Leto X3V. Itev. 282 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, sreda 11. decembra 1940 naročnina na Mesec Preleman v upravi ali do Doštl 14 din. Dostavlleo na dom 16 din. talina 30 din. POŠTNI ČRKOVNI PACUN: 11.409 Cena din 1*— Grof Csaky v Beogradu Davi ob devetih |e prispel madžarski zunanji minister grof Csaky na dvodnevni obisk v našo prestolnico — Dopoldne prva konferenca s Cincar-Markovičem — Beograjski tisk prisoja obisku velik pomen in tudi madžarski, zunanji minister sam je v posebni izjavi poudaril važnost prijateljstva med Madžarsko in Jugoslavijo BEOGRAD, 11. decembra. ZPV. Danes dopoldne je prispel v Beograd na dvodnevni obisk madžarski zunanji minister grof Csaky in bil tu slovesno sprejet. Imel bo danes in jutri važne konference z našimi državniki in pričakuje se, {la bo ob te] priliki podpisana tudi važna listina o madžarsko-jugoslovanskem prijateljstvu. Beograd je okrašen z jugoslovanskimi in madžarskimi zastavami. Pri sPrejemu na kolodvoru je bila postavljena tudi častna četa z godbo. ODHOD IZ BUDIMPEŠTE BUDIMPEŠTA, 11. dec. MTI. Zutianji niinister grof Csaky je sinoči odpotoval v Beograd skupaj s soprogo. V njunem spremstvu so načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva, Ghuzy, šef kabineta Bartheley, šef oddelka za tisk in se nekaj višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Qb slovesu na železniški postaji sta bila navzočna nemški in italijanski poslanik, jugoslovanski odpravnik IX)slov in soproga poslanika Jugoslavije, K a. Rašičeva. Poslanik Rašič je odpotoval že pred dnevi v Beograd. CSAKVJEVA IZJAVA BEOGRAD, 11. dec. AA. Listi prinašajo izjavo, ki jo je podal madžarski zunanji minister Csaky ob priliki svojega odhoda v Beograd, kjer bo ostal dva dni. Minister je dejal, da »se veseli prilike, ko oit! bo dano z Jugoslovansko vlado po- globiti stike in sodelovanje v zgodovinskih dneh Evrope. Madžarsko-srbsko so- delovanje se je manifestiralo že večkrat v preteklosti. Za vsakega politika mora biti jasno, da je sodelovanje obeh sosed velikega pomena za razvoj v Podonavju. Upravitelj Madžarske, Horthy, je že v svojem govoru v Mohaču 1. 1926. naglasil potrebo sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko. Prirodne osnove, na katerih slone principi državnega _ življenja obeh narodov, vodijo k prisrčnim odno-šajem, ki jih je treba v interesu vseh še poglobiti. Obiski državnikov obeh sosed so dokazali, da naroda razumeta pomen časa, ki mu je treba v medsebojnem razumevanju prilik dati še posebnega poudarka.« Beograjski tisk prinaša živahne komentarje Csakyjeve izjave ter naglasa velik pomen obiska madžarskega državnika v jugoslovanski prestolnici. Obisk Csdkyia bo doprinesel k dragocenim re-saftatom pomirjenja v Podonavju, ki bodo koristni tako za Madžarsko, kakor Jugoslavijo. SPREJEM NA KOLODVORU BEOGRAD, 11. dec. AA. Madžarski zunanji minister grof Csaky je s soprogo priše; danes ob 9. dopoldne na beograjsko postajo. Na peronu ga je sprejel naš zunanji minister dr, Cincar-Markovlč z visokimi uradniki našega zunanjega mini- S'di el Barrani obkoljen Angleška, nevtralna In italifanska poročila o poteku angleSke ofenzive v Zahodni egiptovski Puščavi - Angleži poročajo o napredovanju do morja, Italijani pa le o manjših spopadih ANGLEŠKO POROČILO KAHIRA. 11. dec. GBS. Glavno poveljstvo Bližnjega vzhoda: Britanske čete sq predrle skozi italijanske pozicije v Zahodni puščavi ter odrezale zvezo med dvema italijanskima divizijama, zajele 4000 vojakov ter skoro obkrožile Sldl el ferranl, Poročila pravijo; da so angleško ladje obstreljevale Sidi $1 Barrani In Italijanske. pozicije, prav tako pa so letala izvršila več napadov. Ofenziva se * uspehom nadaljuje. Odkar se je zače-je biio sestreljenih v zraku ali pa uničenih na tleh 22 italijanskih letal. Bitka se je včeraj ves dan nadaljevala, ANGLEŽI V BUGBUGU KAHIRA. 11. dec. CBS. Angleške čete s«, uporabljajoč nemško bliskovito takti-Ho, pretrgale vezi med Italijanskimi zad-ni»mi stražami in Glavnino ter ločile več Sdtlejkov Italijanskih vojakov od glavnine. Dosegle so Bugbug. KAHIRA. 11. dec. ZPV. Ansleške čete so v Zahodni egiptovski puščavi dosegle z naglim ofenzivnim sunkom od Juga predor do morja, s čimer so odrezale italijanske čete v Sldi el Barraniju od zveze z ostalo italijansko vojsko, Sidi el Barrani je popolnoma obkoljen. Kakor poročajo, je obkoljena tam ena cela italijanska divizija, po drugih vesteh sta pa celo dve. Boji se še nadaljujejo. NAPAD NA MAKTILO LONDON, 11. dec, Reuter. Iz Kahire javljajo, da so angleške vojne ladje napadle v noči od nedelje na ponedeljek severno afriško luko Maktilo in jo obstreljevale. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 11. dec. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče pomočilo o bojih v Afriki: V severni Afriki so bila zbita 4 sovražna letala. V vzhodni Afriki je sovražnik Izvršil napad pri Feseniju z majhnim oddelkom pod vodstvom nekega angleškega častnika In v avtomobilih, k| so nosili Italijansko zastavo. Navzlic temu pa smo sovražnika spoznali in njegov poskus se je izjalovil zaradi hitrega posega naših čet. Angleški oddelek, katerega poveljnik je padel, se je takoj umaknil po težkih izgubah. Na naši strani je bil ranjen en častnik in 5 askarov. Sovražnikove letalske akcije nad Asabom in ob železniški progi, ki vodi v Džibuti, niso povzročile nobene vojaške in gmotne škode. GLAS ITALIJANSKEGA LISTA RIM, 11. dec. CBS. Italijansko poročilo pravi, da je bila v Egiptu le manjša angleška vojaška akcija ter so italijanska letala kaznovala neko angleško kolono. »II Popolo di Roma« z ostrimi besedami kritizira Italijane, ki čitajo švicarske liste ter sovražne komunikeje in vesti iz angleškega vira. List priporoča kaznovanje defetistov, alarmistov, pesimistov in razširjevalcev neresničnih vesti Pdiožaj na albanskem bojišču Redkobesedna aržka In itali anska poročila — Tuji poročevalci poročajo, da Grki napredujejo ob škumbl in proti Va oni ho tanjenih ali pa pogrešanih. Ponovni grški napadi so bili odbiti g težkimi žrtvam*. Na drugih sektorjih pa so Italijanske čete utrdile novo zasedene pozicije. To velja posebno za južno fronto, koder so italijanske čete zavzele nove pozicije pred Valono, potem ko so se umaknile iz Ar. girokastra. URŠKO POROČILO ATENE, 11. dec. Reuter. Grško vrhovno poveljstvo javlja v poročilu št. 45. da se ofenz;va grških čet na vsej fronti z uspehom nadaljuje. V naskokih na nož so bil« zavzete močno utrjene sovražne po- čete ter bodo kniahi pred zelo močnimi grgkj "vojni' v"'novembru 3428 mož ubitih.’ stojanke. Nasprotnik je imel velike \z- italijanskimi utrdbami pri Librasu. Hude ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 11. dec. Stefani. Italijansko vr. vno poveljstvo je včerai poročalo iz ^'ban je: Na grškem bojišču so bili na **veni našem krilu ih na o-iseku Osuma °^b ti sovražnikovi napadi. Sovražnik je b-1 pob't z nsSo neposredno reflkelio in j« wtrpei težke izgube. Na ostalem delu bo-5 fča so pc noše čete utrdile na novih po-*to‘ankah. Pol ovnik Pessaro je iunaško na č"’u svojih bataljonov. NEVTRA1 NO POROČILO IZ RIMA RIM. li. dce. CBS, Uradno so včeraj d:i so italijanske čete fmele v gube. Trije topovi kalibra 100 mm so bili zaplenjeni. NAPREDOVANJE PROTI LlBRASU LONDON, 11. dec. Reuter. Včeraj in 'anes so grške čete povsod napredovale. Po cesti do Lina ob Ohridskem jezeru poizkušajo Grki obiti italijansko levo krilo ter so zasedli severna pobočja Mokre planine, kjer napredujejo pod zaščito strojnic In metalcev min. Italijani so na. redil! več prot napadov ki pa niso uspeli, kajti Grki dovažajo močna ojačanja. Vzdolž reke škumbi napredujejo grške strstva, madžarski poslanik v Beogradu Backach Besseney z osebjem uradništva, nemški poslanik von Heeren, italijanski poslanik Mameli, slovaški odpravnik poslov, naš poslanik v Budimpešti Rašič, beograjski župan Tomič, poveljnik Beograda ter veliko drugih osebnosti. Častna četa je z zastavo in godbo izkazala gostu čast, nakar je odšel v kraljevi salon železniške postaje, kjer Je dr. Cincar-Markovič predstavil gostu naše osebnosti. DOPOLDANSKI OBISKI BEOGRAD, 11. dec. ZPV. Madžarski zunanji minister grof Csaky je s svojim spremstvom dospel v Beograd davi ob 9. uri. S postaje se je grof C$aky po slovesnem sprejemu odpeljal z avtom na svoje stanovanje, nato pa na dvor, kjer se je vpisal v dvorno knjigo. Od tam je odšel na prvi sestanek z našim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem, ki ga je sprejel v svojem kabinetu v palači zunanjega ministrstva. Beograjski tisk je objavil madžarskem« gostu v pozdrav tople članke, naglašajoč prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko. bitke so tudi v sektorju Muskopolja, koder so bil> odbiti vsi italijanski protinapadi. POROČILA TUJIH AGENCIJ ATENE, 11. dec. Unp. Grško uradno poročilo pravi: Grška ofenziva se z uspehom nadaljuje vzdolž vse albanske fronte, kjer je prišlo na več krajih do bojev z noži. Druga poročila zatrjujejo, da hIHjo Grki z ofenzivo, ker bi radi naredili nered v italijanskih vrstah, preden pride italijanskim četam pomoč 80.000 vojakov. Po vesteh iz Struge v Jugoslaviji evakuirajo italijanski parniki v POrto Palermo, severno od Santi Quaranta, italijanske čete, ker so postale ceste nesigume zaradi Albancev. ATENE, 11. dec. Reuter. Grške čete so v severnem sektorju zajele tri 100 milimetrske topove. Največje grško napredovanje je ob obali, kjer so grške čete prišle že na 24 km severno od Santi Ouaranta. Angleška In grška letala so spustila za italijanskimi črtami večje število albanskih četnikov. BITKE NA NOŽ ATENE, 11. dec. CBS. Včeraj so ae bile skoro na vsej fronti bitke na nož. Italijanska deveta armada je odločno branila svoje pozicije ter pri tem imela težke žrtve. Italijanski odpoi* na severni fronti se po mnenju grških vojaških strokovnjakov od nedelje naprej zmanjšuje. GRKI SO PREVIDNI ATENE, 11. dec. Reuter. Nekaj dni ni pričakovati večjih senzacij iz Albanije, ker noče grško poveljstvo ničesar povedati o svojih bodočih načrtih. V Argiro-kastru so naštl Grki na lfetallšču dva velika Capronlja In 3 Fiatove lovce poškodovane od angleških bomb. Flandčn ne stopi v vlado NEW YORK, 11. dec. Tass. Kakor poroča »Associated Press«, se je Flandln vrnil 9. decembra v Pariz, ker je Vlchyj-ska vlada odklonila pogoje, na podlagi katerih je bil pripravljen sodelovati v njej. Flandin je želel postati poljedelski, trgovinski ali finančni minister vlade, ki bi Imela svoj sedež v Parizu. Želel je, da Francija najtesneje sodeluje na gospodarskem polju z Nemčijo. Pomiritev med Mijo in Bolgarijo Misija bolgarskega poslanika Kirova — Turčija baj,e predlaga umik čet z meje — Predlog za sklenitev konvencije o preprečitvi prehoda tulih čet čez ozemlje Turčije in Bolgarke — Konec vaj pasivne obrambe v Bolgariji RIM, 11. dec. Z P V.. Po informacijah italijanskih listov so se odnošaji med Turčijo in Bolgarijo znatno izboljšali. »Popolo d’Italia« poroča, da je prispel v Sofijo bolgarski poslanik Kirov in da je ta prihod v zvezi z vzpostavitvijo direktnega kontakta med turškp in bolgarsko vlado. Zdi se, da je Turčija stavila Bolgariji predlog. po katerem naj bi obe državi umaknili svoje čete z meje. Turčija želi tudi okrepitev trgovinskih zvez z Bolgarijo in ustavitev vse časnišike kampanje, tako v Turčiji proti Bolgariji, kakor v Bolgariji proti Turčiji. »Corriere detla Sera« pa poroča, da je turšk poslanik v Sofiji šefki Berker predložil bolgarski vladi na previden način ponudbo o sklenitvi konvencije, po kateri »bi se Turčija in Bolgarija obvezali, da ne bosta dovolili nobenim tujim četam prehoda čez svoje državno ozemlj e in tudi ne tujim silam ustanavljanje pomorskih baz na turških, odnosno SOFIJA, 11. dec. ZPV. Bolgarski kralj Boris je sprejel včeraj v avdienco bolgarskega poslanika v Ankari Savo Kirova. Avdienca je bila, kakor sodijo v Sofiji, v zvezi z odnošaji med Bolgarijo in T určijo. bolgarskih obalah. To uradno ni potrjeno, govore pa, da ta predlog ni naletel na tak odziv, kakor so v Ankari pričakovali. Bolgarija noče prevzeti nobenih določenih obveznosti, ker se zaveda, da vzdržuje Turčija še vedno tesne prijateljske stike z Anglijo. ANKARA, 11. dec. Reuter. Po pisanju uradnega lista »Ulus« je sedaj dolžnost ■ Turčije, da zgradi do pomladi v vseh me-! stih in vaseh zadostna zaklonišča proti letalskim napadom. List priporoča sistem inalih angleških zaklonišč. CARIGRAD, 11. dec. Stefani. Turške oblasti so odredile omilele predpise glede zatemnjevanja mest, ki so bili izdani pb zadnji napetosti na Balkanu. SOFIJA, 11. dec. ZPV. V bolgarski prestolnici in v drugih večjih mestih so bile sedaj končane vaje za pasivno obrambo pred napadi iz zraka. Sofija «je bila nekaj noči zatemnjena in eskadrilje bolgarskih letal so jo v noči večkrat preletele, prav tako pa tudi ostala mesta. Prebivalstvo je povsod vestno izvršilo vse odredbe oblastev. Mir na zahodnem nebu BERLIN, 11. decembra. DNB. Včeraj je izdalo nemško vrhovno vojno poveljstvo sledeče uradno poročilo: Neka vojna ladja, ki operira na Oceanu in o katere delovanju so bili objavljeni delni uspehi, je nadaljevala s potapljanjem sovražnih ladij m je povišala svoj uspeh na 100.001) ton. Neka podmornica javlja, da je potopila dve znani sovražnikovi trgovski ladji s skupno tonažo 14.500 ton. S tem se je povišal uspeh kapitana Hitzeja na njegovem zadnjem križarjenju na 45.000 ton potopljenega sovražnikovega trgovskega brodovja. Po že objavljenih posebno uspelih maščevalnih napadih na London v noči med 8. in 9. decembrom se je delovanje letalstva 9. decembra ter v noči med 9. in 10. decembrom omejilo zaradi neugodnih vremenskih razmer na oboro- ženo ogledniško delovanje. V noči med 9. in 10. decembrom je nekaj angleških letal metalo bombe na zasedene kraje in na severno Nemčijo. Vržene so bile zaži-galne in eksplozivne bombe, ki pa so povzročile le naznatno škodo na zgradbah. Sovražnik je včeraj izgubil ri letala, od katerih sta bili dve zbiti pri letalskih spopadih, eno pa je zbilo protiletalsko topništvo. Z velikega napada na London se tri nemškd letala niso vrnila. LONDON, 11. decembra. Reuter. Sinoči ob 9. je poteklo 37 in pol ure, odkar se nobeno sovražno letalo ni pojavilo nad Londonom. Nocoj pa je London doživel zelo kratek alarm. Nekaj letal je prišlo nad vzhodno Anglijo. Angleška letala so bombardirala nemške dalnostrelne topove pri Capu Grts Nezu v Kanalu. Odmev Matsuokijeve izjave v USA WASHINGTON, 11. dec. DNB. Izjava japonskega zunanjega ministra Matsuoka zastopnikom tiska je izzvala v Washing-tonu veliko pozornost. Japonska je s to izjavo na jasen in nedvoumen način potrdila pristop Japonske k trojnemu paktu. Japonska je določno povedala, kakšne cHje in namene ima glede novega reda na Daljnem vzhodu. »New York Times« m »New Yorik fierald Tribune« pišeta, da so te izjave še bolj dokazale USA, da morajo okrepiti svoje baze na Tihem oceanu. Predvsem mislijo na Manilo, Filipine in Singapur. Minister Hull je dejal, da še ni imel prilike točno preučili te izjave. V splošnem pa prevladuje prepričanje, da je treba pomorske sile na Tihem oceanu čimbolj okrepiti, kar naj bi bil najbolj jasen odgovor Japonski. Spopadi med Siamom in Indokino HANOI, 11. dec. CBS. Boji med francoskimi indokinskimi četami in Siamskimi se nadaljujejo. HANOI, 11. dec. CBS. Siamsko topništvo je izstrelilo 33 granat nad indokin-sfeo mesto Savanakhet, letala pa so ga dvakrat bombardirala ter poškodovala telegrafske zveze. Francoska letala so vrgla v mesečni noči okoli 2000 kg bomb na siamsko letališče v Udomu, južno od Vientane. Potrebe železa in jekla v USA WASH1NGT0N, 11. dec. Reuter. Iz Befc hiše javljajo: Roosevelt je sporočil, da se potrebe po železu in jeklu tako povečujejo, da je od 30. t. m. dalje treba vso železno rudo, staro železo in jeklo postaviti pod državno kontrolo. Za izvoz teh rud in kovin bo treba posebnega dovoljenja. Določeni bodo posebni predpisi za porabo železa in jekla za ameriško obrambo In Veliko Britanijo, za izvoz v ostalo dežele pa bo po odvišku potrebno še posebno dovoljenje. POLOŽAJ NA MART1NIQUEU NEW YORK, 11. dec. DNB. Iz Was-hmgtonna javljajo, da je bilo na otoku Martiniqueu sporočeno Rooseveltu, kako je povsod nastopil red in ni več nevarnosti za nerede. Amerišlko-franeoska pogajanja so dovedla do razorožitve nosilca sBearna«, letala ameriškega porekla, ki so bila namenjena za Francijo, so pa postala neuporabna zaradi velike količine morske soli, ki jo vsebuje tanrkajšnje ozračje. ANGLIJA ODSTOPI FALKLANDSKE OTOKE? BUENOS AIRES, 11. dec. CBS. Govori se, da bo Anglija odstopila Falklandska otočja USA ali pa Argentini, ki jih že od nekdaj zahteva. IZGUBE NA MORJU LONDON, 11. dec. CBS. Admiraliteta javlja: v tednu, ki se je končal s 1. decembrom, so znašale angleške, zavezniške in nevtralne izgube ladij 52.229 ton. Obalno poveljstvo je dobilo sredstva za pojačanje letalske akcije proti sovražnim podmornicam. V teku dneva so bile napadene nemške podmorniške baze v Lo-rientu in Boalognei, ponoči pa še Calais. ITALIJANSKE IZGUBE RIM, 11. dec. Stefani. Listi prinašajo na celih straneh imena padlih, ranjenih in pogrešanih vojakov suhozemne italijanske vojske, letalstva in mornarice v bojih na Grškem in v Afriki v teku novembra. Skupaj je bilo ubitih 987 mož od teh 780 na grškem bojišču, število ranjenih znaša 2368, pogrešanih pa 1050. Od slednjih odpade 731 na albansko bojišče. Te objave pričajo, da fašistični režim nikoli ne skriva dejstev sedanje vojne. DONOVANOVA MISIJA WASHINGTON, 11. dec. DNB. Na ponovno vprašanje novinarjev o potovanju in misiji Donowana v Angliji je zunanji minister Hull izjavil, da nima njegov resor s tem nič skupnega. On sploh ni informiran o cilju potovanja. Donowan po-! tuje po privatni iniciativi mornariškega 1 ministra Kuo.\a. POPOV OBIŠČE BEOGRAD? BEOGRAD, 11. dec. ZPV. V kratke,« se pričakuje obisk bolgarskega zunanjega ministra Popova. SPREJEM PRI CVETKOVIČU BEOGRAD, 11. dec. AA. Predsednik vlade in zastopnik ministra notranjih zadev Cvetkovič v petek, 13. t. m. ne bo imel običajnega sprejema bivših senatorjev, poslancev in ostalega občinstva. SREDOZEMSKO MORJE BARCELONA, 11. dec. DNB. Na prvi seji uprave instituta za proučavanje problemov Sredozemskega morja je bilo Sklenjeno izdajati poseben časopis. Objavljeni bodo razprave iz vseh držav, ki meje na Sredozemsko morje. Prva številka bo posvečena Španiji. Določene bodo tudi štipendije za študijska potovanja po Sredozemlju in razstave španskih slikarjev. kiparjev ter recitacije pesnikov, ki so v zvezi s Sredozemskim morjem. USODA BRAZILSKE LADJE RIO DE'JANEIRO, 11. dec. DNB. Na ladji »Sicuera Campos«, ki plove pod brazilsko zastavo in je že teden dni zadržana v gibraltarski luki, primanjkuje hrane, ker je ladja vzela s seboj le rezerve za krajšo pot. Angleška oblastva so izolirala ladjo od stika z zunanjim svetom. ČASTNIKI AMERIŠKE VOJSKE WASHINGTON, 11. dec. CBS Vojno ministrstvo je objavilo, da bo do 3. junija potrebovalo še 20.000 častnikov za vežbanje ameriške vojske. Doslej je vpoklicanih 30.000 rezervnih častnikov. TRANSPORTI ROMUNSKEGA PETROLEJA RIM, 11. dec. ZPV. Po obvestilu iz uradnih virov v Bukarešti, o katerem poroča tudi agencija Stefani, bo v januarju prihodnjega leta odprta za promet transkarpatska železnica z dvojnim tirom. Po tej železnici se bo potem v glavnem prevažal romunski petrolej v Nemčijo. Po železnici se bo dalje prevažal romunski petrolej tudi v Italijo, ker bo Donava tekom zime zaradi ledu neuporabna za redne transporte bencina. „Carnavon Castle" odpluk MONTEVIDEO, 11. dec. CBS. Angleška pomožna križarka »Carnarvon Ca* sile« je včeraj ob 16.45 odplula iz mofl-tevidske luke. Videti je, da so na ladji glavno škodo popravili. Ne ve se, kam !® odplula. ŠE NOBENE FORMALNE PROŠNJE WASHINGTON, 11. dec. Reuter Ameriški finančni minister Morgenthau je izjavil zastopnikom tiska, da ni bil sprejej še noben sklep glede finančne pomoč' Veliki Britaniji. Razgovori angleškega delegata Phillipsa so izključno informativnega značaja. Velika Britanija ni P°* slala USA doslej še nobene formalne pr°" šnie za kako finančno pomoč. ANGLIJA JE ODKLONILA WASHINGTON, 11. dec. Reuter. Angleški pslanik lord Lothian je izjavil, da je angleška vlada odklonila načrt, izdelan po privatnih organizacijah USA gle" de pošiljanja živeža deželam, ki so P°“ nemško okupacijo. ANGLEŠKO POSOJILO KITAJSKI LONDON, 11. dec. Reuter. Velika Britanija je sklenila v načelu, da da vlad' maršala Čangkajška posojilo v iznosu 1° milijonov funtov šterlingov. Polovica *e' ga posojila bo porabljena za kitajski stabilizacijski fond, druga polovica pa ho stavljena Kitajcem na razpolago za nakupe na področju funta. NEMŠKI OPOMIN FRANCOZOM VICHY, 11. dec. CBS. Nemški radi« Stuttgart je včeraj opozarjal francoski narod na posledice, ki ga lahko zadenejo, če ne bo pristal na politiko maršala Petaina. Kritiziral je zadržanje večine Francozov. IZJAVA NORMANA ANGELLA BOSTON, 11. dec. CBS. Sir Norman Angeli, znani angleški gospodarski piša* telj ter bivši član parlamenta, je izjavi' v Bostonu, da misli, da samo arbitraža lahko konča evropske sovražnosti. Izjavil je tudi, da je Anglija pripravljena upoštevati arbitražo. RITY KANDIDAT ZA PREZIDENTA FINSKE HELSINKI, 11. dec. Stefani. Največ upanja na izvolitev pri predsedniških volitvah ima sedanji predsednik finske vlade Risto Rity, ki uživa zaupanje vseh slojev naroda. TUJI NOVINARJI V NEMČIJI . BERLIN, 11. dec. DNB. Tuji novinarji, ki so zaposleni v Parizu, so na pozN šefa nemškega tiskovnega urada dr. Die-tričha prepotovali Nemčijo. Včeraj so se ustavili v Berlinu ter so bili gosjje dr-Dietricha v hotelu Kaiserhofu. Tu so bilc izmenjane misli in iznešeni vtisi s poto- vanja. Mariborska napoved: Oblačno vreffle s snegom v presledkih. Včeraj je bila najvišja temperatura plus 4.2, danes najnižja —6.8, opoldne —2.0. Danes dopoldne ob 11. je bilo že 2 cm snega. Borza. Curih, 11. XII. Devize: Beograd 10, Pariz 8.90, London 16.05. Newyork 4.31, Milan 21.70, Berlin 172-50. Lisbona 17.24, Sofija 4.371/*, Budimpešta 85. Odmevi govora Adolfa Hitlerja BERLIN, 11. dec. DNB. Po dosedanjih vesteh iz tujine je napravil govor, ki ga je imel vodja Nemčije v neki tovarni za oboroževanje pred delavci, zelo globok vtis. V Italiji predvsem naglašajo nasprotje, ki ga je Hitler poudaril v načinu izživljanja nemškega narodnega socializma in angleške plutokracije, kar je tudi dovedlo do sedanje vojne. V Rimu ne dvomijo, da se bo sedanja vojna končala zmagovito za mlade, ambiciozne narode. Rimski sinočnji tisk posebno podčrtava duhovno in materialno pripravljenost Nemčije za končno zmago. Značilne so izjave Hitlerja o absolutni veri v zmago in nadaljevanje sedanje vojne. V Bolgariji je bil vtis govora izredno globok in enodušen. Posebno je užgal oni del govora, ki omenja resnost, s katero izpolnjuje nemški narod svoje dolžnosti. V zunanjepolitičnem pogledu podčrtavajo tu opozoritev pred morebitnim angleškim izkrcavanjem na celini in prepričanje v končno zmago. Holandski večerni Hs so objaviti Hitlerjev govor v senzacionalni obliki. Tisk naglaša, da je vod3a Nemčije poudaril pravice vsakega človeka do življenja po sposobnostih. Norveški listi prinašajo govor pod velikimi h3' slovi. V portugalskih političnih krogih 50 sprejeli Hitlerjeve besede z veliko P°j zornostjo. Posebno komentiran je bil on del govora, ki je namenjen Angliji ief raža odločnost, preprečiti vsak polžka Angležev, da se znova izkrcajo na ropskl celini. Visoko političen govor vreden vse pozornosti, posebno še, je bil namenjen delavcem Nemčije, »Diaro de Lisboa«. MOSKVA, 11. dec. ZPV. V moskovskih listih in tudi v poročilu agencije Tass doslej še ni omenjen včerajšnji Hitlerjev S vor. f ' .J Win$lon ChurchiEI o ofenzivi v Egipta Angleška pomoč Grčiji — Priprav© in pomen akeif v Zahodni pulita vi — V :ga Setalstva Drugi angleški oddelki so dospeli med- V spodnji zbornici je podal predsednik vlade Churchill poročilo o poteku rojev v Zahodni egiptski puščavi. Nagla-d! je, da je zlom Francije spravil angle-ki položaj v Sredozemlju v resno nevarnost. Obramba Egipta je postala skraj-io težavna. Ko je vojni minister Eden v oktobru obiskal čete na Vzhodu, so 'la poslana generalu Wawelu znatna Mašenja, ki so pripomogla ne le k večji varnosti, nego tudi k ofenzivnemu duhu. 'tiuttura . • z>m£xmmsKsmm Aiphonse Daudet (Ob 100-letnici rojstva) Razdobje drugega cesarstva, nemško-fran-~voske vojne in ustanovitev tretje republike, notranji nemir v Franciji, ki ga je povzročila revolucija leta 1789., ta doba je dala Franciji Precej velikih mož. Tedaj so se javljali novi Pogledi na filozofijo in umetnost (Taine), pričelo se je novo duhovno in politično iskanje. V množici imen dobe Napoleona III. so se javlja znana imena, kot na pr. brata Gon-eourt, Flaubert, Zola, Balsac, Dumas, Hugo, nieu drugimi tudi Alphonse Daudet. Sto let je minulo, odkar se je rodil v Nimesu. Bil je sni nekoč bogatih staršev — zato je kaj kma-1» izkusil pomanjkanje. Želel je postati profesor, toda to namero je moral opustiti — in Postal je pisatelj. Daudet je bil pesnik brez poučnih tendenc 'n moraliziranja; bi! je zastopnik impresionizma, stil mu je bil enak Goncourtovemu. Njegova dela niso nič drugega kot niz slik, ki jjh je najprej zbral v svojih zapiskih, nato i>m je pa dal vodilno misel. Tem močnejši pa je bil pri pisanju majhnih stvari, novel in orlic. Daudetov realizem je prežet z osebnim doživljanjem in sentimentalnostjo. Toda vendar ga prištevamo med naturaliste; učenec je bratov Goncourtov in Zolaja. Od prvega m la impresionizem, od drugega pobudo za štiidiranje meščanske in delavske okolice ter Pariškega življenja. Alphonse Daudet je pričel s stihi; toda zbirka »Les amoureuses« ni zbudila nobene pozornosti. Pozornost je nacedila leta 1868. otroška zgodba »Le petit Chose. histoire d’un enfant«, njegov avtobiografski spis, topla in življenjsko resna knjiga, ki ji ne najdemo zlepa primere v svetovnem slovstvu. »Lettres de mon moulin« so pisma 'y Provansalske, skoraj pravljično vedre zgodbe v blestečem stilu in jeziku, prežete s kras-pini provansalskim humorjem. V treh knjigah je obdelal »Tartarina iz Tarascona«, nekakega francoskega don Kihota. Lotil se je tudi Pariškega življenja (L’immortek, L’evange-liste«, CSapho«); poslednja — »Sapho« — mi a v sebi precej naturalističnega in je posvečena »pour mes fils quand ils auront vingt a n s«. V teh knjigah je prikazal priljubljeno : Podobo romantične in naturalistične književnosti, kurtizano, ki zapelje naivnega provincialen, ki jo ljubi. Zakonolomstvo je obdelal Daudet v-»La petite Paroisse«; žena pobegne ? doma. toda se vrne in spravi z možem. Daudet kaže v vseh svojih delih toplo naklonjenost do človeške družbe, do majhnih ■Judi, do trpečih in izobčenih. Bil je preveč rahločuten pesnik, da bi se mogel ogreti za hladno in strašno književnost ali naturalizem, v katerega je uvrščen le bolj vnanje in r'Sebao, kakor pa načelno. L S. k Prirastek v gozdu je prva razprava v letošnji 9. številki »Gozdarskega vestnika«, v katerem nadaljuje dr. ing. Rudolf Pipan svoje delo o rasti in kontroli rasti v gozdu. Ing. A, Šivic je prispeval razpravo o razvoju in organizaciji občeupravne gozdarske službe v Sloveniji, ostali del pa izpolnjujejo razne rubrike, kakor dopisna gozdarska posvetovalnica, zakonski predpisi, kratke vesti, književnost itd Revijo urejuje prof. ing. Stanko So-tošek in se naroča v Mariboru, Kopališka ulica 6. j italijanski vdor v Grčijo jo terjal ort nas, da smo poslali večje letalske sile tja. Angleško letalstvo je igralo zelo važno vlogo pri zmagah, ki jih je dosegla junaška grška vojska. Prejeli smo za to zahvalo od grškega kralja in vlade. V začetku decembra se je številčno stanje naših leta! na Bližnjem vzhodu zopet trk o ojačilo, da je Lila ofenzivna akcija možna. V soboto, S. decembra, je močan oddelek angleške nilske armade, j pod poveljstvom generala VVilsona, se-I stoieč iz angleških kolonialnih čet, s pod-j poro oddelka svobodne francoske vojske, kreni! proti italijanskim pozicijam v Zahodni puščavi, ki so jih Italijani utrdili, odkar so jh pred tremi meseci zasedli. Zavedali smo se, da so take operacije na 75 milj dolgi poti tvegane, posebno, če je na maršu skozi puščavo angažirana večja vojaška sila. Z zadovoljstvom smo zato vzeli na znanje, da so se operacije srečno končale. V ponedeljek zjutraj je naša vojska stopila v borbo s sovražnikom na raznih točkah na široki ironti od S kij e! Bsrra-nija ob obali v notranjost puščave. Napad je bi! izveden najprej na italijansko postojanko južno od Sidi el Barraulja. V prvi borbi je bilo ujetih nad 500 vojakov in zaplenjenega nekaj vojnega materiala. Poveljujoči italijanski general v tej postojanki je padel, njegov namestnik je bil ujet. Naše čete so nadaljevale z napadom ter so zavzele drugo večjo in važnejšo utrjeno postojanko. Spet je bilo zajetih več vojakov in vojnega materiala. »Krasnaji Zvezdi«, organ rdeče vojske, vojaški strokovnjak, polkovnik Popov. Pokazati moramo vsem osvajalcem, da smo odločeni tudi za boj, če treba. Ameriška nacija smo, zavedamo se nevarnosti okrog nas, zato se naglo oborožujemo. Nadkriliti hočemo v obrambi katerega koli diktatorja na zemeljski krogli, pišejo v skupnem proglasu na mladino demokratski in republikanski prvaki USA. Sovjetske dobave Nemčiji funkcionirajo odlično, je odgovoril na vprašanje novinarjev predstavnik nemške informacijske službe v Berlinu. Trije tuji novinarji so bili ubiti pri bombardiranju Londona. Med njimi je bil prof. Mor-tensen, dopisnik »Svenske Dagbladet«, kate-tega hišo je zadela bomba v polno. Sto nemških podmornic je v pripravljenosti za veliko ofenzivo proti angleškemu pomorstvu, ve povedati »Giornale cfltalia«. Mofetovljev obisk v Berlinu je imel nalogo, da razširi nemško-sovjetski sporazum in da poizkusi razmejiti interesna področja, na katera naj bi se vojna razširila. Sovjetska Rusija gleda samo svoje imperialne interese, zato je na vprašanju Balkana in Dardanel, Bližnjega in Daljnega vzhoda zelo zainteresirana, mnogo bolj kot na Baltiku ali ustju Donave. Sile trojnega pakta, Nemčija, Italija in Japonska imajo več gospodarskih in vojaških razlogov za sporazum z Rusijo. Zato se z ene kakor druge strani delajo napori za nov sporazum, čeprav mu je obseg omejen in trajanje nedoločeno. Neposredno po berlinskem sestanku jg »Hrvatski Dnevnik« se bavi v uvodniku z govorom Adolfa Hitlerja ter pravi med drugim: »Hitlerjev včerajšnji govor je prežet s čutom odgovornosti pred bodočnostjo nemškega naroda. Naglasil je, da ni hotel sedanje vojne. Zaklinjal je angleške diplomate, naj se ostvari sporazum, toda so ga odklonih. Prav tako so nasprotniki odklonili njegov predlog o prepovedi uporabe bomb in zračnega orožja. Tako se je zavaroval pred odgovornostjo uničevanja mest ter življenja otrok, žena in starčkov. Napadajoč kapitalistično-liberalistični red je Hitler temperamentno branil narodni socializem. Hotel je s svojimi be- tem do obale, med SkU e! Barranijem ir. 20 inllj oddaljenim Babukom ter zajeli več ujetnikov in prevoznih sredstev. Prezgodaj je še govoriti o obsegu in rezultatu teh znatnih operacij, ki so sedaj v teku. Uvodna faza je bila za nas v vsakem pogledu uspešna. Vojno bra- na vodstvu italijanske vojske mč skupnega s trditvami Angležev. Mussolini gre zmerom z duhom časa, zaupal je vrhovno poveljstvo oniin, ki bodo znali bolje interpretirati njegovo misel in bolje izkoristiti brezdvomno vrednost italijanske vojske.« »11 Popolo di Lombardo« pa prinaša čranck. v katerem pravi med drugim, da »je napačno dogodke v Albaniji Spravljati v zvezo s fašizmom, Mussolinijem »n hrabrostjo italijanske vojske. Dogodkom v Albaniji so hoteli npkated dati idiotsko tolmačenje. Fašisti vedo ceniti Mussolinijeve besede. Revolucija, faš>- došla službena sovjetska izjava, da niso resnične vesti o japonsko-ruski razmejitvi interesnih sfer na Daljnem vzhodu ter o’ odpovedi nadaljnje sovjetske pomoči Kitajcem. Zadržanje Sovjetske Rusije postaja vedno bolj usodno zanjo in za svet. Zdaj ne gre več samo za diplomatska izigravanja in zavzemanje političnih in strategičnih položajev. Zdaj gre za bodočnost, novi red in mir. In v tem novem redu je mnogo več v vprašanju Rusije in človeeanstva, nego v teritorialnih izpremembah in imperialnih interesih, ugotavlja v »Varaždinskih Novostih« dr. H. Križmani. sedami ponovno opozoriti nemški narod na usoden pomen sedanje vojne. O vojnih ciljih Nemčije ni govoril, le na splošno je naglasil, da mora ta vojna prinesti Nemcem blagostanje. Vodja rajha, smatrajoč sebe za preroka nemškega naroda, mu je svečano obetal, da bo izšla Nemčija iz te vojne kot zmagovalka. Jamstvo za to je sodelovanje vsega naroda, vsi morajo vršiti svojo dolžnost. Hitler je imel svoj govor v času, ko so stopnjevani letalski napadi na Anglijo. Doslej je po vsakem njegovem govoru prišlo do iniciative na vojnem ali diplomatskem polju. Opozoril je narod na temeljite vojne priprave Nemčije, katerim dovfe in letalstvo je nudilo v?o pa:'.taro, Angleške vojne iadje so obsireljcv?.!«1 italijanske postojanke ob obali pri S‘di el Barraniju in MekjiJu. Letala pa so a večjem obsegu napadla letališče v L o. -hasjju, pri čemer je padlo 25 bon h .oa hangarje in letala. v-'o noč sp a -- eje ietoia bombardirala kot uvod. v ofeazi ,•*> prednje postojanke Italijanov v Zahodni puščavi. Lovci lipa »HsirricEue« so z nizkim poletom streljfli s stro3nfear.il na sovražnika ter povzročili tudi meč niPre- j upravljajo pod njegovo kontrolo, vodu« v Ljubljani. Ta sredstva zbiraj Prevod v posebnem fondu za pokrivanje izrednih stroškov, nastalih z vskladišče-njem masti v skladišča za rezervna živila. Vsi obrati,ki vskladiščujejo mast za svoj račun in nevarnost, a po nalogu in pod kontrolo Prevoda prejemajo od Prevoda v breme teli sredstev bonifikacije, ki se odmerjajo s 15 din za vsakih 100 kg masti, ki je skladiščena ot> koncu mesca v skladiščih rezervne masti, ki so nalo- in se Trgovina s podonavsko- balkanskimi državami Zunanja trgovina Jugoslavije z balkanskimi in podonavskimi državami se po uradnih podatkih letos razvija po obsegu mnogo ugodneje, kot lansko leto ali prejšnja leta sploh. Skupno smo letos izvozili v vseh šestero držav 678.5 milijonov din, lani pa le 410.1 milijonov. Uvoz pa je znašal letos 599.8, lani pa samo 289.4 milijonov din. Toda bilanca je bila lansko leto aktivna za 120.7. telos pa le za 79.5 milijona din. Pasivna je bila letos bilanca z Romunijo za 210.4 milijona (lani — 48.8) in Bolgarijo za 19.8 milij. (lani aktivna za 2.3). Bilance z ostalimi državami so vse aktivne in sicer z Albanijo za 69.2 (lani + 17.9), z Grčijo za 24.9 (lani -f 67.8), z Madžarsko za 166.3 (+79.8) in s Turčijo' za 48.5 (+2) milijonov din. Hrvatski socialni institut V prostorih zagrebške Delavske zbornice je bil odprt Hrvatski socialni institut. Iz poročil, podanih ob tej slavnostni priliki, je razvidno, da želi postati novi institut na ideoloških temeljih HSS teoretski preddelavec njene politike na Hr-vatskem. Institut bo zbiral statistični in monografski material za študiranje hr-vatskih socialno političnih vprašanj, izdeloval bo osnutke zakonov in uredb o vseh socialnih vprašanjih, spremljal in registriral vse socialne in ekonomske politične dogodke za informativno služ- bo. Formirane bodo ‘'posebne komisije s stalnim značajem in permanentnim zasedanjem (ekonomsko-socialna, za pro-učavanje vprašanj socialnega zavarovanja, za delovno pravo, zdravstvena, za pomorstvo in prosti čas, počitek in prosveto). g Posvet o prehrani Slovenije je bil v trgovinskem ministrstvu med trgovinskim ministrom dr. Andresom, pomočnikom Obradovičem, ministrom brez, listnice dr Krekom in bivšim ministrom Snojem. g Žrtev dolge pravde je poslat naš izvo/, krompirja. Ves mesec se je pri nas reševalo vprašanje ali bo izvoz krompirja prepuščen trgovskim tvrdkam ali pa privilegiranim: Prizadu: Prevodu, Pogodu in Diporisu. Rentabilen je bil samo izvoz v Švico. Končno bi moral o spornih vprašanjih odločiti še ta leden Gospodarsko-linančni komi te L ministrov. Prav te dni pa je švicarska vlada sklenila prepoved uvoza krompirja v Švico. Torej nam je sedaj ostat krompir namesto svobodnih deviz. Sporna količina krompirja je obsegala 1000 vagonov krompirja. g Pri prevozu drv je nastal nepričakovano škodljiv zastoj .ker ni od nikoder prevoznih dovoljenj, kljub vsem v redu izpolnjenim formalnostim, ki jili zahteva uredba o prevažanju drv ter brzojavnim urgencam. Tovori zaostajajo po kolodvorih in lesni trgovci morajo po nepotrebnem plačevati ležarino. Nova naročila se zaradi lega, ker ni novih dovoljenj, ne. izvršujejo. Škodo pa imajo prav tako tudi naročniki drv. g Zaradi primanjkovanja kruha v Zagrebu so uvedli kruh iz mešanice orn'ce v Zagrebu, Dragutin Trstenjak, načelnik trg. oddelka dravske banovine, D.iuro Banjac. šef turističnega in tiskovnega odseka mestnega poglavarstva v Beogradu. Boško Miljkovič, ravnatelj Putnika v Nišu, Dragoslav Mihailovič, načelnik ravnateljstva za zun. trgovino, dr. Leo Go-lub, šef turističnega odseka mestnega poglavarstva v Zagrebu, dr. Franc Steie, univ. profesor v Ljubljani, dr. Ciril Žižek. ravnatelj Putnika v Ljubljani, Josip Loos, ravnatelj Putnika v Mariboru, dr. Jure Koce. tajnik trg. zbornice v Ljubljani, in Ludvik Zorzut, šef turističnega oddelka mestnega poglavarstva v Mariboru. , Kino Matica predvaja monumentalni Paramoimlov velefilm ..lieau geste", ki je povsod doživel največji uspeh. V glaviii. vlogi Gary Cooper. SLABOUMNEŽ UBIL BRATA, KER SE JE BAL, DA BO PRIPELJAL NEVESTO V HIŠO Poročali smo že pred časom, da so v Spodnji Stanošini našli ubitega v svoji hiši posestnika Janeza Drobnica, njegovega brata pa poškodovanega tako, da se je moral zdraviti v bolnišnici. Po izpovedih pastirčka. 13 letnega Viktorja Vrečerja, so takrat domnevali, da je to posledica roparskega napada, posebno, ker je bil v hiši po ljudskem mnenju tudi denar. Vendar je preiskava kljub nekaterim stranpotem, počasi, le krenila v pravo smer. Povod za to je dalo tudi obnašanje pokojnikovega brata Andreja. Ostn> so prijeli posetmo pastirčka Vrečerja, ki je končno odkril pravo žaloigro. Janeza je ubil v prepiru slaboumen brat Andrej, ki se je bal, da bi pripeljal v hišo nevesto, kakor je večkrat grozil. Oba sta bila pijana, saj sta izpila večjo količino vina. Spoprijela sta se. Andrej je bil močnejši ter je zadal Janezu smrtne poškodbe. dasi je bil tudi sam težje ranjen. Mislil je najprej, da je brat le nezavesten. Ko pa je opazil, da je mrtev, je nagovoril s pretnjami pastirčka, da mora povsod izjavljati, da so hišo napadli roparji. Državno tožilstvo je Andreja, ki-je že za sMo okreval, dalo aretirati. Ptui p Novi prostori obri niškega združenju. Združenje obrtnikov v Ptuju je najelo no. ve prostore v utici Vseh svetnikov St. 0. Uradne ure so vsak dan od 8 12. in v nedeljo od 9. 11. Vajenci se sprejemajo vsak dan. Oproščevahje je vsako prvo nedeljo v mesecu, izvzemši praznika. p Podporno društvo bo imelo v nedeljo .15. dec. v gimnazijski posvetovalnici občni zbor. P Žrtev alkohola. Kajzer Alojz .28 letni pos. sin iz Sloma pri Polenšakii, se je s prijatelji zabaval v neki zidanici. Ko' pa je vinska kapljica vžgala kri, se je po stari navadi razvil iz šale krvav pretep, ilerega žrtev je postal Kaj ser Alojz. Dobil je tri nevarne zabodljaje v, prsii p Nesreča. Žunko vic Vilko. 8 letni mizarjev sin iz Jurovcev, in Lešnik Jože. 8 letni pos. sin Iz Sp. Brega .sta si mi poledici zlomila nogi; Rožman Alojz, 18 letni delavec iz Brega, je dobil težke poškodbe pri padcu s tovornega avtomobila; Meznarič Frane, delavce iz Markovcev si je na sekiri prerezal stopalo. ~ .raMBOBGB Kino Sloga, ifubljana - Telefon <£7-30 Danes premiera odlične Warner Bros-ove družabne satire |AV%OST Žfil! VEDUTI... Romantična zgodba četvoriee mladih ljudi, ki po dolgem beganju najdejo pot do sreče in svoj kotiček v življenju' V filmu sodelujejo slavni zvezdnik- iz »Kapitana Blooda« in .Robina Hooda«- ERROL FLYNN OLIV!A DE HAVILLAND, PATRIC KNOWLES, ROSALIND RUSSEI ' in priljubljeni komik »HJU-HJU HERBERT. v , -'redstavc ob 16., 19. in 21. uri. o Slovensko prosvetno drašlvo Naredili dom Mladinski odsek Zagreb priredi v soboto It. t. m. svoj prvi kulturni večer prostorih Jadranske straže Gajeva ul. štev 28-1. Po sporedu čajanka, ples, dobra vina in bite. Dolžnost vseh Slovencev je. da s svojo udeležbo podpro napore. Mladinskega odseka, da bi čim doslojiiej.še mamteslirali naše kulturno delovanje m d hrvaško javnostjo, ki naj doprinese medsebojnemu zbližanju in spoznavanju. o Svinjska kuga razsaja po Središču in je nekaterim posestnikom do zadnjega i -pa iztrebila hleve. Obolel ■ živali se globoko zarijejo v steljo, iz katere sc ne morejo več dvignili. o Sokol Središče je nabral okoli 10;;) din za .revno sokolsko deco. ki jo bo obdaril z obleko, in če mogoče, tudi z obutalom. I. dec. je proslavil s svečano akademiju, 5. dee. pa je sv, Miklavž obdaril male In velike \a akademiji je bila petoriea mladih naravnost vzorna'v nastopil, zadovoljili so pa tudi drugi o 100« novorojenčkom v 20 letih je' oo-magala na svet občinska babica Ana Vc-nišnikova v Mozirju. o Ponesrečil si- j,. v lovarni lepenk ■ in papirja na Sladkem vrhu Jože Jeza doma iz Ptujske gore, ki je bit zaposlen ko! pomočnik navijalnega stroja. Spodrsnilo mu je. padel je med vaijarje. ki so mu zmečkali roko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je podle" 1 poškodbam. n \ Dubrovniku je raznašanje mleka po zasebnih hišah oblastveno prepovedano. Mleko bodo ljudje dobivali samo v mlekarnah in prodajalnah. Zammivosti Človekoljubna ameriška pomoč Angliji Poleg dobav vojnega materiala prožijo Združene severno ameriške države Angliji tudi izdatno humanitarno pomoč Združene severno ameriške države zalagajo Veliko Britanijo z ogromnim vojnim materialom. Poleg tega pa nudijo Američani angleškemu narodu, ki se nahaja v težki vojni, veliko človekoljubno pomoč. V Angliji se že več mesecev nahajajo znameniti ameriški zdravniki, bolničarji in razni socialni in humanitarni delavci, ki z veliko požrtvovalnostjo pomagajo lajšati najbednejšim in najbolj prizadetim hudo gorje, ki ga prinaša med narode vojna. V USA je bil izdelan v okviru Rdečega križa širokopotezen načrt o ustanovitvi ameriških bolnišnic v Angliji, ki bodo sprejemale tako vojne ranjence kot civilne bolnike. Ameriški Rdeči križ, ki irna zbrana ogromna materialna sredstva, deluje v Angliji z dovoljenjem ministrstva za narodno zdravje. RK sam nosi vse stroške, za vzdrževanje bolnišnic, ki jih bodo v Angliji organizirali. Pravkar je v teku akcija za organizacijo velike bolnišnice, čije osebje bodo tvorili izključno Američani, ki so že prispeli v Anglijo, Zdravnike bo dala medicinska fakulteta Harvardske univerze, organizacija ameriških bolničark pa je že poslala 25 bolničark, ki bodo nameščene v tej bolnišnici. Ostale bolničarke pa bodo dale posamezne zvezne države USA. Bolnišnica bo imela 100 postelj za bolnike z nalezljivimi boleznimi. Poleg praktične pomoči, ki jo bo prožila bolnikom, še bb pečala bolnišnica tudi s proučevanjem in znanstvenim delom, čigar, izsledki bodo v korist vsega človeštva. Ves potrebni material, ki je potreben za naj-moderneje urejeno bolnišnico, bo prepeljan iz USA. Zavarovanje zaroke V San Frančišku se je neki bogat mladenič zavaroval proti preklicu zaroke. V zavarovalnici, kjer je prijavil zavarovanje, je izjavil, da so ga doslej dekleta že sedemkrat pošteno oškodovale, ker so preklicale zaroke in vložile proti njemu tožbe za preklic zaroke. Mladenič zatrjuje, da je bil v vseh sedmih primerih nedolžen, v bodoče pa se hoče proti temu temeljito zavarovati. Ameriški »Allied Relief Fund« pa je razširil svojo dejavnost tudi na druga človekoljubna področja. Med drugim je bila iz Amerike organizirana izdatna pomoč žrtvam zračnih napadov. Vodstvo ameriške humanitarne pomoči Angliji je v Londonu, posamezne podružnice pa delujejo po vsej Angliji. V londonski centrali se steka ves ogromen material, ki ga dan za dnem pošiljajo iz USA in nekaterih južno ameriških držav Londonska centrala ima zgrajena velika skladišča, ki se stalno dopolnjujejo. V skladi- ščih zaposleni Američani delajo v dveh izmenah. Zdravniško osebje ameriškega »Allied Relief Fund« pa že mesece in mesece deluje po raznih angleških bolnišnicah. Iz fonda je bilo nabavljenih 260 ambulantnih avtomobilov in motoriziranih zdravniških edinic za prvo pomoč ranjencem in ponesrečencem ter žrtvam letalskih napadov. Vse te edipice imajo ameriško vodstvo in Osebje, ki dan za dnem z brezprimerno požrtvovalnostjo pomaga Angležem v sedanjih vojnih dneh. Nemške čete na Norveškem Po okupaciji Norveške so nemške čete zaposlene pri raznih gradbenih delih strateškega in prometnega značaja Tajnik „kraljevih duhovitosti" Najstarejše angleško gledališče porušeno Pn nedavnem letalskem napadu na London je bilo zadeto najstarejše angin" ško gledališče »Dniry Lane«. Bomba j z letala je predrla streho, eksplodirala v parketu in močno poškodovala to znamenito angleško gledališče. »Drury Lane« stoji poleg tržnice v Covent Gardnu. ^ tem gledališču so nastopali najslavnejši angleški igralci in igralke, med njim nekdanja prodajalka pomaranč in ljubica Karla II. Neli Gwynn, veliki traged Gar-rik, kralj klovnov Kean Grinaldi in S1‘. Henry Irving, prvi angleški igralec. *' mu je bilo za njegovo umetniško deih podeljeno plemstvo. Brezalkoholno vino V Nemčiji so letos spomladi izdelali P1" vo, ki je bilo brez alkohola, vendar pa J® ohranilo vse ostale lastnosti, tako vonJ in okus. Tem večjo pozornost pa je vzbudila šele vest, da je uspelo prirediti vino, ki je brez alkohola. Vinu se na poseben način odvzame alkohol, ne da bi pri tern izgubilo svoj okus in aromo. ZDRAVILO PROTI SIVIM LASEM Sivi lasje bodo ostali človeštvu naJ-večja skrb. Vsakdo se jih brani, kar le more in zna. Žal, doslej je bilo vse s#' man. Tisočera in tisočera zdravila nis mogia preprečiti, da bi lasje, ko poti*3 starost, ne osiveli Zato je tembolj senzacionalno odjeknila vest, ki so jo te dm razširili norveški listi, da je nanirejj dvema Norvežanoma uspelo izdelati sren stvo proti sivim lasem. Svoj lek stamsjJ-prej preizkusila na podganah. Zdravilo-ki je sestavljeno iz izoliranega B-vitarrn-na, se je pri podganah odlično obneslo-Že ostarele in osivele podgane so hranm z novim zdravilom in podgane so dobiK čez nekaj tednov spet črno barvo. Ni Pa še znano, ali bo lek pomagal tudi ljudem- Kratkovidni ženin! Leta 1824 je po Ludvika XVIII. zasedel francoski prestol Karl X. Nekoč je v krogu prilizovalcev in dvornih lizunov izrekel kralj prav posrečeno duhovitost Prilizovalci pa so mu na licu mesta zvetovali, naj nekaj ukrene, da bi njegove duhovitosti na zapadle v pozabo. Vse duhovitosti je treba, tako so mu predlagali, takoj zapisati ter na ta način ohraniti poznim pokolenjem. V ta namen bi bil potreben poseben tajnik, ki bi bil neprestano ob kralju in takoj zabeležil vsako duhovitost, ki bi padla iz kraljevih ust. Kralj je predlog sprejel ter imenoval za »tajnika kraljeve duhovitosti« nekega markiza Aleksandra de Peseuila ter mu določil 10.000 frankov letne plače. Ta čudežni tajnik je sedel na svojem položaju do leta 1830, ko je kralj Karl X. v revoluciji izgubil prestol. Zanimivo pa je, da v 6 letih, kar je zvesto tajnikova! kralju, ni zabeležil nobene duhovitosti, smrti svojega brata zakaj kralj v teh 6 letih ni izustil nobene, ki bi bila vredna, da bi jo zapisal ter bi se ohranila poznim rodovom. SODBA GLEDALIŠKE PUBLIKE ? — Sinoči ste bili v gledališču, kajne-No, kako vam je bilo všeč? — Bilo je prekrasno. Tako dražestnih oblek in tako apartnih klobukov kot jih je imela igravka Aniela, še nisem videla svoj živ dan! Robert Dubois: £/u2>esen eksotične Tafinstvena sekta v brazilskem pragozdu LJUDJE, KI JIM JE KONJ »TRANCEL1N« NAJVEČJE BOŽANSTVO IN OBENEM NAJVIŠJA AVTORITETA jim klanjajo. Pristaši sekte ne priznavajo razen »svetih konj«, med' katerimi je P°' sebno čislan zlasti konj »Tra-ncelin«, n°" bene druge avtoritete in oblasti, niti držav ne, radi česar so prav za prav nastopil1’ brazilske oblasti proti sekti. Pred kratki'11 so oblasti priredile na člane sekte praV' cati lov. Uspelo jim je, da so sektaše pre' sen e tile na nekem zborovanju, toda uspeh je bil malenkosten, člani sekte so se uma-kmli s svojimi »svetimi konji« v pr?' gozdove, kjer sedaj nemoteno obožujel0 svoje najvišje idole. Vlada pa n a m era v-1 organizirati proti njim kazensko ekspedicijo. Globoko v brazilskih pra-gozdoviih je skrita in zavarovana staja »svetega konja Trancelina«, živali, ki jo pripadniki neke sekte častijo kot najvišje božanstvo. Brazilska vlada bi rada za vsako ceno iztrebila to versko sekto, toda doslej so bili njeni poskusi zaman. Prva leta so v Braziliji sodili, da gre za navadno legendo. Toda zdaj je nastopil v javnosti neki prerok sekte, po imenu Lourence. Ta je šele oznanil javnosti, da šteje sekta več tisoč pripadnikov, ki imajo v pragozdovih skrite »svete konje«, ki jih Obožujejo in se — Ne bom vam žele! sreče, poročnik, ker hi to nič ne zaleglo ... Toda kljub temu se potrudite in nikar se ne vrnite domov praznih rok 1 Mladi, sloki poročnik bi raje umrl, kot šel na lov. Zdavnaj je že prišel v pustinjo z namenom, da ustreli panterja ali vsaj katero drugo pustinjsko zver. Za žene se ni zmenil. Tokrat pa je prišel v pustinjsko mesto Tn-at Gitratam ne le radi lova, ampak radi domorodskih plesalk v domači divjaški noši. In nekje blizu je bil tudi njegov polk. V prostih urah je šel na lov. — Čuj, Jean, danes ni primeren lov ... Mladi poročnik odločno odkima: — Kdo pravi? — Kaj, če te zajame sarnum? — Nekako se ga že otresem. Jean je zajahal konja in v galopu proti naselbini domorodcev. Tod je moral zato, ker je bil z druge strani pragozd neprehoden. Okoli poldneva je bilo. Zdaj zveri napadajo ali pa dremljejo v senci V vasi ni bilo žive duše, razen golih in umazanih otrok, ki so se igrali pred kolibami. Ko so uzrli helega jezdeca, so se v strahu , in vrišču razbežali. Kolibe pa so se jele odpirati, v nekaterih so domorodci pomoleli iz njih šilasta kopja, ko da bi prišel v naselbino sam tiger. Jean je vedel, da bodo domorodci, čim ga zagledajo, umaknili kopia, na k-: -m > vasi na n« mu bo nasmehnila mlada »ulalinja, ki se je radi svoje bakreno svetle cas za zdrvel polti precej razlikovala od drugih žensk v naselbini. Tokrat je Jean ni našel pred kolibo. Srečal pa jo je za vasjo, ko se je vračala iz gozda. Čim je zagledala poročnika, je butaro odložila na kamen in pokazala poročniku svoje bele zobe. ' — Goema, — ji pravi poročnik v njenem jeziku, — ali bi mi zaplesala? Spet mu je pokazala zobe, zadela butaro ter hotela dalje. Ali poročnik; Jean ji s konjem zastavi pot. — Tokrat mi ne uideš, — si je mislil. Njen zvonki smeh je odmeval v oazi. — Goema, pojdi, sediva v senco in malo pokramljajva... . Jean je razjahal in pristopil k mladi ženi. Njene oči so sijale v žoltih iskrah. — Ne, gospodar... ko zaide mesec, potem, potem ... — Zdai, zdaj, Goema ... Splazila sta se skozi šibje v senčnato skrivališče, na košček zelene trate. Precej vroče je bilo. Jean je objel d^kle in se ji zagledal v oči. — Goema, ali veš, da si mi všeč? Molčala je. Drhtela je po vsem telesu ko da jo trese mrzlica. Znabiti pa tudi ni vedel :, kaj! bi mu odgovorila. Znenadn jo je |ean močno objel, Ona je samo zaprla svoje žolte oči... Poslej je vsak večer zapuščal Jean svoie vojno taborišče. Goema pa se" je, ko je zašel mesec, kot tigrica splazila proti pragozdu Vedela je za pot in nikogar se ni bala. In ta-j ko je skoraj vsako noč drhtela v naročju mladega poročnika. V prvem jutranjem svitu pa se je spet neslišno splazila v vas. Bila je hči že umrlega čarovnika, ki je zajel neko Arabinjo ter jo vzel za ženo. Goema je bila v naselbini svobodna, ker je domo-lodci niso smatrali za povsem svojo. Toda kljub temu je bedel nad njo stari poglavar, ki jo je nameraval dati svojemu najmlajšemu sinu za ženo. Nekega večera pa je prišel Jean zastonj. Vrnil se je v taborišče in čez nekaj ur spet odjahal proti naselbini. Pa spet zaman. Ali Goeme ne bo več videl? Zdelp se mu je nemogoče. Drugo jutro je bil na vse zgodaj v naselbini. Ustavil je konja pred njeno kolibo. Toda zaman jo je klical. Nato je odjahal pred poglavarja. — Kje je Goema, črni čarodej? Starec ga je gledal in se smehljal. Jean je vzpodbode! konja in zdirjal kar tako proti pustinji. Znabiti spotoma naleti na kako zver. Dobro uro je že jahal, ko se zne-nada konj ustavi in začne prhati. Jean se ogleda in opazi v razpoki pred seboj strahovito iznakaženo golo truplo. Ker ni mogel vzdržati groznega pogleda, je divje zbode1 konja in zdrvel odtod. In še v diru je videl pred seboj strahovito podobo Goeme. Divjaki so ji odrezali grudi jo zastrupili in izpostavili krvoločnim zverem in pustinjskim pticam . . . — Kako grozno je življenje! — je vzdihni' poročnik Jean. Jekleni ptič m ki siplje na zemljo razdejanje In V M vtt jo in »V e ? p r n t k« Stran 7. Božičnica v mariborski tekstilni tovarni Pomanjkanje surovin je že od pomladi scm niočno prizadevalo naša tekstilna Podjetja, ker so 'bila prisiljena, .skrčiti ('bratovanje. V mariborski tovarni Doc-'Or in drug se je zaradi tega delovna kapaciteta zmanjšala na 20—30 odstotkov. Kljub temu pa je vodstvo tovarne uvide-‘■o, da bi bilo skrajno nesocialno, ako bi zaradt tega postavilo v današnjih časih del^ svojih delavcev na cesto, saj bi odpuščeni delavci sedaj nikjer ne mogli Najti zaposlitve. Zaradi tega ši je podrtje pomagalo na ta način, da je umetno Podaljšalo dobo obratovanja s tem, da je £brat postopoma zmanjševalo. Kajti ako o* Pri zmanjšanem dotoku surovin tovarna obratovala v prejšnjem obsegu, bi v kratkem času potrebno vobče ustaviti. Kljub temu pa od okoli 1000 delavcev ni bil zaradi zmanjšanja obrata | tjfti eden odpuščen. Odvisne delovne mo-c* so na plačanem dopustu, to velja stalijo za približno eno tretjino delavstva, ■ se v tem pogledu medsebojno zamenjuje. Ako upoštevamo, da prejemajo tako mnogi delavci podporo v obliki plače za 4—5 dni na teden, tedaj vidimo, ^a podjetje mnogo žrtvuje za olajšanje današnjih prilik delavstva. Mesečno izda 11 teh podporah okoli 600.000 din. Ako računamo, da se obseg obratovanja v tovarni zmanjšuje že od meseca aprila dalje, naraste torej ta znesek na okroglo 0 milijone dinarjev. Pa tudi sicer je podjetje Doctor iti dr. marsikaj ukrenilo, da olajša položaj svojim nameščencem. Obenem z naraščanjem draginje so bile postopoma zvišane delavstvu draginjske doklade na 35 odstotkov, uradništvo je dobilo seveda sorazmerno manje. Nedavno smo že poročali o razdelitvi moke, pri čemer je služil za ključ poseben sistem na točke, ki ga je vodstvo podjetja preizkusilo in ga smatra za najpravičnejšega. Prvič so razdelili 18.000 kg enotne moke, te dni pa razdeljujejo kot posebno božično podporo okroglo 12.000 kg krušne in bele moke ter Okoli 2000 kg masti, ki jih bo dobilo delavstvo popolnoma brezplačno. Ravno tako pa bodo vsi obdarovani z dobrim bombažnim blagom, tako moški kakor ženske. Tudi to blago bo brezplač- no. Razdeljevati ga bodo začeli pred prazniki, sedaj pa že pripravljajo vse potrebno za to lepo socialno akcijo, saj bodo tudi priprave zavzele precej časa in dela. Že iz prejšnjih let je vpeljana v podjetju premogovna akcija, ki omogoča nameščencem nabavo potrebnih količin premoga po nizki nabavni ceni. Ker so cene premogu sedaj jako nestalne, se je cesto že zgodilo, da je morala tovarna malenkost še iz svojega doplačati, ker se je nabavna cena medtem povišala. Iz vsega je razvidno, da je tudi imenovano podjetje v veliki meri priskočilo na .pomoč svojim uslužbencem, katere namerava kljub vsem težkočam v neokrnjenem številu obdržati vse dotlej, ko bo mogoče zopet normalno obratovanje. Za tesnejše turistične stike z Madžarsko Danes popoldne bodo odpotovali z ju-gosl. delegacijo tudi trije zastopniki naše ožje domovine, ki so povabljeni od madžarskih centralnih turističnih ustanov v Budimpešti, da vrnejo spomladanski obisk madžarskih gostov iz službenih turističnih krogov v naših krajih. Za to so določeni ravnatelj »Putnika« Josip Loos, šef turističnega urada Ludvik Zorzut ter dr. Gračner, ravnatelj zdravilišča v Rog. Slatini. Turistični stiki z Madžarsko so bili tudi že doslej jako tesni, z osebnimi stiki med našimi in madžarskimi pred stavniki turizma se bodo še povečali. Navzočnost zastopnika NB nam jamči, da se bodo poenostavile tudi obmejne formalnosti glede denarja. Našim zastopnikom prirejajo v Budimpešti svečan spre jem, med drugim bodo položili tudi venec na grob neznanega junaka. Naša zdravilišča, letovišča in turistične pošto janke vobče bodo imele po teni obisku gotovo še močnejši dotok gostov iz Ma džarske. Mestni požarni čuvai nekoč in danes 75 ponarejenih petstotakov Na dnevnem redu petkove seje mestnega sveta je tudi prošnja za popravilo stanovanja požarnega čuvaja na stolpu mariborske stolnice. V zvezi s tem je zanimiva ugotovitev, da je ta čuvajska siužba stara že stoletja in da izvira iz °nih časov; ko je mesto samo določalo Požarne varnostne mere. Gotovo ie, da Je bil v stolpu čuvaj že takrat, ko se je začel uveljavljati jožefinskj požarni red, Posebej pa se omenja tudi v zvezi z ve-* i ki mi požari v Mariboru v letih 1786, J/96 in 1797. Ta čuvaj je imel nalogo, da od začetka vsako uro, pozneje pa vsa-ke četrt ure prišel na hodnik na stolpu lQr pregledal mesto in bližnjo okolico. Ako je izbruhnil kje požar, je alarmiral 'Meščane s platjo zvona, podrobnejša pojasnila pa je dajal s hodnika na stolpu s Posebnim megafonom ljudem na Rotovškem in Glavnem trgu. V znak svoje fuječnosti .ie moral čuvaj na stolpu vsakokrat. kadar je bila ura, udariti še na 'Oseben zvonec, ki ga je namestila v stolpu mariborska občina. V prejšnjih letih je čuvaj ponoči tudi trobil s hodnika. to pa samo na tri strani, na vzhod, jug in zahod. Proti severu ni trobil, ker se je nekoč zgodilo, da je dobil ponoči od nevidne roke zaušnico, ko je trobil proti severu, kakor je to zabeleženo v aktih mestnega arhiva. Ravno tako prepoveduje trobiti proti severu posebni požarni red iz leta 1887. Ljudje so si ta ukrep razlagali na ta način, da je bilo na severni strani takrat mestno pokopališče ter je s trobljenjem motil mrtvecem mir. V novejšem času je čuvaj na stolpu mnogo zgubil na pomenu, posebno zaradi uvedbe telefona in drugih alarmnih naprav. Tudi gasilska služba v mestu in na podeželju je mnogo bolje organizirana, vsako večje industrijsko podjetje ima že svojo lastno gasilsko četo. Zato je jako verjetno, da bo požarna čuvajna služba na stolpu v najkrajšem času *ploh ukinjena. Pred mariborskim okiv. :nini sodiščem sla sc morali zagovarjati natakarica Angela Grišič in zasebnica Ana Kovačeva, obe iz Betnavske ceste, ker sla do 19. oktobra letos skrivali 75 ponarejenih petstotakov ter imele namen, da jih spravila v promet. Ange lo so imela oblaslva že dolgo na sumu, da -skriva kol žena znanega po liarejcvalca denarja pri sebi ,500 dinarske bankovce. Ob neki priliki, ko sla boleli ženski vnovčiti za 19.000 din ponarejenega papirja, pa jih jo. policija dobila v past ter jih aretirala. Bankovce je izdelala ponarejevalska družba Franceta Majcena in tovarišev. (irašičeva in Kovačeva sta bili obsojeni vsaka na osem mesecev zapora. S T A M PIL J K E „S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — Iti. 25-1» Cankarjev večer v gledališču Sinoči, na predvečer obletnico smrti ^vana Cankarja, je bila v domala polno Usedenem gledališču predstava Cankarjeve komedije »Za narodov blagor«. Pred Predstavo je govoril književnik dr. Dor-11'k o Cankarju, njegovem delu, umetni-'l;em razvoju, o njegovih umetniških streni!jenjih. borbah in idejah. Po njego-Vem zgoščenem predavanju ie sledila °mcnjena predstava, ki so io naši igral-C: 'grali z vso resnobnostjo in ubranostjo. MESTNA OBČINA ZA SVOJE USLUŽBENCE Mestni svet mariborski bo na svoji <>eji razpravljal tudi o izpremembah v /'favilniku za podpiranje brezposelnih na Področju mestne občine, ker dosedanji "favilnjk ne odgovarja več Predhodno ko o tem sklepa K 'socialni odsek na seii drevi ob Gotovo .ie tudi že. da bodo povišani predniki vsem delavcem po-^žne akcije m sploh vsem, .ki ne spadajo pod uredbo o .minimalnih mezdah. m PremcšČMia sla višji veterinarski svetnik Franjo Baš iz MariI>ora na Cetinje ler višji veterinarski svclnik dr. Zvonko '/.cm. Ijič iz Cetinja v Maribor. ni Ljudska univerza v Mariboru- V prit* k, 13. I. m., I«) predaval prof. Modic Stanko o napadih iz zraka. Prikazal bo učinke letalsko vojne in izkušnje proti* letalske zaščite .Omenil bo tudi vzroki', zakaj so do sedaj ni uveljavila plinska vojna. Predavanje liodo ijojasnjovale skiop-lične slike. S I G N I K N E S T A M P l L J K E . ni Os'.ayko na državno službo je poda-'a zdravnica marilKirske splošne bolnišnice dr Anka Poppovič-Pnjatelj. V zvezi ^ k> ostavko šn razširile po mestu Poppovie-Prijatelj. so se razširile po 'Pa.H‘ax!ičnejš • govorice in komentarji. \ ki so bili blizu imenovani zdravici. pa smo izvedeli, da je dr. Anka ''oppovie-Prijalelj najprej zaprosila zri dvodnevni dopust, nakar se je odpeljala ;'-'kam v Dravsko dolino, kjer je prešla •j- ; sosedu. Tik pred prehodom k sosedu P« je poslala pismeno ostavko na državno službo. IN BARVA „S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. tel. 25-10 ni Tretji transport iiašili sezonskih delavcev je dosjwl včeraj o \JTlo na mariborski kolodvor. Bil- je večji kot oba dosedanja, saj je bilo vsega 822 ljudi iz raznih pasivnih pokrajin naše države. ni Bolgarski sezonski delavci, 755 po številu, so potovali skozi Maribor v domovino. m .Vludenčani za revno šolsko mladino. V poročilu pod lem naslovom je pomotoma izostalo ime Martina Malovrha, ki je odlično sodeloval lako s svojimi solo nastopi kakor Uidi v zboru .,Enakosti". m Desetega brala'" bo ponovilo sokolsko gledališče v Studencih v nedeljo. 15. decembra, ob 15. m Ljudska univer/a v Studencih. V čelrtek ob Ji), bo predaval inž. Ferdo Lupša o lemi ,,V deželi belega slona“. I’red predavanjem skioptične slike in zanimivi drobiži iz Prekmurja. m. V neki starinarni je našla zasebnica Amalija Peskova iz Košakov ženski zimski plašč, ki ga je nekdo ukradel perici Kristini Pirševi iz Počehove, ko je prala na dvorišču neke mariborske gostilne. Plašč je prinesla v starinarno okoli 12 let stara M. M. iz Studencev, ki je izjavila, da je plašč last bolne matere. Dobila je zanj 80 din. m. Tri prste je zmečkalo delavcu Aleksandru Bagateliju iz Resljeve ceste, ko so sto-varjali tri tone težek stroj za mešanje betona. ZeiSS- stekla samo dipl. optik peteln m. Kot brezposelna šivilja se je predstavila neka ženska Angeli Lušicky, ženi trgovca z radio aparati na Frankopanovi cesti, ki ji je iz usmiljenja dala v delo zimski plašč. Izročila ji je_ blago in podlogo v vrednosti 1000 din Ko šivilje s plaščem ni bilo od nikoder, jo je iskala na dveh naslovih, ki jih je šivilja navedla ter spoznala, da je nasedla sleparki. m. V hlevu je prenočeval posestnik Janko Macan v neki gostilni na Tržaški cesti. Pokril^ se je s plaščem. Ko se je prebudil, je pogrešal plašč in moškega, ki je prenočeval z njim. * Velike in male oglase sprejemamo do petka pot 7. ure zvečer Bai&ka datda leoa In cenena, za otroke ter odrasle dobite vknjlgarnlln papirnici TISK OVNE Cankarjeva ul. 1 Albumi, slikanice, knjige, pisarniške potrebščine, nalivna peresa, avtomatični svinčniki, mape itd. ppp' m. Jabolka je nekdo ukradel iz zaklenjene drvarnice profesorju Sili v Kopališki ulici ter ga oškodoval za večjo vsoto. m. Iz nezaklenjene spalnice je neznani zli-kavec odnesel hlapcema Pavlu Virantu in Matiji Kranjcu na Aleksandrovi cesti zimski plašč, moško srebrno uro in aktovko. m, Zaboj suhih sliv je nekdo ukradel špediterju Francu ■ Hermanu iz vagona na kolodvoru. m Pes je ugriznil v nogo 55 letnega kmečkega dninarja Matijo Pungračiča iz Slovenske Bistrice na posestvu šolskih sester v Kamilici. "_K ARTO TEKE „S OI R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 * Opozarja se opažena oseba, ki jc vzela rdečo torbico v soboto zvečer v Narodnem domu v Mariboru, da jo odpošlje takoj na naslov, kateri je v njej. * Prva slovenska knjiga o letalstvu — vabilo na subskripeijo Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani namerava izdali knjjigo: Letalstvo, 'fizikalne osnove, spisal profesor L. Andrec, in vljudno vabi s tem vse prijalelje letalstva ,naj sc na knjigo naroče. V prednaročili stane knjiga din 120'—. Izšla pa 1)0 samo v primeru, ako sc lx> prijavilo dovolj naročnikov do konca meseca januarja 1941. Naročila sprejema samo založnica in so neprcldicna. Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 7. do vključno 13. decembra lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01, in lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova c. I. tel. 21-79. Narodno gladaliiia Sreda, 11. dec.: zaprlo. Celrtek, 12. dcc., ob 20. »Plesni večer Moharjevc in Pilata'', člana ljubljanskega balela. Red C. Petek, 13.. dec.: zaprto. Sobota, 14. dec., ob 20.: „Plcs v maskah '. Premiera. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve. Prva operna predstava v lej sezoni, bo to soboto. Uprizori se v spomin 10 letnice Verdijeve smrti njegova melodiozna in popularna opera „Ptes v maskah1'. Gostuje gdč. Vera Majdičcva. luno ‘ Grajski kino. Danes prekrasen film ..Sončni vzhod1*. Film katerega mora vsakdo videti. Kupite vstopnice v predprodaji. * Esplanade kino. Samo dva dni! Odlična drama ,,Usoda v planinah” v Magdo Schneider. Celrtek svetovna senzacija „l)r-ževje prihaja". Union kino. Do vključno četrtka „Bar-nabe'* največja humoreska z znamenitim Fernandclom v glavni vlogi. Salve smeha. Radio Celrtek, 12. dccembra Ljubljana: 12 uverture, 13.02 dvospevi, 18 koncert Ro, 18.40 slovenščina za Slovence, 19.50 deset minut zabave, 20 domači kvartet, 20.45 reproduciran koncert, 22.15 večerni spored Ho. — Beograd: 18.35 koncert učencev Gl. M., 22 zabavni koncert, 22.50 plesna glasba. — Bratislava: 14.30 lahka glasba, 18.40 slovaške plesne pesmi, 19.10 plesna gl. — Praga: 16.25 pisan spored, 17.10 ko pada sneg, 18.20 večerni koncert. — Sofija: 17.20 koncert lahke in plesne glasbe, 21.30 lahka glasba, 22 plesna glasba. — Beromiinster: 19.25 orkestralni koncert, 21.45 poročila. — Budimpešta: 19.20 koncert Ro. — Hdrbjr: 21 orkestralni koncert. — Sottens: 21 koncert Bachovih del. — Toulouse: 15.45 plesna gl.. 16.45 kino-orgle, 18 napevi. — Dva Mariborčana državna prvaka v rokoborbi V Zagrebu so bila tekmovanja za naslov državnih prvakov v rokoborbi. Nastopilo je 46 slovenskih in hrvatskih atletov, med njimi tudi več Mariborčanov. Atleta Fišer in Pir-her (oba Pekovski SK) sta si priborila državno prvenstvo v svoji kategoriji. Izidi po kategorijah so bili sledeči: Bantam: 1. Hopek (Hajduk), 2. Dolinšek (Maraton), 3. Levaj (Hakoah); — peresna: 1. Moguljak (Croatia), 2. šestak (Zrinjski), 3. De Corti (Radnik); — lahka: Mrkus (Her-kules), 2. Čuk (Hajduk), 3. Bednjanec (Her-kules); — welter: 1. De Lucca (Herkules), 2. Ivanič (Maraton), 3. Uzelac (Hajduk); — srednja: L Fišer (Pekovski SK), 2. Orešnik (Maraton), 3. Metzner (Croatia); — pol-težka: 1. Pirher (Pekovski SK), 2. Baščak (Croatia), 3. Poslek (Croatia); — težka: I. Gerovac (Croatia), 2. Miletič (Hajduk), 3. Milkovič (Policijski). V oceni moštev si je priborila naslov državnega prvaka zagrebška Croatia z 10 točkami, slede sarajevski Hajduk (8), zagrebški Herkules (7), Pekovski SK in Maraton iz Maribora po 6 točk itd. SLUŽBO DOBI DENAR RAZNO SLUŽBO IŠČE OBRT • TRGOVINA WANDERER - WERKE STANOVANJE ODDA ŽENSKI KOTIČEK PREHRANA SOBO ODDA SOBO IŠČE LOKAL GLASBILA POSEST OPOZORILA CENČ MALIM OGLASOM v rualiti oElasib stane ,-Si.Ka Desetin 51 nat nalmauiša unstijbina ta te oelase le din 10.— Oraibe preklici dnDisovaula In ienitovaniskl oglasi din' L— oo besedi Nai-manlšl znesek ta te oetase le din 12.— Debelo tiskaue besede se raiunaio dvojno Oglasni davek m enkratno oblavo tnaša din l— Znesek ta male oglase se olaiuje takoi orl naročilu oziroma ca le vDoslati v olsmu sknoal t naročiloro ali oa oo ooštai položnici na Čekovni račun 5t. 11.405 — Za vse pismene odgovore glede tnalih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. PES VOLC.IAK 4 mesece star. se proda. Tezno, Šolska ul. 0>. 20955-24 Kupujemo in prodajamo HRANILNE KNJIŽICE, vrednostne papirje valute po najugodnejših cenah. Prodajamo srečke drž- razredne loterije. Bančno kom. zavod-Maribor. Aleksandrova c 40. ._____________20843-12 SERIOZNA INDUSTRIJA v Srbiji sprejme posojilo ali soudeležbo do 300.000 din. Upoštevamo samo resne ponudbe, ki jih je poslati na Prvi statistični zavod, Beograd, Dečanska 29, pod značko »MIKRA«- 20971-12 TRGOVSKA POMOČNICA verzirana v mešani stroki, želi spremeniti službo, Gre kamorkoli, tudi na deželo. Nastop s 1. januarjem 1941 ali Pozneje Cenj. ponudbe na ogl odd. »Večernika« pod »Marljiva«. _________20789-3 MIZARSKEGA POMOČNIKA za stavbena in pohištvena dela takoi sprejmem. »Efka«, mizarstvo. Frančiškanska 12. 20974-2 Slavnostno darilo VEVERICE, DIHURJE. LISICE kune, zajce in vse ostale vrsto divjačin kupujem po najvišjih dnevnih. cenah. Sprejemam v strojenje in bar vanje. Peter Semko, Maribor, Aleksandrova cesta 13. _____________________20774-28 DOBRO GODBO trio za\ nedeljo sprejme gostilna Kren, Pobrežic. ____________________ 20966-28 Srednjevelike SMUČKE naprodaj. Smetanova 38a, vrata 3. 20959-28 za srna in hčerko lahek, ploščcd in privlačen Ta iz najboljšega maierijala grajen stroj je izdelek WANDERER-WERKE. Odlikuje se kot vsi CONTINENTAL pisalni stroji po svoji lepi, vodoravni pisavi in dolgi življenjski dobi. DEKLE staro 18 let, išče službo pri otrocih ali gospodinjstvu Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20960-3 »KERAMIKA. Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike. predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor Orožnova 6 kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 TRGOVCI! Dokler ie še zaloga, založite se s celimi orehi in medom-dobite v Mcdarni, Ljubljana-Zidovska ulica 6. 2558-13 Nizka cona ugodni pogojil Prvovrstne svet znamke STEINWAY, FORSTER, STINGEL, SEILER ITD. ENODRUŽINSKA VILA z garažo ali brez in sado-nosnikom se odda v najem. Naslov v ogl. odd »Večer-itika«.____________ 20830-5 8 1- jan. se odda TRISOBNO STANOVANJE sončna lega. Vprašati \Vil-denrainerjeva ul. 17. I, nadstropje. ■ 20973-5 Samoprodaja: IVAN LEGAT-MEHANIK MARIBOR,Vetrinjska uLX LJUBLJANA. Prešernova ul.44 MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, | damsko oerilo najceneje pri S Kotlš-u Stolua 1. 11406-18 NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine- Oset »Mara« Koroška 26. poleg tržnice. _______________________16799-18 HALO! HALO! Naznanjam vsem cenietmtt čitalcem, da sem dobil novo Zalogo vseh vrst preprog, kakor tudi druga ročna dela Zamfniam tudi za stare obleko Cene nizke. Se priporoča Franjo Tomčešin trgovina nrecTOg, Glavni trg 26. 20849-18 PREMOG 100 k« din 32.—. Filipančič, Kopališka ul- 10. 20859-18 Najceneiše in najboljše garantirane TRAJNE KODRE izdeluje samo salon Kosem, Meljska cesta 63. 20968-18 Kupim SMOKING v dobrem stanju. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. ______________________20967-18 Proda sc OGRODJE štedilnika in moški kožuh. Pobrežje, Aleksandrova c. 51 20931-18 Maribor, Tvrševa 24 Spomnite se CMDI Boattua iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini v veliki izbiri §5 Ivan Kravos, Maribor 2S Aleksandrova cesta 13 brilijante, zastav ljalne listke išče nujno za nakup Ogem Maribor. Gosposka 15 SOSTANOVALEC(-KA) se sprejme poceni v celo oskrbo. Mlinska ulica 9, dvorišče, levo, I. vrata 20969-7 DVE OSEBI sprejmem takoj na stanovanjc in hrano. Dr. Verstovško-va 42, Špesovo selo. Istotam se Proda kompletna postelja. ' 20920-7 Redilo za svinje preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi ribjo moko. naglo redi Vase svinje in jih dela odporne proti boleznim 1 paket 8.—, 1 kg 25.—. po pošti s povzetjem 15.—, ozir. 35.— din. Glavna zaloga: Lekarna pri Zamorcu, Maribor 2, Gosposka 12 Božiček bode' letos obiskoval vse stanovalce mesta Maribora in okolice 100%, obdaril jih bode z zelo koristnimi darili, na primer: z dobro jedačo m pristno pijačo, z dišečimi cigaretami, lepo obleko, toplimi čeveljčki, zabavnimi igračkami itd. Vse bode nakupil s sredstvi, ki jih zmore vsakdo; Nasvete najdete v vseh naših časopisih pod ogla*1 v sredo 11. t. m. pod značko: I. — Božiček mora biti letos v vsaki hiši! — oo v$«h cenah . LEPA SOBA moderno opremljena, za dve osebi se odda s 15. XII. Franči škanska 21-1., levo. 20970-8 SOBA z dvema posteljama se takoj odda. Slovenska ulica 36*1. 20958-8 BOGOMIR DIVJAK Ulica lintza Koclja * Nova damska kaoela v nedeljo, 15. decembra v restavraciji L i u t o m e r Š t i b I e r Gospod išče TOPLO SOBICO z oskrbo, primerno za učenje Ponudbe na ogl odd. »Večernika« pod »Topla sobica«. _ 20961-9 Vsakovrstne papirja in cunj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah Velika čista in pripravna KLET v centru sc odda takoj v najem. Naslov v ogl. odd. »Ve-černika«. 20975-10 LOKAL stanovanje in trgovino vzamem prazno takoj na Prometni cesti Maribor—okolica. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 20962-10 za signiranjc zabojev, vreč, sodov, kož, kamenja itd. Štampiljke .2 gumija in kovin RADIO so proda. Vrazova 11-li.. le-vo. _______________ 20932-20 KONCERTNA VIOLINA najboljša ter ena otroška violina ugodno naprodaj. Knez, Aleksandrova 36-H. 20964-20 Prodam skorai novo KLAVIRSKO HARMONIKO znamke Royal Standard, 25 tipk, 32 basov, z registrom, Gregorčičeva 20, dvorišču, od 3;-4 Ure. 20957-20 SifMtkaAotue trgovina vseh vrst surovin Mitiboi PobreiiB, Cankarjeva ti Nakupovalnica Kopališka ul. Telefon 27-43 Proda se na lepi legi POSESTVO s hišo in gospodarskim poslopjem v Košakih št. 43, blizu glavne ceste. Vse informacije: Jurčičeva ulica 4, I nadstr., levo. 20972-11 Naprodai enonadstropna^ STANOVANJSKA HIŠA z vrtom v sredini mesta v Slov. Bistrici. Informacile daje Tkavc Ignac Slov. Bistrica. 20977-11 Vsaka družina ima izven stanovanja še kakšno shrambo: podstrešje, drvarnico, klet, hodnik, vrt, delavnico ali gospodarsko poslopje. V takih prostorih leži navadno mnogo predmetov, kateri se cenijo kot brezvrednostni, vsakemu je pa žal za čas, ki bi ga porabil pri spravljanju. Po lastni izkušnji vem, da imate v teh prostorih vsakovrstne železne predmete kod: peči, štedilnike, njih plošče in cevi, kotle, lonce, železne postelje, ograje, mreže, mreže za kanale, želez, stebre, verige, jeklene vrvi, krampe, Ibpate, sode. rezervoarje, vseh vrst orodje, razne stroje, nosilce, železne palice itd. Ni (Tvorna, da imate doma mnogo stare gume, papirja in cunj, ki Vam po kotili trohni. Tudi steklo ima lepo vrednost! Vse omenjene predmete poiščite po Vaših prostorih, jih zapeljite k dobro poznani tvrdki JUSTlj* GUSTINČIČ, Maribor Kneza Koclja ulica 14, ali podružnici Vogal Ptujske in Tržaške ceste, kjer bodete vse dobro prodali. OPOZORILO! Opozarjam vsakogar, da nisem Plačnik za dolgove svoje žene. — Ivan Grizold, Studenci. Kralja Petra c. 14. 20954-25 Božiček letos v kupim parcelo ali njivo v okolici Maribora do 15.000 din. Ponudbe r,od 2 KANARČKA Harceria. dobra pevca, s kletko, ugodno naprodaj. »15.000« na ogl. odd. »Večer- Knez, Aleksandrova 36-U-nika«. 20947-11 20963-24 vsaki hiši! Za prodano blago boste dobili denar, ki Vam bode pripomogel v današnjem času obhajati Božič udobno — totej pohitite z delom! ~ ■. .. . — ...—— ... ■ ................................................... V . . " np*intp ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik STANKO DEILLA v Mariboru - Oglasi po ceniku - Kok^IS‘ * i. Maribor. Kopallik. ali« 6. - Tehta oredallta ta. h, ta.« ta. -Pota tao.a. rata ta U «»