toliko za nas, kot za našo mladino, ki bo lahko enkrat ponosna na svoje starše in se bo lahko pomerila z vsako drugo manjšino v Avstraliji, čeprav morda večjo po številu.
Za konec tega dopisa naj povem še to, da smo nameravani obisk v Canberri odložili do oktobra, ko bo morda vreme toplejše kot je sedaj. Če se nam hoče še kdo pridružiti je dobrodošel.
Minka Peršičeva
"DRAVA" ENSEMBLE
JOHN ZEMLIC: I originally started music at the age of seven and have played the accordion ever since. My parents stated me off by giving me a simple piano accordion to fool around on and I developed a liking for it, so at the age of seven they sent me to a teacher. When I had been playing for four years I began to play in competitions where I won diplomas and awards for accordion playing. A year later 1 started playing songs at Kew for Mothers' Day and Fathers' Day. That was my first ej-perience of playing for Slovenians. From there I met Frank, whom I had known before, and he had been playing the trumpet for about seven months. I asked him if he wanted to tray a few songs with me and se he did. I was also born in Australia.
FRANK PROSENIK: who is now the trumpet player and saxophonist originally came from Slovenia. He was born in Slovenia and moved to New South Wales for two years before coming to live in Victoria, where I met him as he lived just around the block from me. He learnt the piano accordion for two years, disliked it and began on the trumpet and later the saxophone. We played together
for about six month for the Slovenians. Frank enjoys music now and my father talked Drago into learning the drums, and Drago joined the group, making it a trio . . . Frank, Drago and me.
DRAGO PROSENIK; is now our "Little Richard", the drummer of the band. He was thrilled by the idea of joining the group and started straight away. He has been learning the drums for about a year. He joined us just as we started playing at Eltham and also played with us at Kew. He came to Australia with Frank and his first contact with music was with his brother Frank, my father and me. We three were playing together for about three months when Ciril was influenced by our music and began playing bass guitar with us.
CIRIL CAMPELJ: joined us because he enjoyed music and wanted to be involved in the band. He was born in Australia and lives just around the corner from us. His big chance was to play a couple of songs with us at Eltham, and it turned out quite well. He played more songs with us until he he reacde the point where he was with our band full time, and with us everywhere we played. He enjoys music and appreciates it.
JOHN'SKOFIC: originally studied music for six years and played guitar for four years. His first experience playing for anyone was when I met him and we played a few songs together at Springvale. I had met him preivosly at Choir practice for the youth at Kew. He joined the group and plays rhythm guitar. He was born in Buenos Aires, Argentina and then came to Australia. John has been with the goup only a short time, and so has Ciril.
At the moment the band stands as: John Zemlic, Accordionist and saxophonist; Frank Prosenik, Trumpeter and saxophonist; Drago Prosenik, Drummer; Ciril Campelj, Bass Guitarist; John Skofic, Guitarist.
Our band gives special thanks to Mr. Frank Hartmann who is our coach with great appreciation for all the time and devotion he gives to the band.
JOHN ZEMLIC
CANBERRA POROČA . . .
ŠE ENKRAT O SESTANKU "ZVEZE"
VAŠA EDINA SLOVENSKA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
IVAN GREGORICH Vam nudi po izredno zmerni ceni polet iz MELBOURNE naravnost v LJUBLJANO
Vse potrebno za obisk domovine ali drugih delov sveta ter srečno vrnitev
Vam lahko preskrbimo za kadar koli v letu... Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam
bomo ustregli.
IVAN GREGORICH SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
(čez dan)	(po urah)
72 Smith Street	1044 Doncaster Road,
Collingwood, Vic., 3066	East Doncaster, Vic., 310S
Tel. 419-1584 - 419-2163	Tel. 842-1755
V majski številki Vestnika sem bral poročilo o seji Zveze. Bil sem eden od predstavnikov in bi rad par stvari dopolnil. Ne vem, kdo je pisec članka, zato bi ga nerad kritiziral. Prepričan sem, da niti on niti jaz nisva novinarja in nimava potrebnih sposobnosti, vendar se mi zdi nujno, da bi si pisec članka moral pomagati z zapisnikom seje, če se ne more zanesti na spomin. Upam da pomanjkli-vost v tem članku niso bile namerne ampak res samo znak da je pisec ne-iskušen v takem delu.
Pomonjklivosti:
. Omenjeni so bili vsi na seji prisotni, razen g. Faleža, ki je kot predsednik Zveze sejo odprl in je do postavitve novega predsednika vodil.
2.	Pisec omenja, da je postal za leto 75/76 predsednik g. špacapan, pozabil pa je povedati, da je vsa štiri leta od ustanovitve Zveze pa do te seje bil predsednik g. Falež. Mislim, da bo zanimalo Slovence po vsej Avstraliji tudi to, da je bil g. Falež voljen, ne imenovan ali vrščen.
3.	Zanimivo je, da je bilo na tej seji predlagano in sprejeto, da se predsednik v bodoče ne voli, ampak pride na vrsto po abecednem redu (Canberra, Melbourne, Sydney). Ker je po mojem mišljenju to način, po katerem še nikdar in nikjer nismo postavljali predsednika, me zanima, kaj
mislite o tem Slovenci. Kaj niso več volitve osnova demokratične izbire naših predstavnikov? V političnem in družabnem življenju vsega sveta naj bi ljudje odločali o svoji usodi z volitvami, mi Slovenci v Avstraliji pa smo baje prvi pagruntali abecedo.
4. Zanima me tudi in mislim da bo zanimalo tudi ostale Slovence še to da v načinu izbire vodstva Zveze, postopek ni enoten. Zveza namreč izbira tajnico in določa predsednika.
Mislim, da je prav, da člane Zveze katere smo predstavljali, obvestimo o teh novostih, saj četudi so dobronamerni, so mogoče v praksi neprimerni, kajti drugače bi taki postopki bili naujno že osvojeni kjer koli kdaj prej.
Končno želimo omeniti še neresnico, da je Melbourne predstavljal Adelaide. Kako je mogoče zastopati nekoga, ki ni član?
Jože Žagar
SMEH KOT ZDRAVILO Psihiatri so odkrili še eno dobro plat smeha: smeh pomaga bolnikom, da pozabijo na tegobe, ki spremljajo bolezen; zategadelj v Angliji gledališke skupine že obiskujejo bolnice, kjer uprizarjajo komedije. Posledice: pri nekaterih bolnikih je smeh (in umetniško doživetje) pomagal več kot zdravila!
Veselo Velikonočno kosilo v Canberri
Miss SDM Jana Gajšek
Sedem lepotic SDM.
Od leve: Angela Prosenik, Glenroy; Marta Krnel, Blackburn; Sonja Leber, Caulfield; Ana Mandel j, Kingsbury; Jana Gajšek, Kew; Dorica Dolenc, Clayton, Cvetka Sedmak, Ringwood
Prvi piknik v Elthamu pred tremi in pol leti