Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA §M§ JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
16. kos.	V	LJUBLJANI,	DNE	4.	JANUARJA	1930.	Letnik	I.
Vsebina:
59. Zakon o organizaciji finančne uprave.
Zakoni in kraljevske uredbe.
59.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o organizaciji finančne uprave.*
1.	Ministrstvo za finance.
§ 1.
(') Ministrstvo za f i n a n c o jo vrhovni urad za finančno upravo, ki ga vodi minister za finance.
(s) Pristojnost ministrstva za finance kot vrhovnega finančnega upravnega obla s t v a obseza izvrševanje finančnih upravnih poslov, vrhovno voditev celokupno finančne uprave, vrhovno nadzorstvo nad finančnimi uradi in ustanovami, posle za organiziranje finančnih uradov in ustanov kakor tudi pripravljanje zakonskih predlogov.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dno 10. decembra 1929.. št. 290/GXX. —- V slovenskem besedilu so se vzeli v poštev popravki, priobčeni v »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije* z dno 12. decembra 1929., št. 292/CXXII, in z dne 23. decembra 1929.. št. 303/CXXVI.
§ 2.
Ministru pomagajo pri delu ministrovi pomočniki, ki se postavljajo s kraljevim ukazom. Za ministra za finance izdajajo odločbe in rešitve iz njegove pristojnosti, kolikor jih pooblasti za to.
§ 3.
Ministrstvo za finance se deli: na obči oddelek (I.); na oddelek za državno računovodstvo in proračun (D.);
na oddelek za davke (III.); na o d d e 1 e k za carine (TV.); na oddelek za kataster in državna posestva (V.);
na o d d e 1 e k za državne dolgove in d r ž a v n i kredit (VI.).
§ J-
(*) Oddelkom načelujejo n a Čolniki. Načelniku oddelka za državno računovodstvo in proračun pomaga pri delu načelnikov pomočnik, ki nadomešča načelnika, kadar je ta odsoten ali zadržan. Druge načelnike nadomeščajo, kadar so odsotni ali zadržani, po činu najstarejši šefi odsekov. (s) Oddelki se deile na odsek e.
(3) Oddelek za državne dolgove in državni kredit ima dva odseka, vsi ostali pa po štiri. Minister sme število odsekov s spajanjem zmanjšati, povečati pa samo, če se to določi s proračunom, nadalje poedine odseke prenesti iz sestava poedinih oddelkov v sestav drugega oddelka.
(4) Področje in naziv poedinih odsekov odreja minister.
(5) Odsekom načelujejo načelniku neposredno podrejeni šefi odsekov.
(6) Minister sme ustanoviti po službeni potrebi razdelke (referate), poverjeno referen-t o m, ki so neposredno podrejeni načelniku.
§ 5.
Oddelki imajo svoj pisarniški razdelek z registra.turo. Vložni z a p i s n i k se vodi po oddelkih.
§ 6.
(l)	V področje poedinih oddelkov spadajo, in sicer:
I.Za obči oddelek:
1. kabinet ministra za finance za opravljanjo poslov, ki mu jih odredi minister. Kabinet vodi ministru neposredno podrejeni šef kabineta;
2. komisar (odposlanec) ministra za finance pri samostalni upravi državnih monopolov, po katerem nadzira minister poslovanje te uprave. Komisar je neposredno podrejen ministru;
3. posli disciplinskega sodišča pri ministrstvu za finance;
4. posli glede službenih razmerij vseh finančnih konceptnih uradnikov;
5. administrativni posli državnih pravobranilstev;
6. pokojninski predmeti vseh upravnih resortov;
7. predmeti načelnega značaja po predpisih o potnih in selitvenih stroških in draginjskih dokladah državnih uslužbencev;
8. ustroj pisarn in njih uslužbenci;
9. finančna kontrola;
10. služba po samoupravnih financah;
11. tehnični referati iz pristojnosti finančne uprave;
12. finančno-publicistična in prevajalna dela;
13. uredništvo «Finansijskega zbornika* kot službenega glasila ministrstva za finance;
14. ekonomat in knjižnica;
15. državne nabave;
16. ostali posli ministrstva za finance kakor tudi posli drugih ministrstev, za katere je potrebna soglasnost ministra za finance, odnosno ministrstva za finance, kolikor ne spadajo v pristojnost kakšnega drugega oddelka.
II. Za oddelek za državno računovodstvo in proračun:
1. posli glede izdelovanja in izvrševanja državnega proračuna;
2. celokupna državna računovodstvcna in blagajniška služba;
3. denar, valuta in borza.
III. Za oddelek za davke:
1. noposrednji davki, davek na poslovni promet in vojnica;
2. posrednji davki;
3. takse in ostali davki;
4. oksekutivna služba.
IV. Za oddelek za carine:
1. carinska služba;
2. uporabljanje carinske tarife in sodelovanje pri nje izdelavi;
3. sodelovanje pri trgovinskih pogodbah;
4. statistika zunanje trgovine.
V. Za oddelek za kataster in državna p o s e s t v a:
1. celokupna katastrska služba;
2. nadzorstvo in dajanje pooblastil za izvrševanje civilnogeometrske službe in komasacijskih del;
3. uprava neprijateljske imovine in uprava državnih posestev, kolikor niso pristojna za to druga oblastva.
VI. Za oddelek za državne dolgove in državni kredit:
1. pripravljalna dola za najemanje državnih posojil;
2. služba državnih dolgov;
3. vojna škoda;
4. likvidacija direkcije plena.
Minister za finance sme prenesti poediue posle iz področja enega oddelka v področje drugega oddelka.
§7.
V področje kabineta in vsakega oddelka, in sicer za posile področja, ki jim je odrejeno v § 6., spadajo še:
1. pripravljanje zakonskih predlogov in predpisov;
2. nadzorstvo nad uporabljanjem zakonov in predpisov;
3. posli glede službenega razmerja uradnikov strokovne finančne službe in evidenca teh uradnikov;
4. odločanje o sporih zbog pristojnosti mod finančnimi uradi, kolikor ne gre za spore o pristojnosti med nižjimi finančnimi uradi, podrejenimi isti finančni direkciji;
5. odločanje o predmetih, za katere ni določena pristojnost podrejenega finančnega urada;
6. opravljanje drugih poslov, ki mu jih odredi minister za finance.
§ 8.
Načelniki smejo izdajati za ministra za finance odločbe in rešitve iz njegovo pristojnosti, kolikor jih pooblasti za to.
j. II. Uradi, neposredno podrejeni ministru za finance.
1.	Državna pravobranilstva.
§ 9-
1.	Državna pravobranilstva zastopajo državo v njenih imovinskopravnih odnošajih iz kakršnekoli pravne stroke pred rednimi in posebnimi sodišči in oblastvi, oddajajo pravna mnenja, ki jih zahtevajo od njih ministrstva ali drugi uradi in druge' ustanove, ter izvršujejo druge posle, ki jim jih odredi minister za finance.
2.	Finančne direkcije.
§ 10.
(1) Finančne direkcije izvršujejo finančno oblast v obsegu pristojnosti, ki jim jo odrejajo ta zakon in drugi posebni zakoni.
(2) Območja finančnih direkcij se skladajo z območji banovin.
(3) Vsaka direkcija ima ime dotične banovine.
(*) Sedeži finančnih direkcij se skladajo s sedeži
banovin. Izjemoma ostane sedež zetske finančne direkcije še nadalje v Podgorici, dokler se ne ustvarijo na Cetinju potrebni stanovanški pogoji in boljša občila s sreskimi kraji, zlasti v zimskem času.
(5) Za okoliš uprave mesta Beograda se ustanavlja beograjska finančna direkcija s sodežem v Beogradu; ta okoliš pa obseza v finančnem pogledu celotna okoliša davčnih uprav v Zemunu in Pančevu.
(6) Minister za finance sme ustanoviti, kjer zahteva službena potreba, za območja več davčnih uprav finančne inšpektorate, ki opravljajo s pristojnostjo finančne direkcije posle, katere jim odredi minister za finance. Davčno uprave na sedežu finančnih inšpektoratov opravljajo vse manipulativne posle inšpektorata ter mu dajo na razpolago potrebne prostore.
§ 11.
(*) Finančni direkciji načelujo finančni direktor.
(2)	Finančnemu direktorju pomaga pri delu pomočnik finančnega direktorja, ki načeluje obenem kakšnemu odseku finančne direkcije. Za direktorja opravlja posle njegove pristojnosti, kolikor ga direktor pooblasti za to, ter ga nadomešča, kadar je odsoten ali zadržan.
§ 12.
Finančni direktor je zlasti pristojen:
a) postavljati in odpuščati dnevničarjo direkcije in podrejenih uradov, porazineščati zvaničnike, postavljati in odpuščati pripravnike finančne kontrole ter dovoljevati odsotstva in bolovanja vseh uslužbencev do 40 dni v mejah države;
b) odobravati pogodbe o zakupu z. letno zakupnino do 50.000 Din kakor tudi izknjižbo noporabum inventarnih stvari podrejenih uradov ter odločati v mejah otvorjcnih kreditov:
1. o izdatkih za popravila državnih zgradb podrejenih finančnih uradov do 20.000 Din;
2. o izdatkih za nabave in popravila vseh potrebščin za skladiščno in carinsko službo kakor tudi o nabavi svinčenih zalivk in popravilu klešč za plombiranje do 50.000 Din;
3. o zavarovanju blaga v skladiščih z letno premijo do 50.000 Din;
4. o povračilu škode privatnim osebam za blago, porazgubljeno v carinarnicah, do 20.000 Din;
5. o popravilu blagajn do 10.000 Din;
6. o nabavi pisarniških potrebščin, o stroških za prenos inventarja in o izplačilu telefonskih taks do
50.000	Din;
7. o začasnih izdatkih za službena potovanja in selitev v mejah veljavnih predpisov, kolikor niso pooblaščeni za to podrejeni uradi;
8. o izdatkih za kurjavo, razsvetljavo, nabavljanje in popravjanje opreme do 10.000 Din;
c)	voditi inšpekcijsko službo pri podrejenih uradih in ustanovah.
§ 13.
(*) Inšpekcijska služba se vrši redno najmanj dvakrat na leto nenadoma, prva v prvem, druga pa v drugem poluletju.
%(3) Prvo rodno letno inšpekcijo pri davčnih upravah vrše uradniki odseka za neposrednje davke; ta inšpekcija obseza celokupno poslovanje, tudi ra-čunovodstveno in blagajniško; druga redna letna inšpekcija pa se omejuje na računsko in blagajniško poslovanje. To drugo inšpekcijo vrše lahko tudi uradniki odseka za računovodstvo.
(3) Redne inšpekcije ostalih podrejenih uradov in ustanov vrše uradniki dotičnih odsekov.
(4) Druga redna inšpekcija lahko izostane, če je bil urad že drugič pregledan ob drugem povodu.
(5) Izredne inšpekcije sme vršiti tudi direktor osebno.
§ 14.
(1) Finančna direkcija ima:
1. obči odsek;
2. odsek za računovodstvo;
3. odsek za neposrednje davke;
4. odsek za carine;
5. odsek za trošarino in takse;
6. odsek za kataster in državna posestva.
(2) Pri katerih direkcijah in za katera območja naj obstoje odseki za carine, odreja minister za finance.
(3) Odseku načeluje šef odsek a. V strokovnih tekočih poslih svojega odseka izdaja šef odseka v mejah pristojnosti direkcije podrejenim uradom in ustanovam naredbe ter tudi podpisuje za direktorja. Ta pooblastitev ne obseza naredb, ki se morajo kakorkoli vknjiževati (krediti, obremenitve, odpisi, povračila itd.), in izvršne rešitve o prekinitvi kazenskih preiskav. Te naredbe, odnosno rešitve, kakor tudi strokovna poročila višjemu oblastvu podpisuje direktor, poleg njega pa tudi šef odseka kot strokovno odgovoren. Na poročila ministrstvu za finance sme postavljati direktor svoje pripombe, kolikor se ne strinja s poročilom.
§ 15.
V področje občega odseka spadajo:
1. službena razmerja in evidenca finančnih uslužbencev, upokojencev in invalidov;
2. finančna kontrola;
3. disciplinsko sodišče;
4.	posli in predmeti, iki mu jih odredi direktor in ki ne spadajo v področje kakšnega drugega odseka.
§ 16.
V področje odseka za računovodstvo spadajo:
1. računovodstveaia služba vseh državnih uradov in ustanov v območju direkcije, izvzomši one, ki imajo specialno računovodstvo in specialno blagajno:
2. izdatki v mejah kreditov, otvorjenih s proračunom;
3. zbiranje presežkov onih dohodkov, ki so jih nabrale podrejene blagajne davčnih uprav;
4. zalaganje podrejenih blagajn davčnih uprav z denarjem in njega porazdeljevanje mednje;
5. izdajanje nalogov za izplačilo blagajnam v višini otvorjenih kreditov, sprejemanje in pregledovanje dokumentiranih mesečnih računov o izvršenih razhodikih in pobranih dohodkih;
6. vknjiževanje razhodkov in dohodkov po sistemu enostavnega knjigovodstva, sestavljanje obračunov in sklepanje letnega računa;
7. kontrola o računovodstvenih in blagajniških poslih davčnih uprav in organov pri nakazovalcih druge stopnje.
§ 17.
V področje odseka za neposrednje davke spadajo:
1. odmera davkov družbam, zavezanim javnemu polaganju računov, in naredbe za obremenitev in plačevanje družbenega davka pristojnim davčnim upravam;
2. pregledovanje in odobravanje odmere nepo-srednjih davkov vseh oblik in davka na poslovni promet kakor tudi obremenitev po odobrenih odmerah;
3. odločanje o izknjižbi zastaranih in neizterljivih neposrednjih davkov kakor tudi povračilo preplačanih davščin do 10.000 Din;
4. odločanje na drugi stopnji o pritožbah glede predmetov, ki se nanašajo na odmero davka, če niso pristojni za to reklamacijski odbori. Reševanje pritožb zbog davka na poslovni promet, ki mu je določil osnovo davčni odbor, spada v pristojnost reklamacijskega odbora;
5. evidenca o odobrenih in odmerjenih davkih in o izpremembah v odmeri po pritožbenem in prosil-nem postopanju;
6. pregledovanje letnih davčnih računov davčnih uprav in odločanje o potrebnih prenosih na prihodnji letni račun, ko jih je vidiral organ glavne kontrole;
7. zbiranje mesečnih podatkov o plačilu neposrednjih davkov, podatkov o obremenitvi z davkom po koncu davčnega leta in njih predlaganje ministrstvu za finance;
8. odločanje na prvi stopnji o prošnjah za davčno olajšavo zgradarine;
9. odločanje o pritožbah v izvršilnem postopanju;
10. odločanje o prošnjah za izbris davčnih zemljiških zaznamb do 50.000 Din, če dolg ni poravnan, a je dano drugačno popolno zavarovanje po predpisih za davčno zavarovanje;
11. odločanje o prošnjah za odlog davkov do
15.000	Din, toda najdlje do konca tekočega davčnega leta.
§ 18.
(*) V področje odseka za carine spadajo:
1. kontroliranje poslovanja in računskih dokumentov carinarnic;
2. odločanje na prvi stopnji o carinski kaznivih dejanjih, za katera bi znašale kazni preko 500 Din;
3. odločanje na prvi, odnosno drugi stopnji <> carinskih predmetih, ki jih prenese minister za finance na finančne direkcije bodisi iz zakonske pristojnosti carinarnic, bodisi iz svoje pristojnosti, odrejeno z zakoni.
(*) Carinski kazniva dejanja kakor tudi važnejši carinski predmeti se rešujejo kolegialno. Natančnejše odredbe o tem predpiše minister za finance.
(3)	Zoper rešitev finančne direkcije — odseka za carine:
a) na drugi stopnji se sme vložiti tožba pri pristojnem upravnem sodišču po odredbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Če upravno sodišče celotno potrdi izpodbijano rešitev, ni pritožbe na državni svet;
b) na prvi stopnji se sme vložiti pritožba pri ministrstvu za finance v 15 dneh, zoper to rešitev pa se sme vložiti tožba pri državnem svetu po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih.
(*) Za vročanje omenjenih rešitev in računanje rokov veljajo odredbe § 26. tega zakona.
(6)	Kjer odrejajo carinski zakonski predpisi, da je rešitev izvršna, ni dopustna tožba ne na upravno sodišče ne na državni svet.
§ 19-
V področje odseka z a tro š a rino in takse spadajo:
1. odločanje o povračilu preplačanih in neosno-vano pobranih, odnosno o izknjižbi zastaranih in neizterljivih taks in trošarine do 10.000 Din in o izbrisu zemljiških taksnih zaznamb do 50.000 Din, če dolg ni poravnan, a je dano drugače popolno zavarovanje po predpisih za davčno zavarovanje;
2. taksna revizija pri vseh državnih uradih, ustanovah in samoupravnih telesih kakor tudi privatnih podjetjih in odrejanje preiskave zgradb in stanovanj v taksnih predmetih. Taksna revizija obseza vse taksne predmete do vštetega konca meseca decembra v predposlednjem letu;
3. odobravanje razporednih rešitev in evidenca o taksno kaznivih dejanjih;
4. odobravanje prekinitev taksnokazonskih preiskav, če no preseza določena kazen 1500 Din;
5. odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper sodbe in rešitve davčnih uprav v taksnih predmetih;
0. odločanje o plačilu takse na povečano glavnico in o žigosanju delnic, tudi če se delnice iz-premene;
7. odločanje o plačilu prenosa dopolnilno takse na enem 'kraju, če ima oseba, zavezana tej taksi, imovino v območju več davčnih uprav iste direkcije;
8. izdajanje točarinskih dovolil in odločanje o pritožliah zoper odmero točarinskih taks kakor tudi zoper rešitve (sodbe) davčnih uprav o taksno-toča-rinskih predmetih:
9. odločanje na drugi stopnji o računsko-povprečnih taksah, taksah za zabave in koncerte in o filmsko-cenzurnih taksah;
10. odločanjo o sporih glede plačevanja povprečne takse na vozila;
11. preiskovanje in sojenje na prvi stopnji taksno kaznivih dejanj, za katera je določena povprečna kazen;
12. odločanjo na drugi stopnji o taksno kaznivih dejanjih, ki jih presojajo na prvi stopnji vsa ob-lastva in vsi uradi v državi, izvzemši ona kazniva dejanja, za katera so določeno v zakonu povprečne kazni;
18. izdajanje dovolil za uporabljanje trošarinskih predmetov brez plačila trošarine;
14. sojenje na prvi stopnji o trošarinski kaznivih dejanjih, kolikor ne spada 'v področje odseka za carine;
15. izdajanje izvršnih rešitev o prekinitvi preiskave glede trošarinski kaznivih dejanj, izvzemši tihotapstvo, za katero je določena kazen večja od 1500 Din;
16. izdajanje izvršnih razporednih rešitev o denarju, dobljenem od vplačane kazni zafadi trošarinski kaznivih dejanj;
17. dovoljevanje in nadziranje privatnih trošarinskih založišč;
18. nadzorstvo nad trošarinskimi podjetji in organi stalne kontrole pri njih;
19. kontrola v tvornicah za špirit, sladkor, droži in rafinerijah bencina;
20. statistika o dohodkih od državne trošarine in taks.
§ 20.
V, področje o d s o. k a za kataster in dr - j ž a v n a posestva spadajo:
1. uprava in nadzorstvo tehničnega in davčnega vzdrževanja katastra in Masiranja zemljišč;
2. izdelovanje katastrskih elaboratov in njih predlaganje ministrstvu za finance v odobritev;
3. pregledovanje in odobravanje del civilnih in-ženjerjov in geometrov glede razdelbo zemljišč, parcelacije, komasacije in drugih agrarnih operacij;
4. odločanjo o pritožbah zoper tehnično in davčno vzdrževanje katastra;
5. skrb za državna posestva, ki jih upravlja ministrstvo za finance;
6. odločanjo o odpisu davkov zbog elementarnih škod;
7. odločanje o pritožbah zoper rešitve davčnih, odnosno katastrskih uprav v predmetih stalne in začasne davčne oprostitve;
8. statistika o katastrskih dohodkih, kulturah in velikosti parcel.
§ 21.
(*) Minister za finance sme prenesti v pristojnost vseh ali poedinih finančnih direktorjev ali finančnih direkcij poedine posle, za katere sta pristojna minister za finance ali ministrstvo za finance s posebnim zakonom.
(2) Minister za finance sme število odsekov pri vseh ali pri poedinih direkcijah s spajanjem zmanjšati, povečati pa samo, če se to določi s proračunom, nadalje posle iz področja enega odseka prenesti v področje drugega odseka.
(3) Vsak odsek opravlja tudi vse druge posle, ki mu jih naloži minister za finance.
§ 22.
Vsako državno pravobranilstvo in vsaka finančna direkcija ima po en pisarniški razdelek.
III.	Uradi in ustanove, neposredno podrejene finančnim direkcijam.
1.	D a v č n e uprav o.
§ 23.
Davčne uprave kot oblastva za izvrševanje davčno, taksno in računovodstvene službe po odredbah davčnih zakonov, so zlasti pristojne:
I.	V davčnem, taksnem in trošarin-s k e m poslovanju:
1. opravljati vsa predhodna dela za odmero davkov ter zbirati davčne prijave in podatke za odmero davkov in taks;
2. odmerjati davke in zbirati državne dohodke v obsegu pristojnosti, ki jim je odrejena s tem ali z drugim zakonom;
3. pobirati samoupravne, zborniške in ostale doklade, kolikor je to predpisano s poedinimi zakoni ali z narodbo ministra za finance;
4. odločati na prvi stopnji o predmetih, za katere so pristojno po zakonu o noposrodnjih davkih, taksah in državni trošarini;
5. odmerjati točarinsko takso in odločati v vseli taksno-točarinških predmetih;
6. sklepati davčne račune ter jih predlagati finančni direkciji;
7. odločati o sporih v izvršilnem postopanju;
8. opravljati tudi druge posle, ki jim jih nalagajo posebni predpisi ali nadrejena oblastva.
II.	V računovodstvene m in bi a g a j -niškem poslovanju:
1. vršiti po nalogih finančne direkcije vsa izplačila po državnem proračunu;
2. predlagati finančni direkciji obračune o dohodkih in razhodkih kakor tudi dokumentirane obračune o dohodkih in razhodkih;
3. hraniti depozite, prejete od državnih uradov;
4. pošiljati blagajni finančno direkcije presežke denarja, zbranega preko zneska, ki jo potreben za tekoče razhodke;
5. izvrševati tudi vse naredbe, ki jih prejemajo kot račun o vodstveni uradi od finančne direkcije, odnosno od ministrstva za finance.
§ 24.
Minister za finance smo ustanoviti v območju poedine davčne uprave razdelke davčne uprave ter jim odrediti pristojnost.
2.	Carinarnice.
§ 25.
(*) Carinarnice kot oblastva za izvrševanje carinske službo so pristojne:
1. vršiti celokupno carinsko službo v obsegu carinskih predpisov;
2. preiskovati vsa carinski kazniva dejanja;
3. odločati na prvi stopnji o carinski kaznivih dejanjih in predmetih, kolikor ni pristojna za njih odločanje na prvi stopnji finančna direkcija ali drugo oblastvo. Take rešitve izdaja upravnik carinarnice sam. Zoper take rešitve se vlagajo pritožbe pri pristojni finančni direkciji;
4. opravljati tudi druge posle, ki jim jih nalagajo posebni predpisi ali višja oblastva.
(2) Carinarnice so: glavne carinarnice in carinarnico I. in II. vrste. Njih pristojnost odreja minister za finance.
(3) Minister 7.a finance sme otvarjati razdelke poedinih carinarnic ter jim odreja pristojnost.
(4) Za izvrševanje carinske strokovne službe pri carinarnicah II. vrste in razdelkih carinarnic sme odrediti minister za finance tudi uslužbence finančne kontrole, ki ostanejo še nadalje v njenem sestavu. Prav tako smo prenesti minister za finance v pristojnost poedinih razdelkov finančne kontrole tudi posebne posle carinske službe.
(5) Minister za finance odreja sporazumno z ministrom za gradbe, pri katerih carinarnicah naj se ocarinja blago v poštnih pošiljkah.
§ 26.
Zoper rešitve carinarnic se sme vložiti pritožba v rokih, določenih v carinskih predpisih, ne da bi se všteval v roke dan, ko so vroči pismena rešitev, če je poslednji dan roka nedelja ali dan, ki je po zakonu priznan za praznik, se vzame, da je dan roka prvi delavnik po nedelji ali prazniku. Pravna sredstva, oddana na pošto kot priporočeno pismo, se smatrajo za predložena v roku. V rešitvi je treba označiti rok za vložitev pravnega sredstva kakor tudi urad, ki se mu mora izročiti pravno sredstvo.
§ 27.
Pri glavnih carinarnicah obstoje po potrebi kemijski laboratoriji. Uslužbenci teh labora-
torijev so neposredno podrejeni finančnim direkcijam.
3. Katastrske upravo.
§ 28.
Katastrsko upravo kot oblastvo za izvrševanje katastrske službe in nadziranja državnih posestev so pristojne:
1. za tehnično in davčno vzdrževanje katastra in klasiranje zemljišč;
2. za ogled zaradi oprostitve od davkov in zaradi drugih ugodnosti na zemljiški davek;
3. za odmero zemljiškega davka v mejah zakona o neposrednjih davkih;
4. za pregledovanje in odobravanje manjših del civilnih inženjerjev in geometrov ob razdelki zemljišč;
5. za izdajanje izpiskov iz katastrskih elaboratov;
6. za nadziranje državnih posestev;
7. za opravljanje tudi drugih poslov, ki jim jih nalagajo predpisi ali nadrejena oblastva.
§ 29.
Kjer izmeritev še ni izvršena ali kjer se vrši obnova izmeritve, sme ustanoviti minister za finance za triangulacijo, nivelacijo in izmeritev posebne katastrske sekcije, neposredno podrejene ministrstvu za finance.
4. Finančne kontrole.
§ 30.
(4)	Finančna kontrola je ustanova finančne uprave za izvrševanje finančne kontrolne službo po zakonu o organizaciji finančne kontrole in po posebnih zakonih kakor tudi za izvrševanje drugih nalog, ki so ji odrejene s posebnimi predpisi in na-redbami pristojnih oblastev.
(s) Finančna kontrola je razvrščena na g 1 a v n e razdelke in na razdelke.
(3) Glavni razdelek skrbi poleg poslov, ki jih opravlja kakor vsak, drugi razdelek, za pravilno in primemo opravljanje službe pri njemu dodeljenih razdelkih kakor tudi za disciplino pri njih.
(4) Glavnim, razdelkom in razdelkom na parnih ladjah finančne kontrole načelujejo uradniki. Za sta-rejsine ostalih razdelkov se postavljajo redno pregledniki finančne kontrole. Toda pri razdelkih na motornih ladjah finančne kontrole kakor tudi pri razdelkih, v katerih okolišu obratujejo tvorniška podjetja, zavezana trošarinskemu nadzorstvu, se smejo postavljati za starejšine tudi uradniki finančne kontrole.
(5) Parne in motorne ladje finančne kontrolo so vsaka razdelek zase. Eno izmed parnih ladij odredi minister za finance za glavni razdelek, ki je pod-
rejen obenem z njemu dodeljenimi razdelki na ostalih parnih in motornih ladjah finančni direkciji v Splitu. Motorne ladje na notranjih vodah so podrejene oni finančni direkciji, ki jo odredi minister za finance.
§ 31.
Minister za finance sme prenesti v pristojnost vseh ali poedinih davčnih uprav, carinarnic in katastrskih uprav poedine posle, za katero je pristojno ministrstvo za finance ali so pristojne finančne direkcije.
§ 32.
Sedeže in okoliše poedinih davčnih' uprav, carinarnic, katastrskih uprav in razdelkov finančne kontrole odreja minister za finance.
IV.	Služba.
§ 33.
(*) Služba pri finančni upravi, finančna služba, je k o n c e p t n a, strokovna, finančna kontrolna in manipulativna.
(2) Strokovna finančna služba je: račun o -v.odstvena (vštevši blagajniško), davčna, carinska in katastrska.
(3) Poleg- računovodstvene (blagajniške) službe, že določene s tem zakonom, obstoje še:
A.	Specialna računovodstva in specialne blagajne organizacij, ki jih no obseza ta zakon;
1. pri ministrstvu za vojsko in mornarnico,
2. pri Državni hipotekarni banki,
3. pri državni razredni loteriji,
4. pri upravi rečne plovitve,
5. pri	ministrstvu	za	promet,
6. pri	ministrstvu	za	šume in	rudnike;
7. pri	ministrstvu	za	zunanjo	posle,
8. pri	ministrstvu	za	gradbe,
9. pri samostalni upravi državnih monopolov,
10. pri centralnih carinskih blagajnah in
11. v južnoslovanskem svobodnem pasu v Solunu.
Starejšino računovodstev in blagajn, omenjenih
pod 1. do 4., postavlja in izmenjuje resortni minister po pristanku ministra za finance.
Starejšine računovodstev in blag-ajn, omenjenih pod 5. do 8., postavlja minister za finance, ostalo uradnike pa resortni minister po pristanku ministra za finance.
Pri specialnih računovodstvih in blagajnah, omenjenih v točki A, št. 9., se zaposlujejo uradniki samostalne uprave državnih monopolov, v točki A, št. 10. in 11., pa uradniki carinarnic.
Pri ostalih neomenjenih ministrstvih kakor tudi pri državnih tiskarnah in narodnih gledališčih obstoji poseben odsek za računovodstvo, čigar uradnike postavlja minister za finance.
B. Postranska računovodstva in postransko blagajne poedinih državnih ustanov (bolnice, poskusne in gospodarske postaje, kazenski zavodi, državna posestva v eksploataciji države itd.), pri katerih postavlja uradnike resortni minister.
(■‘j Specialna in postranska računovodstva in istotake blagajne spadajo, tudi če niso v sestavu uradov finančne uprave, pod nadzorstvo ministra za finance in izvršujejo službo po pravilniku, ki ga predpiše ta minister.
(6)	Vsaki banski upravi in vsem apelacijskim sodiščem in vrhovnemu sodišču v Sarajevu dodele finančne direkcije potrebno število računovodstve-nih finančnih uradnikov za izvrševanje državne računovodstvene službe.
V.	Uslužbenci.
■ § 34.
(*) V finančno konceptno službo, spadajo uradniki I. kategorije:	finančni k o n c e p t n i
uradniki.
(*) V strokovno finančno službo spadajo uradniki
II.	kategorije, in sicer: računski, davčni, carinski in katastrski.
(3) V manipulativno finančno službo spadajo uradniki III. kategorije: finančni manipulativni uradniki.
(4) V službo finančne kontrole spadajo uradniki
II.	in III. kategorije: uradniki finančne kontrole. V to službo spadajo tudi z v a n i č -n i k i finančne kontrole.
§ 35.
(J) Finančni konceptni uradniki izvršujejo redno službo pri ministrstvu za finance, državnih pravobranilstvih in finančnih direkcijah. Izjemoma, in sicer do vštete 4. a skupine, smejo izvrševati službo tudi pri uradih, neposredno podrejenih finančnim direkcijam.
(2) Finančni konceptni pripravniki smejo izvrševati službo samo pri finančnih direkcijah. Toda ob takem službovanju in pred opravljanjem državnega strokovnega izpita morajo prebiti po šest mesecev na praktičnem delu pri davčnih upravah in glavnih carinarnicah. Dokler so na takem delu, jim pripada poleg rednih prejemkov samo povračilo potnih stroškov.
(3) Računski uradniki izvršujejo službo pri ministrstvih in finančnih direkcijah.
(*) Davčni uradniki izvršujejo službo redno pri davčnih upravah, carinski pri carinarnicah, katastrski pa pri katastrskih upravah. Izjemoma smejo izvrševati davčni, carinski in katastrski uradnitd, razen pripravnikov, službo tudi pri ustreznih oddelkih ministrstva za finance in odsekih finančnih direkcij.
(5) Uslužbenci finančno kontrole izvršujejo službo po zakonu o finančni kontroli. Izjemoma smejo izvrševati uslužbenci finančne kontrole, razen pripravnikov, službo tudi pri ustreznih oddelkih ministrstva za finance in pri odsekih finančnih direkcij.
(6) Uslužbenci, ki izvršujejo službo pri oddelkih ministrstva •za finance in pri odsekih finančnih direkcij (odstavki », 4 in 5), ostanejo še nadalje uradniki dotične stroke službe, odnosno uslužbenci finančne kontrole.
(T) Manipulativni uslužbenci izvršujejo službo pri vseli uradih finančne uprave.
§ 36.
f1) Poleg pogojev, določenih v zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, se zahteva za sprejem v finančno konceptuo službo dokaz o diplomskem izpitu, opravljenem na pravni fakulteti ali na fakulteti ekonomsko-finančnih znanosti. Toda za položaje v tej službi, za katere je treba tehnične izobrazbe, se zahteva dokaz o diplomskem izpitu, opravljenem na onih univerzitetnih ali tehničnih
fakultetah, na katerih je možno doseči izobrazbo za službo, na katero se odrejajo.
(*) Za sprejem v strokovno in manipulativno finančno službo so zahteva dokaz o šolski izobrazbi po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, za službo pri finančni kontroli pa po zakonu, o finančni kontroli.
§ 37.
U) Pripravniki finančne službe ne morejo dobiti stalnosti, dokler no opravijo predpisanega strokovnega izpita. Če ne opravijo tega izpita v štirih letili od dno postavitve, jim služba prestane. Ta odredba ne velja za pripravnike državnih pravobranilstev.
(*’) Davčni in .carinski uradniki kakor tudi uradniki finančne kontrole 11. kategorije ne morejo napredovati v 2. skupino II. kategorijo, preden opravijo v i š j i" d r ž a v ni stroko v n i izpit po pravilniku. predpisanem od ministra za finance.
§ 38.
(') Kategorije, skupino in položaji finančnih uradnikov se določajo tako-le:
			1.	| Prvi ministrov pomočnik. Ministrov pomočnik.
			2.3 2.	Ministrov pomočnik.
	CJ		2.	
	c ca		3.3	| Načelnik.
	ca		3.	
'cj	3 > ~U)		3.3 37	Načelnikov pomočnik (§ 4., odstavek ’). Višji svetnik ministrstva.
n o M cj «3	C E		4.3 4.	Načelnikov pomočnik (§ 4., odstavek ‘). Svetnik ministrstva.
			5.	Višji tajnik ministrstva.
15			6.	Tajnik ministrstva.
•o S 3 c		Skupin?	7. 8.	Ministrski pristav.
a. CJ o			2.	
o			3.3	Finančni direktor.
c KJ			3.	
03 C £	sz ca O SC CJ i—		3.3 3.	Pomočnik finančnega direktorja. Višji finančni svetnik.
	•o :5 c >o c		4.3 4.	Finančni svetnik. |
	ca C		5.	Višji finančni tajnik.
	'C (X		6.	Finančni tajnik.
			7. 8.	Finančni pristav.
			9.	Finančni knnceptni pripravnik.
			2.	
'v'			3.a	Državni pravobranilec.
o OjO cj	SZ		3.	
ca 15	Č JS> E 2 sz		3.3 3.	Višji svetnik državnega pravobranilstva.
c •o ca t- 3 C	o > ca o. jC		4.3 4.	Svetnik državnega pravobranilstva.
Hi CJ CJ	> ca KsJ		5.	Višji tajnik državnega pravobranilstva.
o sc	•o		6.	Tajnik državnega pravobranilstva.
a KJ C 2	a		7.	Pristav državnega pravobranilstva.
Uh			o.	
		ca C	9.	Pripravnik državnega pravobranilstva.
		3 sc cn	l.a	Višji računski inšpektor.
			1.	Računski inšpektor.
	sc </) C		2.	Računski kontrolor.
o 0£	S KJ ca <x		3.	Knjigovodja.
ca SC			4.	Pomožni knjigovodja.
C •o			5.	Računski pripravnik.
			l.a	Višji davčni inšpektor.
3 C			1.	Davčni inšpektor. Višji davčni kontrolor.
C ca	C KJ		2.	Davčni kontrolor.
Uh	ca a		3.	Davkar.
			4.	Pomožni davkar.
			5.	Davčni pripravnik.
l.a
Višji carinski inšpektor.
Carinski inšpektor.
Višji carinski kontrolor.
Carinski kontrolor.
Carinik.
Pomožni carinik.
Carinski pripravnik.___________
Višji katastrski inšpektor.
Katastrski inšpektor.
Višji katastrski geometer. Višji katastrski agronom.
Katastrski geometer. Katastrski agronom.
Katastrski pomožni geometer. Katastrski pomožni agronom.
Katastrski pripravnik.
1.a 1.
2.
3.
4.
5.
3.
4.
Inšpektor finančne kontrole.
Vi^i poverjenik finančne kontrole. Poverjenik finančne kontrole.
Pomožni poverjenik finančne kontrole. Uradniški pripravnik finančne kontrole.
Višji nadzornik finančne kontrole. Nadzornik finančne kontrole.
Podnadzotnik finančne kontrole.
Glavni arhivar.
Glavni carinski skladiščnik.
Glavni katastrski tehnični manipulant.
Pomožni arhivar.
Pomožni carinski skladiščnik.
Pomožni katastrski tehnični manipulant.
Arhivski pripravnik.
Katastrski tehnični manipulativni pripravnik.
(2) Naziv davčnega, carinskega in katastrskega inšpektorja smejo imeti samo uradniki v 1. skupini
II.	kategorijo v času, dokler službujejo pri ministrstvu za finance in pri finančnih direkcijah, kakor tudi oni, ki načelujejo carinarnicam in davčnim in katastrskim upravam. Ce se izmenjajo s teh dolžnosti, se prevedejo ti uradniki na naziv 1. skupine
II.	(kategorije,	ki je določen za to skupino.
(3) Število	uradniških	mest pri ministrstvu	za
finance določi	minister za	finance z uredbo.
(4) Krediti	za poedine	kategorijo so smejo	upo-
rabljati samo za kategorije, za katere so s proračunom določeni.
§ 39.
(*) Vsak finančni uradnik ima svoj čin, ki se določa v s e z n a m k u u r a d n i ,k o v.
(*) Po en seiznamek uradnikov obstoji za finančne konceptne uradnike ministrstva za finance, finančnih direkcij, državnih pravobranilstev. Prav tako obstoji poseben seznamek za uradnike vsake poedine finančne službe, in sicer za vsako uradniško kategorijo posebe. Vsak seznamek je posebna skupina zase, v katero mejah se vrše napredovanja iz skupine v skupino. Kako naj se odreja čin urad-
nikov in kje naj se vodijo seznamki uradnikov, predpiše minister za finance.
§ 40.
(*) Načelniki za poedine oddelke, državni pravobranilci za pocdina državna pravobranilstva, finančni direktorji in pomočniki finančnih direktorjev za poedine finančne direkcije se postavljajo s 'kraljevim ukazom.
(2) Na vse ostalo položaje, določeno s tem zakonom, vrši postavitve minister za finance, kolikor se s tem ne izpraneni skupina in ne izvrši premestitev.
(3) Pomeknitye na položaj iz nižje v višjo skupino vrši minister za finance, kolikor je za to pristojen po veljavnih zakonskih predpisih.
§ 41.
(l)	Za prvega ministrovega pomočnika, za ministrovega pomočnika, za načelnika občega oddelka, oddelka za državno računovodstvo in proračun, davke, carine, dolgove in državni kredit, za finančnega direktorja, za pomočnika načelniku oddelka za državno računovodstvo in proračun kakor tudi za pomočnika finančnega direktorja sme biti postavljen samo uradnik z diplomo pravne fakultete ali fakultete ekonomsko-finančnih znanosti.
(*) Za načelnika oddelka za kataster in državna posestva smo biti postavljen samo finančni konceptih uradniki z diplomo geodetske ali gradbeuo-tehnične fakultete. Če pa v finančni službi ni uradnikov, ki izpolnjujejo pogoje za načelnika oddelka za kataster in državna posestva, se sme postaviti za načelnika tega oddelka oseba z diplomo omenjenih tehničnih fakultet, ako ima najmanj petnajst let, efektivno prebitih v katerikoli državni službi po •opravljenem diplomskem izpitu.
(8) Za državnega pravobranilca se sme postaviti samo uradnik, ki ima sodniški ali advokatski izpit in je prebil efektivno najmanj dvanajst let v državni službi kot diplomiran pravnik, od njih vsaj pet let v državilo-pravobra iiliski službi.
(4) Za šefa kabineta kakor tudi za komisarja (odposlanca) ministra za finance pri samostalni upravi državnih monopolov smejo biti postavljeni samo finančni konceptih uradniki z diplomo pravne fakultete.	t
, (5) Na ostale položaje v pomožnih in glavnih skupinah finančne konceptne službo so postavljajo samo finančni konceptih uradniki s šolsko izobrazbo, potrebno za izvrševanje službe, na katero so odrejeni.
(*) Na položaje v pomožnih in glavnih skupinah ostalih finančnih služb sc smejo postavljati samo uradniki dotično službo. Toda za carinske skladiščnike v 3. skupini III. kategorije se smejo postavljati tudi zvanioniki finančne kontrole v 1. skupini z najmanj petnajstimi leti efektivne državne službe, če imajo v poslednjih dveh letih oceno «odličen» in kvalifikacijo za uradnika fipančno kontrole.
Položajne plače finančnih konceptnih uradnikov v skupinah 2. a, 3. a in 4. a I. kategorije so te-le, in sicer:
v 2. a skupini 1. kategorije . . .	45.000 Din.
v 3. a skupini I. kategorije . . .	39 000 Din,
v 4. a skupini I. kategorije . . .	18.000 Din
na leto.	
§ 43.	
(l) Finančni uradniki I. kategorije	prejemajo
d o klado na s 1 užbo, in sicer:	
v 1. skupini		3500 Din,
v 2. a skupini		3100 Din,
v 2. skupini 			2700 Din,
v 3. a skupini		2120 Din.
v 3. skupini		1720 Din,
v 4. a skupini		1320 Din,
v 4. skupini		920 Din,
v 5. skupini		920 Din,
v 6. skupini 			920 Din,
v 7. skupini . .’		
v 8. skupini		520 Din,
v 9. skupini		200 Din
na mesec.	
(2) Finančni uradniki II. kategorije	prejemajo
doklado na službo, in sicer:	
v 1. slkupini		600 Din,
v 2. skupini		450 Din,
v 3. skupini		300 Din
na mesec.	
§ 44.	
Doklade na službo (§ 43.) se računijo za pokoj-	
nino s 50 % po dvajsetih, s 60 % po pet in dvajsetih, s 70 % po tridesetih in s 100 % po pet in tridesetih letih, ki jih je prebil uslužbenec efektivno v državni službi.
§ 45.
(1) Finančni konceptni uradniki, pričenši s 4. skupino, smejo napredovati v prihodnjo višjo skupino, ki je določena za njih položaj v § 38. tega zakona, šele, ko so prebili štiri leta v vsaki dotični skupini, iz katere napredujejo.
(2) Finančni konceptni uradniki, pričenši s 4. skupino, se smejo postaviti ne glede na čas, prebit v skupini, v kateri so, na položaj načelnika, državnega pravobranilca, finančnega direktorja in pomočnika finančnega direktorja, in sicer v najnižjo skupino, določeno za te položaje. Če pa je ta nižja od njih dotedanje skupine, se postavijo v isto skupino, in če so prebili v dotedanji skupini nad štiri leta, se smejo postaviti tudi v prihodnjo višjo skupino, določeno za te položaje. Ti uradniki smejo napredovati v višjo skupino istega položaja šele, ko so prebili štiri leta v skupini, iz katere napredujejo.
(3) Za prvega ministrovega pomočnika in za ministrovega pomočnika se smejo postaviti finančni konceptni uradniki, pričenši s 3. skupino, ne glede na čas, prebit v skupini, v kateri so, in smejo napredovati na tem položaju ne glede na čas, prebit v poedini skupini tega položaja.
(4) Finančni uradniki II. kategorije, službujoči pri ministrstvu za finance ali pri finančnih direkcijah (§ 35., odstavki 3, 4 in 5), smejo napredovati iz 2. v
I. skupino, če so prebili efektivno dvanajst let v državni službi, od teh vsaj dve leti pri ministrstvu za finance, odnosno pri finančnih direkcijah, neposredno pred napredovanjem.
(5) Finančni uradniki II., kategorije, ki so zaposleni pri ministrstvu za finance ali pri finančnih direkcijah ali so starejšine specialnih računovodstev ali so davčni, carinski ali katastrski inšpektorji, kakor tudi višji poverjeniki finančne kontrole, ki službujejo pri ministrstvu za finance ali pri finančnih direkcijah ali načelujejo glavnim razdelkom finančne kontrole, smejo napredovati v 1. a skupino
II. kategorije, če so prebili štiri leta v 1. slkupini
II.	'kategorije in če imajo v poslednjih treh letih oceno »odličen*.
(“) Vsi prejemki finančnih uradnikov v l.a skupine II. kategorije so isti kakor prejemki finančnih konceptnih uradnikov 5. skupine I. kategorije.
(T) Finančnim uradnikom pomožnih in glavnih skupin, ki pridobe med službovanjem potrebno fakultetno izobrazbo in opravijo državni strokovni izpit za finančno konceptno službo, se prizna ob prevedbi v to službo ona pomožna, odnosno glavna skupina I. kategorije, ki je po položajni plači neposredno višja od skupine, iz katere se prevajajo; od tedanje službe pa se všteje v finančno konceptno službo samo oni čas, ki se zahteva za pridobitev skupine, v katero so prevedeni.
(8) Uradnikom 1. skupino III. kategorije, ki imajo pet in dvajset let, efektivno prebitih v državni službi, se smejo priznati prejemki 2. skupine II. kategorije, če so se v službi posebno odlikovali in če so ocenjeni v poslednjih treh letih za «odlične».
§ 46.
Finančne uradnike razporejajo na posle:
1. pri ministrstvu za finance minister;
2. pri državnih pravobranilstvih državni pravobranilec;
3. pri finančnih direkcijah direktor;
4. pri uradih, neposredno podrejenih finančnim direkcijam, pa uradniki, ki jim načelujejo.
§ 47.
Letna ocena finančnih uslužbencev se glasi: »odličen*, «prav dober*, »dober* ali «slab». Za odličnega'se sme oceniti samo uslužbenec, ki se vidno odlikuje s sposobnostjo, marljivostjo in uspehom v službi, odnosno s strokovno-literarnim delovanjem tudi med onimi uradniki, ki imajo oceno »prav dober*. Ocena »odličen* velja za uradnike samo, če jo potrdi minister za finance na predlog strokovnega sveta po izčrpno obrazloženih poročilih, predloženih od komisije za ocenjanje.
VI.	Odgovornost.
§ 48.
(*) Odredbe tega zakona o odgovornosti veljajo za vse uslužbenco finančno uprave, izvzemši zvanič-
I
nike finančne kontrole, za katere veljajo disciplinski predpisi zakona o organizaciji finančne kontrole kakor tudi odredbe §§ 55. in 60. tega zakona.
(2) Za upokojene uslužbence finančne uprave se uporabljajo odredbe o disciplinski odgovornosti, kakor in kolikor je to določeno s tem zakonom.
A. Odgovornost pred rednim sodiščem.
§ 49.
Za dejanja, kazniva po kazenskem zakonu, storjena v izvrševanju službene dolžnosti, spada uslužbenec pod sojenje rednih sodišč.
B.	Disciplinska odgovornost.
1.	Obče odredbe.
§ 50.
Uslužbenec, ki prekrši v službi ali izven nje predpisane dolžnosti svoje službe ali ugleda stroke, se kaznuje, ne glede na odgovornost po kazenskem zakonu, s kaznijo za nerodnost ali z disciplinsko kaznijo, kakor je pač prekršitev dolžnosti samo navadna nerednost (disciplinski prekršek) ali pa se mora smatrati zbog velikosti, ponovitve ali drugih otožujočih okolnosti glede na škodo in nevarnost za službene koristi ali ugled stroke za disciplinski prestopek.
2.	Nerodnosti.
§ 51.
(*) Kazni za nerednosti sta te-le:
1. pismeni ukor,
2. denarna kazen.
(-) Denarna kazen ne sme biti v poedinem pri-mQru večja od 300 Din. Seštevek kazni, pravnomočno naloženih uslužbencu v enem letu, ne sme presezati zneska enomesečne (osnovne in položajne) plače.
§ 52.
(-1) Kazni za nerednosti izreka neposrednji ali vsak višji starejšina.
(2) Kazen se ne sme izreči, preden se uslužbenec zasliši. Obrazložena odločba se mora priobčiti pismeno.
(3) Denarne 'kazni se izrekajo v korist državne blagajne ter se od trzaj o od prejemkov.
§ 53.
Zoper odločbo o kazni za nerednost, ki je ni izrekel minister za finance, se sme pritožiti uslužbenec v osmih dneh od dne priobčitve na starejšino neposrednjega višjega urada, čigar odločba je izvršna.
§ 54.
Nerednosti zastarajo čez leto dni.
3. Disciplinski kazniva dejanja.
§ 55.
(*) Za dejanja, disciplinski kazniva po zakonu, se smatrajo vse težjo prokršitve predpisanih služ-
benih dolžnosti ali ugleda stroke, storjene v službi ali izven nje, ne glede na to, ali so te prekršitve po odredbah kazenskega zakona kaznivo dejanje ali ne.
(2)	Za težje prekršitve dolžnosti službe ali ugleda stroke se smatrajo tudi nastopna dejanja, ne glede na to, ali so s predpisi izrečno prepovedana ali ne:
1. pristransko ali sebično, nevestno ali malomarno opravljanje službe;
2. iznujanje ali izsiljevanje kakršnekoli nagrade, bodisi zase, bodisi za drugega, neposredno od strank ali posredno za posle, ki se opravljajo po službeni dolžnosti;
3. sprejemanje podkupnine;
4. malomarno ali neretdno prihajanje v službo tudi po kaznovanju zaradi nerednosti;
5. namerno netočno obveščanje v službenih stvareh;
6. nedopustna kritika in preziranje naredb in postopanja oblastev, starejšin in nadrejencev;
7. izdajanje službene tajnosti;
8. razsipno trošenje službenega materiala;
9. nedostojno ali sirovo ravnanje s strankami;
10. slabo opravljanje starejšinske oblasti proti podrejencem, zlasti nedostojno, sirovo ali nepravično ravnanje z njimi, nezadostno nadzorstvo nad njimi ali trajno zanemarjanje njih vzgajanja v službi, namerno varovanje ali priporočanje nesposobnih ali malovrednih uslužbencev kakor tudi opuščanje dolžnosti iz § 75.;
11. nedostojno ali nevljudno ponašanje podrejen-cev proti nadrejencem ali poniževanje njih ugleda;
12. napravljanje zmede, prepira ali nesložnost s tovariši v službi;
13. nemoralno ali nedostojno vedenje v privatnem življenju, kakršno je: pijančevanje,, potepanje, igranje na slepo srečo in temu podobno na krajih in v družbah in na način, ki ponižuje dostojanstvo državnega uslužbenca;
14. lahkomiselno zadolževanje;
15. opravljanje postranske službe brez dovolitve pristojnega starejšine ali sprejemanje položajev in izvrševanje poslov, ki bi nasprotovali dostojanstvu in časti uslužbenčevega zvanja ali bi ga ovirali pri opravljanju njegovih stalnih službenih dolžnosti;
16. vsaiko delo in ponašanje, ki bi podpiralo izzivanje plemenske in verske mržnje, vsako delo in vsaka agitacija zoper idejo državnega in narodnega edinstva, nedopustna kritika postopanja vlade in njenih aktov kakor tudi obstoječega reda, vsaka opustitev pregona in kaznovanja vseh spredaj naštetih postopanj.
4.	Disciplinske kazni.
§ 56.
(*) Disciplinske kazni so:
1. zmanjšba prejemkov;
2. ustavitev napredovanja;
8.	premestitev z odvzemom pravice do povračila potnih in selitvenih stroškov;
4. upokojitev brez zmanjšbe ali z zmanjšbo pokojnine;
5. odpustitev iz službe.
(2) Kazni pod točkami 1., 2. in 3. tega paragrafa, se smejo izrekati vzporedno tudi po dve zaradi istega disciplinskega prestopka.'
(8) Disciplinske kazni izrekajo pristojna disciplinska sodišča, in sicer na podstavi predpisno izvedenega postopanja. Minister za finance sme izrekati tudi sam, po preiskavi, ki so jo izvršili odrejeni organi, kazni iz točik: 1. do 3. tega paragrafa kakor tudi upokojevati in odpuščati iz službe brez izgube( pridobljenih pravic.
§57.
(1) Zmanjšba prejemkov se nanaša na osnovno in položajno plačo, ki jo je prejemal: uslužbenec ali do katere je pridobil pravico do dne. ko je postala disciplinska razsodba izvršna. Izreči se sme največ do enega leta; toda v poedinem mesecu ne sme biti večja nega 20 %, mesečne (osnovne in položajne) plače.
(2) Kazen zmanjšbe aktivnih prejemkov se prenese z istim odstotkom tudi na pokojnino, če se uslužbenec, dokler traja kazen, upokoji.
§ 58.
(*) Ustavitev napredovanja obseza ustavitev napredovanja na višjo stopnjo osnovne plače in stanarine kakor tudi v višjo skupino. Ta kazen se sme izreči največ do treh let.
(2)	Odrejeni čas kazni se ne šteje za napredovanje na višjo stopnjo, v višjo skupino in stanarino.
§ 59.
Zmanjšba pokojnino po § 56., točki 4., sme trajati največ deset let; toda v poedinem mesecu .ne sme biti večja nego 30 %, mesečne pokojnine.
§ <10.
(1) Kazen odpustitve iz službe ima za posledico izgubo pravice Ho osebne pokojnine, a do rodbinske pokojnine samo, če se ugotovi s sodno sodbo, da je kriva tudi rodbina.
(2) Ob dokazanem siromaštvu in nesposobnosti za pridobivanje se sme priznati odpuščenemu uslužbencu z disciplinsko razsodbo vzdrževalnima največ do polovice zneska mesečne pokojnine, do katere bi imel pravico, ko bi bil upokojen. Vzdrževalnina se sme priznati za izvesten krajši čas ali do smrti.
(3) Nekrivi rodbini odpuščenega uslužbenca se sme priznati iz posebnih ozirov z disciplinsko razsodbo vzdrževalnina največ do zneska normalne rodbinsko pokojnine, do katere bi imela pravico, če bi bil obsojeni uslužbenec umrl.
Vzdrževalnina se sme priznati od dne, ko so se ustayili njegovi prejemki, toda samo, če se ni uporabila odredba prednjega odstavka.
(*) Vzdrževalnino -ustavi pristojno oblastvo, čim prestanejo razlogi, iz katerih je bila priznana,
5.	Disciplinska sodišča.
§ Gl.
(1) Disciplinska sodišča so:
1. disciplinska sodišča pri finančnih direkcijah;
2. disciplinsko sodišče pri ministrstvu za finance;
3. upravna sodišča in državni svet kot disciplinska sodišča.
(2) Disciplinska sodišča pri finančnih direkcijah in disciplinsko sodišče pri ministrstvu za finance so disciplinska sodišča prvo stopnje.
(3) Diciplinsko sodišče pri ministrstvu za finance je tudi disciplinsko sodišče druge stopnje v primerih. navedenih v zakonu.
(4) Upravna sodišča in državni svet so disciplinska sodišča druge stopnje.
§ 62.
(3)	Člane disciplinskih sodišč pri ministrstvu za finance in finančnih direkcijah odreja minister za finance izmed višjih državnih uradnikov, stalno zaposlenih pri ministrstvu, odnosno pri dotični finančni direkciji in pri državnem pravobranilstvu, in sicer v potrebnem številu iz 1., II. in III. kategorije. Po činu najstarejši član, ki ima stalno službeno mesto na sedežu disciplinskega sodišča, je predsednik disciplinskega sodišča,
(-’) Član disciplinskega sodišča, zoper katerega se uvede disciplinsko ali sodno kazensko postopanje, ne sme opravljati disciplinskosodnišfco dolžnosti, dokler traja postopanje. Če se ‘konča postopanje z njegovim kaznovanjem, prestane biti uradnik član disciplinskega sodišča.
(3)	Če so mesto izprazni, se odrede člani disciplinskih sodišč po odstavku (*) tega paragrafa.
§ 63.
(*) Disciplinska sodišča pri ministrstvu za finance in finančnih direkcijah odločajo in razsojajo v oddelkih, ki so-sestavljeni pri finančnih direkcijah iz predsednika in dveh, pri ministrstvu pa iz predsod-nika in štirih po činu najstarejših članov disciplinskega sodišča kot sodnikov, in sicer iz I. kategorije, če so odloča o disciplinski kaznivem dejanju uradnika I. kategorije. Če je predsednik alii sodnik zadržan. stopi na njegovo mesto nhslednji po činu najstarejši sodnik, v oddelek pa vstopi kot najmlajši naslednji po činu najstarejši član disciplinskega sodišča I. kategorije.
(2)	Če odloča disciplinsko sodišče o kaznivem dejanju uradnika II., odnosno III. kategorije, ali zva-ničnika ali služitelja, stopi na mesto najmiliajšega sodnika T. kategorije po činu najstarejši član disciplinskega -sodišča II., odnosno III. kategorijo. č,o jo ta, sodnik zadržan, stopi na njegovo mesto naslednji po činu najstarejši član disciplinskega sodišča II., odnosno 111. kategorije.
§ 64.
Disciplinska sodišča postopajo po predpisih tega zakona. Kolikor ti predpisi ne bi zadoščali, se upo-
rahljajo zniiseJmo predpisi zakonika o sodnem kazenskem postopanju.
§ 65.
Disciplinska sodišča odločajo z večino glasov. Odločbo o obtoženčevi krivdi in kazni ali oprostitvi so razsodbe, ostale so rešitve.
§ M.
(1) Glede izključevanja in izločanja članov disciplinskih sodišč se uporabljajo zmiselno predpisi zakonika o sodnem kazenskem postopanju.
(2) O izločitvi odloči disciplinsko sodišče v tajni seji.
§ 67.
(#1) Finančni direktor m minister za finance morate pokrivati stvarne potrebe in skrbeti za opravljanje pisarnišiko-manipulativnih poslov disciplinskih sodišč, ki sta ustanovljeni pri njima.
(2) Starejšim teh uradov odredita za vsak primer posebe zapisnikarja za disciplinske razprave izmed njima podrejenih -finančnih uradnikov.
§•68.
Vsa državna in samoupravna oblastva morajo postopati po zahtevkih disciplinskih sodišč in njih organov ter jih smatrati za nujne.
6.	Pristojnost disciplinskih sodišč.
§ 69.
Disciplinsko sodišče pri finančni direkciji je pristojno za sojenje disciplinski kaznivih dejanj vseh državnih uslužbencev, stalno zaposlenih pri državnih pravobranilstvih, .finančnih direkcijah in pri uradih, podrejenih finančnim direkcijam, izvzcmši uradnike I. kategorije, za katere je pristojno disciplinsko sodišče pri ministrstvu za finance.
§ 70.
(l)	Za pretresanje pritožb zoper rešitve disciplinskega sodišča finančno direkcije ali njegovega predsednika kakor tudi zoper one razsodbe tega sodišča, s katerimi se uslužbenec obsoja na kazen po § 56., točkah 1. do 3., ali s katerimi se uslužbenec, če je predlagal disciplinski tožilec 'kakšno izmed označenih kazni, oprašča, je pristojno disciplinsko sodišče pri ministrstvu za finance; za pretresanje pritožb zoper razsodbe, s 'katerimi se uslužbenec obsoja na kazen po § 56., točki 4. ali 5., ali s katerimi so uslužbenec, če je predlagal disciplinski tožilec kakšno izmed označenih kazni, oprašča, je pristojno upravno sodišče za dotično območje.
(3) Za pretresanje pritožb zoper- odločbo (rešitve in razsodbe) disciplinskega sodišča pri ministrstvu za finance kot disciplinskega sodišča prvo stopnje ali njegovega predsednika je pristojen državni svet.
§ 71.
(l)	Pristojnost se opredeljuje po uslužbenčevem položaju, odnosno po uradu, kjer je uslužbenec stal-
no zaposlen ob uri, ko se zve za uslužbenčevo kaznivo dejanje.
(a) To velja tudi, če je soditi uslužbenca za disciplinski kaznivo dejanje, ki ga je storil kot državni uslužbenec, preden je bil postavljen na dotično mesto. V tem primeru so odloči o obstoju in kaznivosti disciplinski kaznivega dejanja v prvi vrsti po predpisih, ki so veljali za obdolženca ob času, ko je storil kaznivo dejanje.
(s) Tudi če se uslužbenec premesti ali upokoji, ostane pristojno ono sodišče, ki je že uvedlo postopanje.
(*) Disciplinsko sodišče mora po uradni dolžnosti ugotoviti svojo pristojnost.
§ 72.
Spore o pristojnosti med disciplinskimi sodišči pri finančnih direkcijah rešuje disciplinsko sodišče pri ministrstvu za finance; vse; ostale spore o pristojnosti med disciplinskimi sodišči pa rešuje državni svet.
7.	Disciplinski tožilci.
§ 73.
(l)	Pri vsakem disciplinskem sodišču je postavili disciplinskega tožilca in potrebno število namestnikov izmed finančnih uradnikov, ki so stalno zaposleni na sedežu sodišča. Ti zastopajo pred sodiščem koristi službe in ugled stroko, oškodovane s prekršitvijo dolžnosti.
(-’) Disciplinske tožilce in njih namestnike postavlja za tri leta pri disciplinskem sodišču pri ministrstvu za finance in pri državnem svetu minister, pri disciplinskih sodiščih pri finančnih direkcijah in pri upravnih sodiščih pa finančni direktor za uslužbence, ki so mu podrejeni, kakor tudi za uslužbence državnega pravobranilstva. Pri upravnih sodiščih postavlja te organe finančni direktor one finančne direkcije, v katere območju je upravno sodišče.
(8) Disciplinski tožilec se zasliši pred vsako odločbo disciplinskega sodišča, da čuva njemu (/overjene koristi.
(*) Če se uvode zo(>or disciplinskega tožilca disciplinsko ali sodno kazensko postopanje, ne sme opravljati dolžnosti disciplinskega tožilca, dokler traja postopanje. Če se konča postopanje s kaznovanjem. prestane biti uradnik disciplinski tožilec za to dobo; za ostanek triletnega roka se postavi po predpisih tega paragrafa drug tožilec.
8. Branilci.
§ 74.
(') Obdolženi uslužbenec ima pravico do branilca v disciplinskem postopanju ter ga smo vzeti ali izmeri državnih uslužbencev ali pa izmed javnih pravnih zastopnikov.
(a) če ga ne odredi sam, mu postavi disciplinsko sodišče branilca za ustno razpravo. Sodišče stori to tudi takrat, kadar odrejeni ali postavljeni branilec ne pride na razpravo.
(3) Razen v primeru, navedenem v prednjem odstavku, niso uslužbenci dolžni, sprejeti obrambe. Nikoli ne smejo prejemati uslužbenci nagrade; imajo pa pravico do povračila izdatkov, ki so jih imeli v prid obrambe.
(4) Branilec je v obrambi svoboden. Zavezan je, čuvati tajnost, ki mu je bila zaupana.
!). Postavitev pod disciplinsko postopanje.
§ 75.
(1) Ce starcjšina zve za uslužbencev disciplinski prestopek, izvrši, odnosno odredi predhodno kratko poizvedbo.
(2) če načeluje ta starejšina uradu, podrejenemu finančni direkciji, pošlje preiskani predmet s svojim predlogom finančni direkciji, ako smatra, da gre za disciplinski prestopek.
(3) Če spozna državni pravobranilec, odnosno finančni direktor, da gre za disciplinski prestopek, a so tiče uradnika I. kategorije, pošlje preiskani predmet s svojim predlogom ministru za finance; če pa se tiče ostalih uslužbencev, odredi, da se postavijo pod disciplinsko sodišče, ter pošlje predmet s svojo tožbo disciplinskemu sodišču.
(4) Minister za finance odredi, če ne reši sam disciplinskega prestopka po § 56., postavitev pod disciplinsko sodišče ter pošlje akt s tožbo disciplinskemu sodišču pri ministrstvu za finance.
(s) Rešitev o postavitvi pod disciplinsko sodišče se vroči po službeni poti obdolženemu uslužbencu in disciplinskemu tožilcu. Zoper to rešitev ni pritožbe.
§ 76.
(4)	Disciplinsko sodišče odredi disciplinsko preiskavo, odnosno odredi, če smatra predmet za dovolj preiskanega, ustno razpravo.
(-') Če spozna disciplinsko sodišče med postopanjem, da je treba postaviti pod disciplinsko sodišče tudi uslužbenca, ki ga pristojni starejšina ni obtožil, obvesti o tem tega starejšino, z uslužbencem pa postopa, kakor bi bil obtožen tudi on.
10.	Učinek sodnega kazenskega postopanja n a disciplinsko postopanje.
§ 77.
(4)	Če se uvede zoper uslužbenca sodno kazensko postopanje bodisi na tožbo države, bodisi na tožbo privatne osebe, mora to njegov neposrednji starejšina takoj sporočiti pristojnemu neposrednjemu starejšini. ■
(2)	Prav tako mora vročiti starejšina urada, postopajoč po § 75., odnosno disciplinsko sodišče, postopajočo po § 76., če spozna, da gre pri uslužben-čevem dejanju za dejanje, kaznivo po kazenskem zakoniku, vse spise rednemu sodišču. V prvem primeru sporoči to starejšina urada neposrednjemu višjemu starejšini; v drugem primeru pa obvesti disciplinsko sodišče starejšino, ki je vložil tožbo. Disci-
plinsko postopanje se odloži do konca sodnega kazenskega postopanja.
§ 78.
Če je uslužbenec obsojen s sodno kazensko sodbo, ki iina po veljavnih predpisih- neposredno za posledico izgubo službe, se izvrši odpustitev iz službe brez nadaljnjega postopanja administrativno. V tem primeru 'se smejo uporabiti odredbe iz § 60.
§ 79.
Redna sodišča kakor tudi vsa ostala oblastva morajo obvestiti, če uvedejo zoper uslužbenca postopanje zbog kaznivega dejanja, kakor tudi če ga kaznujejo, o tem neposrednjega starejšino dotičnega uslužbenca. Starejšina sporoči to neposrednjemu višjemu starejšini zaradi nadaljnjega postopanja.
11.	Disciplinska preiskava.
§ 80.
(4)	Če odredi disciplinsko sodišče disciplinsko preiskavo, zahteva od ministra za finance, odnosno od državnega pravobranilca ali finančnega direktorja, naj postavi disciplinskega preiskovalca izmed njemu podrejenih finančnih uradnikov.
(-') Uradniik, ki je pozvan, sodelovati v istem disciplinskem postopanju v drugi funkciji, so ne sme postaviti za disciplinskega preiskovalca. Zanj veljajo zmiselno odredbe §§ 62. in 66.
§ 81.
(4)	Disciplinski preiskovalec zasliši priče in izvedence brez prisege, preišče po službeni dolžnosti vse okolnosti in vsa dokazila, ki jih jo treba za popolno razjasnitev stvari, ter da obtožencu priliko, da »e izrazi o vsoli točkah obdolžitve.
(2) Disciplinski preiskovalec smo zahtevati tudi sodelovanje občih upravnih oblastev in policijskih oblastev, zlasti če prebivajo priče ali izvedenci izven moj njegoveg-a službenega območja ali če na poziv disciplinskega preiskovalca ne pridejo ali odrečejo besedo iz razlogov, ki zakonski niso opravičeni.
(3) Uradi finančne uprave postopajo pri tem po predpisih, ki veljajo za pozivanje strank pri teh uradih.
(4) če je treba zato, da so ugotovi resnica, zaslišati poedine priče ali izvedence pod prisego, se obrne disciplinski preiskovalec po svojem službenem oblastvu na pristojna sodišča s prošnjo za zaslišanje pod prisego.
§ 82.
(4)	Disciplinski preiskovalec smo predlagati, da se izvrše nadaljnjo poizvedbe, zlasti glede na morebitno novo obdolžitev.
(2) Tudi obdolženec ima pravico, predlagati izvršitev izvestnih nadaljnjih poizvedb.
(3) Čo disciplinski preiskovalec dvomi, ali je treba usvojiti predlog, zahteva rešitev disciplinsikoga sodišča.
12.	Odreditev razprave.
§ 83.
O izvršeni preiskavi se obvesti disciplinski tožilec s pozivom, naj poda disciplinskemu sodišču svoj predlo;’-, ki mora obsezati tudi predlog o kazni.
§ 84.
(1) V rešitvi, s katero se odreja ustna razprava, jo treba označiti z obrazložitvijo dejanje, ki ga jo uslužbenec obdolžen, in vse, česar je treba za razpravo. .
(2) Obtoženec in tožilec imata pravico, podati v osmih dneh od dne, ko se jima vroči rešitev, s katero so odreja ustna razprava, disciplinskemu sodišču nadaljnje predloge.
(3) Po izteku tega roka odredi predsednik disciplinskega sodišča dan ustne razprave, pozove disciplinskega tožilca, obdolženca in njegovega branilca kakor tudi pričo in izvedence ter izda vse druge na-redbe, kolikor je treba, da se razprava neovirano izvrši.
§ 85.
(*) Če dopušča značaj obtožitve, sme dovoliti predsednik disciplinskega sodišča obtožencu in njegovemu branilcu, ko je priobčil rešitev o odrejeni ustni razpravi, da pregledata vse spise, razen zapisnika o posvetovanju.
(2) Kdor objavi ali ustno priobči vsebino teh spisov, se kaznuje v korist državne blagajne v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev. To kaznivo dejanje preišče in kazen izreče predsednik sodišča, ki je dovoli! vpogled spisov.
18. Ustna razprava.
. § 86.
(') Razprava je ustna in tajna; vendar pa sme obtoženec zahtevati, da ji prisostvujejo trije državni uslužbenci, ki jih odredi sam.
(2)	Razprava se začne s čitanjem rešitve, s katero se je odredila razprava; potem se zaslišijo obtoženec, pozvane priče in izvedenci ter se, po potrobi, prečitajo zapisniki o preiskavi in drugi važni spisi.
(a) Disciplinsko sodišče ima pravico, na razpravi zapriseči priče in izvedence, če se mu zdi to potrebno. Zaprisega se izvrši po predpisih sodnega kazenskega postopanja.
(*) Obtoženec in njegov branilec kakor tudi disciplinski tožilec imajo pravico, dajati izjave o vsakem dokazu, podajati predloge in postavljati po predsedniku disciplinskega sodišča vprašanja pričam in izvedencem.
(5)	Po izvršenem dokazovanju dobi besedo disciplinski tožilec, za njim branilec; poslednjo besedo pa ima v vsakem primeru obtoženec.
(°) Če obtoženi uslužbenec, dasi je prejel poziv pravočasno, no pride na razpravo in no opraviči pravočasno svojega izostanka, se izvrši razprava in izrečo razsodba tudi brez njega, ko se je prečitala njegova obramba, če je bila izročena ali če je že
obsežena v spisih, in ko se jo zaslišali njegov branilec. Za opravičbo smatra disciplinsko sodišče težko obtožcnčevo bolezen in preloži razpravo.
(7)	Če smatra disciplinsko sodišče bodisi na zahtevek, bodisi po službeni dolžnosti, da je treba zaslišati kakšno pričo ali priskrbeti drug dokaz zaradi razjasnitve stvari, a tega ni mogoče izvršiti pred razpravo ali med njo, se razprava preloži.
§ 87.
(‘) Na razpravi se vodi zapisnik, v katerega se zapišejo dan razprave, po imenu predsednik, disciplinski sodniki in zapisnikar kakor tudi predmet in potek razpravo v glavnih točkah. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
(-’) O posvetovanju in glasovanju, iki jo tajno, se vodi poseben zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in sodniki.
14.	Razsodba.
§ 88.
(*) Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem na ustni razpravi.
(2) Z razsodbo se obtoženi uslužbenec ali oprosti kot nekriv ali pa se obsodi na disciplinsko kazen.
. (3) V razsodbi je treba odločiti tudi o povračilu stroškov disciplinskega postopanja, če so obtoženec oprosti, plača stroške postopanja država, drugače pa obtoženec.
(4)	Branilčeve stroške plača vedno obtoženec.
. (°) Razsodba sč razglasi ustno z razlogi vred po koncu razprave in posvetovanja, pismeno pa se priobči najdlje v osmih dneh od dno razglasitve z obrazložitvijo obtoženemu uslužbencu in disciplinskemu tožilcu.
§ 89.
(*) Če uslužbenec pred izvršnostjo razsodbe umre, se disciplinsko postopanje ustavi. Stroške postopanja razen branilčevih stroškov plača v tem primeru država.
(2) Če se uslužbencu pred izvršnostjo razsodbe uvaži ostavka na državno službo, so disciplinsko postopanje prekine, razen če je moči po pravici verjeti, da je storil uslužbenec dejanje, ki ima za posledico odstranitev iz službe. Prekinitev disciplinskega postopanja se vpiše v uslužbenski list. Če se uslužbenec vrne v službo, se 'disciplinsko postopanje nadaljnje.
(3) Če se uslužbenec pred izvršnostjo razsodbe upokoji, so nadaljuje disciplinsko postopanje po predpisih, ki veljajo glede disciplinskega postopanja za, aktivne uslužbence, razen odredb o disciplinskih kaznih in pritožb na sodišče druge stopnje, glede katerih veljajo dotične odredbe za upokojene uslužbence (§§ 111. in 112.).
15.	P r i t o ž b a.
§ 90.
Zoper razsodbo disciplinskega sodišča glede krivde, kazni in povračila stroškov se smeta pritožiti Obsojeni uslužbenec in disciplinski tožilec na
—	17G	—
pristojno disciplinsko sodišče druge stopnje (§ 70.) v petnajstih dneh od dne vročitve. $ pritožbo se odloži izvršitev.
§ 91.
(x) Disciplinsko sodišče druge stopnje odloča brez ustne razprave:
1. če spozna, da je treba izvršiti nadaljnje poizvedbe; v tem primeru odredi disciplinskemu sodišču prvo stopnje, naj to stori;
2. če spozna, da so v postopanju bistveni ne-dostatki, zbog katerih bi bilo treba obnoviti ustno razpravo pred disciplinskim sodiščem prve stopnje; v tem primeru razveljavi razsodbo in vrne predmet sodišču prve stopnje;
3. če gre pritožba samo zoper oni del razsodbe, s katerim se odloča o povračilu stroškov.
(-’) Če ni primera, navedenega v prednjem odstavku, odredi predsednik dan za ustno razpravo. Za nadaljnjo postopanje veljajo zmiselno predpisi o ustni razpravi in razsodbi na prvi stopnji.
16.	Izvršitev razsodbo.
§ 9-2-
Ko postane razsodba izvršna, jo pošlje predsednik disciplinskega sodišča v overovljenem prepisu državnemu pravobranilcu, odnosno finančnemu direktorju, odnosno ministru za finance, da se izvrši in vpiše v uslužbenski list.
17.	Zastaranje.
§ 93.
(*) Disciplinski prestopki zastarajo čez pet let.
(2) Vsak čin pri preiskavi disciplinski kaznivega dejanja prekina tek zastaranja jn to začne teči šele od poslednjega čina.
(3) Zastaranje ne teče glčde uslužbenca, zoper katerega se prekine disciplinsko postopanje zbog ostavko na državno službo, uvažene po § 89.. odstavku (*), dokler se ne vrne v državno službo.
18.	Obnova postopanja.
§ 94.
Če se obtoženec z razsodbo oprosti, sme zahtevati disciplinski tožilec obnovo disciplinskega postopanja, ako zve pozneje za nove činjenice ali pri-bavi dokaze, ki jih prej ni mogel uporabiti, ki pa morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi ugotoviti obdolženčevo disciplinski kaznivo dejanje, ki še ni zastarano.
§ 95.
(*) Uslužbenec, obsojen na disciplinsko kazen, ki je postala izvršna, sme zahtevati tudi po prestani kazni obnovo disciplinskega postopanja, če navede novo činjenice in dokaze, ki morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vplivati na znižbo kazni.
(2)	Obnovo disciplinskega postopanja smejo zahtevati tudi zakonski drug in sorodniki v navzgor-nji in navzdolnji premi vrsti.
(3)	Obnova se sme zahtevati samo v roku, odrejenem v § 93. za zastaranje disciplinski kaznivih dejanj.
§ 96.
(') O obnovi disciplinskega postopanja odloči disciplinsko sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, in sicer brez ustne razprave.
(2) Zoper to rešitev ima prizadeta stranka pravico pritožbe na disciplinsko sodišče pri ministrstvu za finance, odnosno na državni svet (§ 70.), v petnajstih dneh od dne vročitve.
§ 97.
(*) Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopanja se razveljavi razsodba, kolikor se nanaša na dejanje, zaradi katerega je bila obnova dovoljena.
(2) Izvršitev disciplinske kazni se ustavi.
§ 98.
(*) Če se dopusti obnova v uslužbenčevo korist, pa se uslužbenec zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Ob odmeri kazni se vzame v poštev kazen iz prejšnjo razsodbe, kolikor se je izvršila.
(2) Disciplinsko sodišče sme uslužbenca, če dopusti obnovo v njegovo korist, s pristankom disciplinskega tožilca takoj, brez ustne razprave, oprostiti ali obsoditi na manjšo kazen.
§ 99.
U) če so obsojeni uslužbenec na podstavi obnovljenega disciplinskega postopanja oprosti, mu povrne država vse, kar in kolikor jo izgubil zbog neopravičene razsodbe na službenih prejemkih.
(2) Če se obsodi uslužbenec na podstavi obnove na manjšo kazen, sme izreči disciplinsko sodišče, da mu mora država povrniti vse, kar. in kolikor je izgubil zbog preveč prestane; kazni na službenih prejemi k ih.
(3) Zakoniti dediči umrloga uslužbenca so upravičeni, če imajo pravico do vzdrževalnine, zahtevati povračilo samo toliko, kolikor so oškodovani v vzdrževalnim, ki jim jo je obsojenec dolgoval.
19.	Odstranitev od službe.
§ 100.
(r) Uslužbenca, zoper katerega se je uvedlo sodno kazensko ali disciplinsko postopanje, sme disciplinsko sodišče odstraniti od službe, če zahteva to vrsta ali teža disciplinskega prestopita, ali pa zbog uvedene preiskavo.
(2)	Pravica odstranitvo od službe pristoji disciplinskemu sodišču tudi takrat, kadar se uvede pred sodiščem zoper uslužbenca postopanje, da se postavi pod skrbstvo, ali kadar je prišel v koukurz. *
§ 101.
(l)	Če dene redno sodišče uslužbenca v preiskovalni zapor ali ga postavi zbog zločinstva ali pro-
stopka, poteklega iz brezčastnih nagibov, pod sodišče, odredi njegov neposrednji ali posreduji starej-šina takoj predhodno odstranitev od službe.
(2)	Razen v primeru, navedenem v prednjem od-staviku, sme odrediti vsak nadrejenec, ki mu je poverjeno neposrednje ali posrednjo službeno nadzorstvo, predhodno odstranitev od službe, kadarkoli uslužbenec odkrito odreče poslušnost ali kadar je njegovo kaznivo dejanje tako, da bi bilo škodljivo za koristi in ugled službe, če bi ostal nadalje v službi. S tem se ne izpreminja odredba člena 30. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
(8) Predhodno odstranitev od službe, odrejeno po prednjem odstaviku, mora sporočiti vsak organ, ki jo je odredil, takoj neposrednjemu višjemu starejšini.
(4)	Vsaka rešitev o predhodni odstranitvi se pri-ol>či v treh dneh po službeni poti, skladno s § 75., odstavkom (s), ministru za finance, odnosno pristojnemu disciplinskemu sodišču pri finančnih direkcijah. Minister za finance pošlje, če ne odloči o tem sam, predmet pristojnemu disciplinskemu sodišču, ki odločbo o odstranitvi nemudoma potrdi ali razveljavi.
§ 102.
(*) Če določi minister za finance ali disciplinsko sodišče odstranitev od službe, sme odrediti, da se zmanjša uslužbencu njegova plača (osnovna in položajna) do polovice. Zmanjšba plače se računi od dne, ko je bil uslužbenec odstranjen od službe po rešitvi ministra za finance ali disciplinskega sodišča.
(2)	Co se uslužbenec zbog sodne kazenske sodbe po administrativni poti odpusti iz službe (§ 78.) ali če se kaznuje z disciplinsko kaznijo ali če st; postavi pod skrbstvo ali je prišel v konkurz, izgubi pravico do ustavljenih prejemkov v korist državne blagajne.
(a) Če se je končalo disciplinsko postopanje z oprostitvijo ali če se je postavitev pod skrbstvo odklonila, se uslužbencu vrnejo ustavljeni prejemki.
§ 103.
(*) Če odloča o odstranitvi od službe disciplinsko sodišče, odloči brez ustne razprave, 'ko je zaslišalo disciplinskega tožilca.
(2)	V tem primeru so smeta pritožiti zoper rešitev o odstranitvi uslužbenec in disciplinski tožilec na disciplinsko sodišče pri ministrstvu za finance, odnosno na državni svet (§ 70.) v petnajstih dneh od dne priol>čitv(\
(8) Zoper rešitev o predhodni odstranitvi od službe ni pritožbe.
§ 104.
(l)	Odstranitev od službo prestane, ko postane razsodba ministra za finance, odnosno disciplinskega sodišča, izvršna.
(*) Če pred tem prestanejo okolnosti, zbog katerih je bila odrejena odstranitev od službe, ukine minister za finance, odnosno disciplinsko sodišče, odstranitev.
§ 105.
Uradnik, za katerega se določi odstranitev od službe, ne sme oditi iz službenega ikraja brez dovolitve starejšine onega urada, kjer službuje.
20.	Vročanje, pravna sredstva in roki.
§ 106.
(*) Odločbe v disciplinskem postopanju se vročajo prizadetemu uslužbencu neposredno osebno ali komu drugemu, ki ga je uslužbenec pooblastil za to. ali, če njegovo prebivališče ni znano, njegovemu poslednjemu neposrednemu starejšini. Vročitve se vrše tudi branilcu.
(2)	Javno pozivati uslužbenca, naj pride pred disciplinsko sodišče, kakor tudi objavljati razsodbo je prepovedano.
§ 107.
(’) Kolikor ni določeno kaj drugega, se ne morejo izpodbijati med postopanjem samim poedine rešitve disciplinskega sodišča ali njegovega predsednika s posebnimi pritožbami, nego samo s pritožbo zoper glavno odločbo-razsodbo.
(2)	Pritožbe se pošiljajo predsedniku disciplinskega sodišča prve stopnje, ki jih zavrne, če se ne izroče pravočasno, če jih je vložila nepristojna oseba ali če po zakonu ni pritožbe.
§ 108.
Roki za pravna sredstva se računijo od prvega dno po prejemu. Če je poslednji dan roka dan, ko disciplinsko sodišče po zakonu ne uraduje, izteče rok prvi prihodnji delavnik. Predaja pritožbe pošti na recepis velja, kakor bi se bila izvršila sodišču samemu.
21.	0 p r o s t i t e v od taks.
§ 109.
V disciplinskem postopanju se ne plačujejo takse.
22. Upokojeni uslužbenci.
§ no.
Upokojeni uslužbenci finančno upravo odgovarjajo disciplinski:
1. za disciplinski kazniva dejanja, storjena v času, ko so bili aktivni uslužbenci;
2. za težko oškodbo ugleda stroke, storjene v pokoju; in
3. za zločinstva in onečaščujočo prestopke, ki jih store, dokler so v pokoju, glede katerih je pristojno tudi redno sodišče.
§ Ul-
Disciplinske kazni za upokojene uslužbence so:
1. pismeni ukor;
2. zmanjšba pokojnine največ do desetih let; toda v poedinem mesecu ne sme biti večja od 30% mesečino pokojnine;
3.	izguba pravice do osebne in rodbinske pokojnine, ki se sme izreči za izvesten ikrajši čas ali dosmrtno, pri čemer se uporabljajo zmiselno tudi odredbe § 60.
§ H2.
(J) Za disciplinsko postopanje, kolikor ne spada • po § 69. pod oblast disciplinskega sodišča pri ministrstvu za finance kot disciplinskega sodišča prve stopnje, jo pristojno disciplinsko sodišče finančne direkcije, h kateri spada kraj njegovega stalnega prebivanja, če pa živi stalno v inozemstvu, disciplinsko sodišče finančne direkcije, ki je pristojno za kraj, kjer je naposled služboval.
(!) Za pretresanje pritožb zoper rešitve disciplinskega sodišča pri finančnih direkcijah ali predsednika tega disciplinskega sodišča kakor tudi zoper one razsodbe tega sodišča, s katerimi se obsoja upokojenec na kazen po § 111., št. 1. ali 2., ali s katero se upokojenec, če je predlagal disciplinski tožilec kakšno izmed označenih kazni, oprašča, je pristojno disciplinsko sodišče pri ministrstvu za finance, za pretresanje pritožb zoper razsodbe, s katerimi se obsoja upokojenec na kazen po § 111., št. 3., ali s katerimi se upokojenec, če je predlagal disciplinski tožilec označeno kazen, oprašča, pa je pristojno upravno sodišče za dotično oblast.
(8)	Za pretresanje pritožb zoper odločbe (rešitve in razsodbe) disciplinskega sodišča pri ministrstvu za finance kot disciplinskega sodišča prve stopnje je pristojen državni svet.
§ 113.
Disciplinsko postopanje zoper upokojenega uslužbenca je isto kakor zoper aktivnega uslužbenca, samo da velja za upokojenega uslužbenca, ki ne spada po § 69. pod oblast disciplinskega sodišča pri ministrstvu za finance kot disciplinskega sodišča prve stopnje, za neposrednjega starejšino finančni direktor, v čigar območje spada kraj njegovega stalnega prebivanja, če pa živi stalno v inozemstvu, disciplinsko sodišče finančne direkcije, ki je pristojno za kraj, kjer je naposled služboval.
VII.	Prehodne odredbe.
§ H4.
(*) Finančni konceptni uradniki smejo napredovati v prvih petih letih, ko stopi ta zakon v veljavo, v višjo skupino, če prebijejo efektivno za 7. skupino štiri leta, za 6. skupino sedem in za 5. skupino deset let v finančni konceptni službi, od teh pri ministrstvu za finance vsaj eno leto neposredno pred napredovanjem.
(2)	Finančni uradniki, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v T. kategoriji, za katero nimajo šolske izobrazbe, zahtevane s tem zakonom, obdrže skupino in kategorijo, če se zatečejo taki uradniki v 4. ali v 3. skupini I. kategorijo, smejo napredovati po § 45., odstavku ('), samo še v neposredno višjo skupino; če pa se zatečejo v 5. ali v 6. sku-
pini, smejo napredovati redno do vštete 4. skupine, ko dovrše pet let v 5., odnosno v 6. skupini.
(3)	Načelniki oddelkov pri ministrstvu za finanoo, ki so bili postavljeni na te položaje brez potrebne šolslke izobrazbe, preden je izšla uredba o razdelitvi predsedništva ministrskega sveta in ministrstev na oddelke z dne 19. aprila 1929., in ki so se zatekli kot taki tudi na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, smejo napredovati do vštete 3. skupine I. kategorije.
§ H5.
(L) Finančnim konceptnim uradnikom, ki se zatečejo na dan, ik.o stopi ta zakon v veljavo, se prizna čas, efektivno prebit v katerikoli državni službi tudi pred opravljenim diplomskim izpitom, za čas, prebit v finančni konceptni službi.
(2) Finančnim uradnikom, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v II. kategoriji z diplomskim izpitom, že opravljenim na pravni fakulteti, se prizna dotedanja služba kakor tudi ona, ki jo bodo še opravljali, dokler se ne prevedejo v I. kategorijo, za finančno konccptno službo, čo vlože v tridesetih dneh, ko stopi ta zakon v veljavo, pismeno prošnjo za prevedbo v finančno konceptno službo in če opravijo v enem letu od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, strokovni izpit, predpisan za to službo, odnosno dopolnijo ta izpit. Drugače se smejo ‘prevesti v finančno konceptno službo samo za finančne kon-ceptne pripravnike.
(3) Do dne 31. marca 1930. se smojo prevesti iz 1. skupine II. kategorije v 5. skupino I. kategorije, odnosno iz 2. skupino II. kategorije v 6. skupino
I. kategorije, odnosno iz 3. skupine II. kategorije v 7. skupino I. kategorije oni »odlično* ocenjeni finančni uradniki, ki so absolvirali do leta 1914. pravne ali politično - ekonoinne nauke na domačih ali inozemskih univerzah, če so prebili med vojno najmanj tri leta pri operativni vojski in če se zatečejo, ko stopi ta zakon v veljavo, v službovanju pri ministrstvu za finance ter imajo najmanj pet let efektivno prebitih v finančni službi. Taki uradniki smejo napredovati do vštete 4. skupine I. kategorije čez pet let, prebitih v vsaki poedini nižji skupini I. kategorije.
(4) V dveh mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, se smejo prevesti iz 1. skupine II. kategorije v 5. skupino I. kategorije, odnosno iz 2. skupine
II. kategorijo v 6. skupino I.- kategorije, samo oni »odlično* ocenjeni finančni uradniki, ki so se zatekli kot šefi, odnosno vršilci dolžnosti odselkovnih šefov pri ministrstvu za finance ali kot šefi, odnosno vršilci dolžnosti šofov računovodstvenih odsekov pri ministrstvih, na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, ali so se zatekli na čelu oddelkov pri finančnih direkcijah, če imajo najmanj deset službenih let v finančni stroki. Prav tako se smejo prevesti v omenjenem roku iz 1. skupine II. kategorije v 5. skupino I. kategorijo oni «odlično» ocenjeni računski, davčni, carinski in katastrski inšpektorji, ki imajo najmanj dvajset let efektivne državne službe, od teh najmanj dvanajst let v finančni službi. Vsi ti uradniki smejo
napredovati, če se prevedejo v I. kategorijo, samo do vštete 4. skupine 1. kategorije, in sicer iz 6. skupine v 5. skupino, odnosno iz 5. skupine v 4. skupino čez pet let, prebitih v vsaki teh skupin. Uradnikov, prevedenih po tem odstavku, ne sme biti ▼sega skupaj več nego štirideset.
§ 116.
(1) Načelniki (generalni direktorji), državni pravobranilci, finančni direktor in komisar ministra za finance pri samostalni upravi državnih monopolov, ki imajo šolsko izobrazbo, zahtevano s tem zakonom za I. kategorijo, in ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v 3. skupini 1. kategorije, smejo napredovati v 3. a skupino tudi ne gledo na čas, prebit ▼ tej skupini, če so dovršili ali ko dovrše dvajset let efektivne državne službe, v 2. skupino pa, če so prebili poleg tega v svojstvu načelnika ali generalnega direktorja deset let pri ministrstvu za finance. Prav tako se smejo pomekniti finančni uradniki, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v
4.	skupini I. kategorije, tudi ne gledo na čas, prebit v tej skupini, iz 4. skupine v 4. a skupino, če imajo dvajset let efektivne državne službe in fakultetno izobrazbo z opravljenim diplomskim izpitom.
(2) Finančni konceptni uradniki s šolsko izobrazbo, zahtevano po tem zakonu za I. kategorijo, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, kot vršilci dolžnosti odsekovnih šefov pri ministrstvu za finance, smejo napredovati od 9. do vštete 5. skupine I. kategorije, ne glede na roke, določene v členu 57. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
(3) Katastrski uradniki, ki se zatečejo, ko stopi ta zakon v veljavo, v katastrski službi, smejo napredovati v 1. skupino II. kategorije čez deset let, v l.a skupino iste kategorije pa čez nadaljnji dve leti, efektivno prebiti v tej službi, če so absolvirali geodetski tečaj z diplomskim izpitom na tehnični visoki šoli ali opravili završni izpit na gospodarskem učilišču v Križevcih.
§ 117.
(‘) Finančni uradnik, ki se mu, ko stopi ta zakon v veljavo, s tem zakonom:
1. ne ukine položaj niti ne izpremeni naziv, obdrži svoj položaj in naziv;
2. ukine položaj in izpremeni naziv, obdrži skupino in dobi ustrezni naziv;
3. izpremeni naziv, a ne ukine položaj, se prevede na naziv, ki ustreza temu položaju in tej skupini.
(2)	Prevedbo uradnikov po prednjem odstavku izvrši pri ministrstvu za finance minister, pri državnih pravobranilstvih državni pravobranilec, pri finančnih direkcijah in njim neposredno podrejenih uradih in ustanovah pa finančni direktor.
§ 118.
Dosedanja ocena »odličen* velja šele, ko jo po § 47. tega zakona potrdi minister za finance.
(*) Kemijski laboratorij pri oddelku za davke se ukinja, njegovi uslužbenci pa preidejo v sestav oddelka za carine.
(2) Trošarinske kemijske analize se vrše v kemijskih laboratorijih, omenjenih v § 27. tega zakona, superanaliza pa pri oddelku za carine.
(3) Členi 50. do vštetega 54. in člen 233. carinskega zakona se ukinjajo. Minister za finance predpiše odredbe, po katerih je#dajati carinsko-tarifna obvestila in reševati spore, ki nastanejo ob ocari-njanju o ugotavljanju kakovosti blaga in uporabljanju carinske tarife, odnosno s katerimi je ugotoviti pogoje in višino odškodnine, do katere imajo carinski uslužbenci pravico, če opravljajo v korist strank službo izven carinskih prostorov.
§ 120.
Pristojnost ukinjenih generalnih direkcij ministrstva za finance, odrejena v posebnih zakonih in predpisih, prehaja na ministrstvo za finance, in sicer na one oddelke, v katerih področje spadajo dotični posli.
§ 121.
Organizacija državnih pravobranilstev se predpiše s posebnim zakonom. Dokler ta zakon ne izide, veljajo glede njih področja, teritorialne pristojnosti in sedežev dosedanji predpisi; samo da niso državna pravobranilstva od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, več v sestavu finančnih direkcij.
§ 122.
Upokojeni uradniki, ki se vrnejo v državno službo, se smejo postaviti samo na položaje, za katere izpolnjujejo pogoje, zahtevane s tem zakonom.
§ 123.
(*) Obstoječe finančne direkcije izvršujejo kakor doslej vse posle do konca leta 1929. Z dnem 1. januarja 1930. se ukinejo osiješka, kragujevška, bitolj-ska in mostarska finančna direkcija, njih teritorialna pristojnost pa preide na finančne direkcije, določene v § 10. tega zakona.
(2) Minister za finance izda potrebna navodila za likvidacijo računovodstvenih poslov pri ukinjenih finančnih direkcijah.
(3) Minister .za finance odredi sestavo novih reklamacijskih odborov kakor tudi rok, do katerega naj sedanji reklamacijski odbori še delujejo. Novo-sestavljeni reklamacijski odbori ostanejo v funkciji za davčni leti 1930. in 1931.
§ 124.
Finančni direktorji ukinjenih finančnih direkcij (§ 123., odstavek 1) se postavijo z dnem 1. januarja 1930. na razpoloženje ter se smejo postaviti na položaje, določene s tem zakonom, ki ustrezajo skupinam, v katerih so na dan, ko se postavijo na razpoloženje.
§ 125.
(*) Vsa disciplinski kazniva dejanja, storjena pred razglasitvijo tega zakona, se sodijo po kazenskih odredbah dosedanjih disciplinskih predpisov, kolikor niso kazenske odredbe tega zakona milejše.
(2)	Glede pristojnosti in postopanja disciplinskih sodišč se uporabljajo odredbe zakona takoj tudi mi one primere, ki že tečejo, razen na one. 'ki so na prvi stopnji že razsojeni.
VIII.	Končne odredbe.
§ 126.
Odredbe tega zakona so no nanašajo na samo-stalno upravo državnih monopolov, ki upravlja celokupno monopolno službo, nad katero vrši nadzorstvo minister za finance, po posebnih zakonih.
§ 127.
Natančnejše odredbe za izvrševanje tega zakona kakor tudi poslovni pravilnik za urade in ustanove finančne uprave predpiše minister za finance.
§ 128.
Za zidanje novih in razširjanje obstoječih državnih zgradb kakor tudi za nabavljanje privatnih zgradb, potrebnih za nastaujanje finančnih uradov in ustanov, smo zavarovati minister za finance sredstva v te namene s posojilom pri Državni hipotekarni banki, ob ugodnejših pogojih pa tudi drugje. Za višino posojila so odločilne samo najemnine, ki se plačujejo ali bi se plačalo za dotične urade in ustanove v dvajsetih letih; zneski teh najemnin so določijo kot anuitete v letnih proračunih do izplačila posojil.
§ 12».
S tem zakonom se ukinjajo vse odredbe prejšnjih zakonov in zakonskih predpisov, ki mu nasprotujejo. Toda odredba člena 84. zakona o ureditvi
vrhovne državno uprave z dne 81. marca 1929.. »Službene Novine» z dne 3. aprila 1920., št. 78/ XXXII,* velja še nadalje.
§ 130.
Odredbe člena 38. uredbo o organizaciji finančne stroke in službe z dne 9. oktobra 1028., »Službene Novine* z dne 20. oktobra 1928., št. 244/LXXXI.'* se izvršujejo, dokler se ne dokončajo prehodni posli.
§ 131.
(/j Prejemki po novem zakonu začno teči z dnem
1.	oktobra 1020.
(2)	Izplačevanje prejemkov, zvišanih po tem zakonu, se vrši v breme doseženih prihrankov v vseh kreditih, odobrenih za osebne razhodike po proračunu državnih razhodkov ministrstva za finance za leto 1929./1930., in v breme ostvarjenih presežkov dohodkov po proračunu državnih dohodkov za leto 1929./1980.
§ 132.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnom, ko se razglasi v »Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 7. decembra 1920.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
* Uradni list z dne 11. aprila 1929., št. 140/38.
** Uradni list z dne 15. novembra 1028., št. 364/ /107, odnosno z dne 22. novembra 1928.. št. 375/110.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.