POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LetO XIV.	I	r EL EP O N	UREDNIŠTVA:	25-67
.	I	UPRAVE: 25-67	In	28-67
CfAW IfC	I	CELJE. Prešernova	3.	tel. 280
aiev. lis	I	postni	čekovni račun	n.409
Maribor, petek 24. maja 1*40
Boji ob Rokavskem prelivu
Nemci poročajo, da napredujejo njihove čete ob morju proti Calaisu — Zavezniška poročila govore o poizkusih za prebitje nemškega klina - Strahoviti letalski napadi m spopadi
BOJI NA ZAHODNEM BOJIŠČU SO SE V SREDO IN VČERAJ NADALJEVALI PREDVSEM NA OZEMLJU, NA KATEREM 90 NEMCI S 9VOHMI OKLOP-NIMI IN MOTORIZIRANIMI ČETAMI PREDRLI DO MORJA IN TAKO ODREZALI ZAVEZNIŠKO VOJSKO V BELGIJI OD FR ANCIIE PR^ZADEVANU ZAVEZNIKOV SO USMERJENA H GLAVNEMU CILJU, PRESEKATI NEMŠKI KLIN. NAPADI SE IZVRŠUJEJO ISTOČASNO S STOAM V BELffl H ZBRA NE VOJSKE IN S STRANI ZAVEZNIŠKIH SIL NA FRANCOSKEM OZEMLJU. PRVIM ČETAM SE JE POSREČILO, KAKOR SMO V SREDO MLOM4 ŽE POROČALI, ZNOVA ZAVZETI ARRAS, DRUGE SO PA VDRLE V AMIENS, SKOZI KATEREGA SO NEMCI PRIŠLI K MORJU NEMCI PA SCLAPED-TEM NADALJEVALI NAPREDOVANJE IZ ABBEVILLEA CEZ BOULOGNE SUR MER PROTI CALAISU. NJIHOV NAMEN JE OCPPO ODREZATI za" VEZNIŠKE CETE V BELGIJI TUDI OD MORJA. S TEM V ZVEZI SE PRIČAKUJE VSAK TRENUTEK ODLOČILNI SPOPAD, OD KATEREGA MODVlt NO, ALI SE BO ZAVEZNIŠKIM ČETAM POSREČILO ZNOVA VPOSTAVITI ZVEZO MED ARMADO V BELGIJI IN V FRANCIJI AUNE ODSEKU FRONTE SO SE BOJI USTALILI NA POLOŽAJIH. VZDOLŽ MAGI-NOTOVE ČRTE SE BIJE VELIK TOPNIŠKI DVOBOJ. OSTALO POROČA m
DANAŠNJA POROČILA.	WKUCAJO
Nemška vojna poročila
BERLIN, 24. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: V Flandriji napreduje naš napad čez Šeldo počasi kljub sovraž' nemu odporu. Pri Valenciennesu se bitka še bije. Ozemlje Mormala so naše čete popolnoma osvojile. Sovražni napadi oklepnih čet pri Cambraiu so bili tudi vče raj odbiti. V Artoisu napredujejo naše čete v smeri Calaisa. Na južnem delu fronte, od Somme do Maase, je sovražnik povsod v obrambi. V Llčgeu se Je vdala zopet nova utrdba. Južno od Namurja je nekaj postojank še vedno v rokah sovražnikov. Naše letalstvo operira večinoma v sovražnem zaledju proti komunikacijam in umikajočim se sovražnim četam v Flandriji in Artoisu. V Rokavskem prelivu smo potopili dva transportna parnika in neko petrolejsko ladjo s skupno težo okoli 20.000 ton, Neki rušilec je bil težko poškodovan. Pristranske naprave v Dunkerque in Dovru smo napadli z bombami Iz letal. Nemške male pomorske edinice so pred Dunkerqueom potopile nekega sovražnega rušilca. V splošnem pa je slabo vreme na obeh stra-
ladjo, neko drugo transportno ladjo pa poškodovali. Razgnali smo sovražno taborišče in uspešno napadli izkrcevalne naprave. Sovražnik je tekom noči znova napadal z letali zahodno Nemčijo hi ubil več civilistov.
neh oviralo večje delovanje letalstva. Sovražnik je izgubil 9 letal, mi jih pa pogrešamo 5. Pri Narviku smo zadeli neko sovražno križarko in neko transportno BERLIN, 24. maja. DNB. Že nekaj dni divja v Flandriji In v Artoisu največja bitka vseh časov. Ozemlje, na katerem se borijo angleško-francosko-belgijske armade, meri 30.000 km1. Železni nemški obroč jih vedno siineje oklepa. Vsi njihovi poskusi, ta obroč prodreti, so se doslej izjalovili. Toda zavezniške čete so sijajno oborožene, ker so imele čiste ofenzivno nalogo, namreč vpasti v Porurje. Zato je napačno primerjati to bitko z ono pri Kutnem. Popolnoma napačno je zatorej, pričakovati, da bi odločitev padla že danes ali jutri. Zavezniške armade so še popolnoma intaktne. Trdovratna borba se nadaljuje.
Angleška vojna poročila
Francoska vojna poročila
PARIZ, 24. maja. Havas. Sinočnji francoski vojni komunike se glasi: Tekom dneva so divjali na severu številni boji. Naše predhodnice so zopet zavzele predmestja Amiensa. Silovito nemško artilerijsko obstreljevanje vzhodno od tod do Sedana je ostalo brez uspeha. Naše letalstvo noč in dan z bombami zasipava sovražno črto in ozadje. Našim lovcem se je posrečilo nagnati v beg štiri skupine sovražnih letal po 20 enot. Pri tem so Nemci izgubili 8 letal. Vsa naša letala so se vrnila v svoje baze.
PARIZ, 24. maja. Havas. Vojaški strokovnjak je davi ocenil položaj sledeče: Situacija v severni Franciji ostaja nadalje nepregledna. Najbolj na zahodnem koncu. Nemcem se je posrečilo v skladu z njihovo znano taktiko z oklopniml oddelki posamič doseči obalo. En tak sovražni oddelek je dosegel Boulogne-sur-Mer. Podvzeti so bili nemudoma koraki, da se ti sovražni oddelki uničijo. Na črti ob Sommi do Sedana so v teku hudi boji. Angleško letalstvo tudi danes z neprestanimi nizkimi poleti napada nemške oddelke v ozadju. Angleške bombe so pognale v zrak številne sovražne trene in munlcijske kolone. Z juga se je Francozom posrečilo zavzeti predmestja Amiensa. Morala francoskih čet se je zadnje dni zelo popravila. Nemška propaganda nima več želenega efekta. Tako je nemški radio zadnje dni razširjal vesti, da se misli francoska vlada preseliti v Kanado, a par dni za lem jo že javljal, da misli vlada Iti v španski Irmi, včeraj pa je javlja!, da ro*de francoska vlada v Ciermont-Ferrant. Neresničnost teh vesti je oči-vidna.
PARIZ. 24. maja. Havas. Vojno poro-
čilo posebno pohvali dve eskadrilji francoskih letal, ki sta odločno posegli v boje. S hitrostjo 600 km na uro sta drveli eskadrilji nad neko sovražno motorizirano kolono v Belgiji in jo zasuli z bombami. Na cesti so zaradi eksplozij streliva nastala velika žrela. Nemci so se umaknili v gozdove, kamor so jih letala zasledovala. Na drugem kraju so letalci vrgli v zrak most, po katerem je vprav korakala večja edinica sovražnikov.
LOiNDON, 24. maja. Reuter. Položaj sinoči je označil vojaški strokovnjak sledeče: S protisunkom proti severu se je posrečilo francoskim četam polastiti se zopet predmestij Amiensa. Res pa je, da je sovražnik v posesti Abevlllea na obali, ob ustju reke Somme. Vendar so tam k redno močne koncentracije francoskih čet, ki so s sovražnikom v stalnih bojih. Na severni strani »klina« se je združenim zavezniškim silam z združenim sunkom posrečijo, da se v Arrasu še bolj utrdijo, zavezniške sile pa so se polastile predmestij Cambrala. Najhujše bitke divjajo med Valenciennesom in Cambraiom. Tež-koča bojevanja je še povečana radi izredne gostote prebivalstva. Zelo aktivna je bila zavezniška protiletalska obramba, predvsem pa letalstvo. Od začetka bojev je bilo samo nad francoskim ozemljem uničenih preko 1000 nemških letal.
LONDON, 24. maja. Reuter. Tekom • •
današnje noči ni bilo zaznamovati sprememb. Položaj je še vedno Isti, kakor ga te včeraj označil ministrski predsednik Churchill. Boji se vršijo v okolici In tudi v samem Boulogne-sur-Mer (okoli 25 km lužno od Calaisa). Toda ponoči so Francozi s silovitim protisunkom spet zavzeli predmestja Amiensa na južnem koncu včerajšnjega najnovejšega predora Iz Belgfje sem, ko so prišli za hrbet angle-ško-belgijske armade. Na severnem koncu tega novega predora drže Angleži Arras trdno v svojih rokah. Položaj bi se dalo označiti: Novi nemški predor ali žep se tekom nocojšnje noči Nemcem ni posrečilo razširiti. Priprave za novo nemško ofenziva v severni Franciji, ki jo je pripravljal silovit topovski ogenj tekom celega včerajšnjega dne, se niso posrečile. Napad je bil zavrnjen. Nastalo pa je medsebojno obstreljevanje med Longuevlllonom (vzhodno od Montmedv-!a) do Mosefte.
Akcija angleškega letalstva
LONDON, 24. maja. Reuter. Sinočnji komunike letalskega ministrstva se glasi: Koncem včerajšnjega dneva je ena naših lovskih eskadrilj zbila deset sovražnih letal. Glavno zaslugo pri tem Ima pilot, ki je v zadnjih dveh dneh sestrelil 15 sovražnih letal. Potruljiranje naših letal nad severno Francijo in Belgijo se je nadaljevalo, pri čemer je bilo zbitih na tla veliko število sovražnih letal. Ob priliki zopetnega zavzetja Arrasa so naši lovci napadli sovražna letala, ki so v veliki premoči podpirala svoje tankovske odrede. Pri tem Je eskadrilja štirih Hurricanov na-
padla 20 sovražnih letal ter zbila 2, nato je napadla eskadriljo 10 letal ter zbila 4.
LONDON, 24. maja. Reuter. Angleško letalsko ministrstvo javlja: Vee včerajšnji dan je naša letalska sila aktivno sodelovala v bojih na frontah in v okupiranem ozemlju, pa tudi globoko v Nemčiji sami. Bombniki RAF so bombardirali nemške čete, tanke in oklopne divizije v južni Belgiji, a v severni Franciji so se zlasti aktivno udejstvovali severno od reke Aisne. Pri tem so zmetali na glavno poveljstvo sovražne oklopne divizije nad »to bomb Nadaljevanje na 2. strani!
Obletnica vstopa Italije v svetovno vojno
Danes slavi lta|i|a 25. obletnico vstopa v svetovno vojno — Mussolini ne bo govoril — Clano se je vrnil iz Albanije — Odlikovanje mariala Goeringa — Italijansko-japonsko prijateljstvo
RIM, 24. maja. Ass. Press. Danes slavi Italija dan 25. obletnice nienega vstopa v svetovno vojno. Zatrjevalo se je, da bo Mussolini danes odpotoval v Neapelj, kjer naj bi tudi govoril. Ta govorica se je izkazala kot neresnična.
RIM, 24. maja. Stefani. Listi pišejo o 25. obletnici vstopa Italije v svetovno vojno, da je to pomenilo začetek nacionalno revolucije naroda. Fašistična Italija se je rodila v vojni, ustvarjene so njene zemljepisne meje, toda ne povsod. Boriti se še mora, da najde prostora za svoje Hudi in industrijo. Z ustvaritvijo imperija je pa Italija naletela na hegemonijo dveh zahodnih demokracij. V sedanjem sporu je Italija na strani narodno-sociali-stlčne Nemčije, piše »Popclo d’Italla«.
RIM, 24. maja. Diplomatski urednik agencije Stefani piše v zvezi s proslavo 25-letnice vstopa Italije na strani antante
v vojno, da »italijanski narod ne more pozabiti, da je v četrt stoletju po vojni naletel od strani bivših zaveznikov le na zapostavljanja. Svetovna vojna je pomenila za Italijo novo etapo v zedinjevanju naroda. Potem je prišlo drugače, izgovarjale so se razne fraze na račun Italije. Zdaj prihajajo odločnejše besede, vse te pa na račun izdaje zaveznikov.«
TIRANA, 24. maja. ATA javlja: Po ogledu javnih naprav je grof Ciano dospel v Tirano, kjer ga je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Neprestano se je vzklikako kralju in cesarju Italije ter Mussoliniju. Po obisku pri višjih oblasteh so bile prirejene velike manifestacije. Pred Cianom je defilirala množica nad 10.000 kmetov iz Skadra in okolice, ki so nosili table z napisi o uspehih fašističnih javnih del v Albaniji. Po svečanostih se je grof Ciano z letalom vrnil.
RIM, 24. maja. DNB. Italijanski vele-1 poslanik Alfieri je izročil osebno na bojišču maršalu Goringu najvišje Italijansko odlikovanje, red Anunciate. Alfieri je imel ob tej priliki dolg razgovor z Qo-ringom. Goring je bil odlikovan ob priliki obletnice podpisa nemško-italijatiske-ga pakta.
RIM, 24. maja. Stefani. Duce je sprejet šefa japonske delegacije, ki mu je izročit poslanico predsednika tokijske vlade. V njej poveličuje preizkušeno prijateljstvo med obema državama. Japonska ne bo nikoli pozabila pomoči, ki ji jo je nudila Italija v trenutku, ko sl je Tokio prizadeval, utrditi svoj položaj na vzhodu Azije. Japonska gleda v teh resnih dneh z velikimi simpatijami na napore italijanskega naroda za izgraditev Imperija lii želi, da bi zastavljene naloge Rima v polni mer! uspele.
Mobilizacija vseh sil Anglije
Z najradikalnejšimi zakoni je stavljeno vse zasebno premoženje in vse delo v službo in pod kontrolo države — Razveljavljena 1000 let stara ustavna določila
LONDON, 24. maja. Reuter. Obe angleški zbornici sta v soboto sprejeli zakon o kontroli nad zasebnim lastništvom. Novi zakon določa, da morajo biti vladi popolnoma na razpolago vsi produkcijski viri, ki so potrebni za obrambo. Zakon obsega tako podjetja sama kakor tudi vse nameščenstvo in delavstvo. Zakon velja za dve leti. S tem je uvedena najstrožja državna kontrola nad vsem zasebnim imetjem in nad vso produkcijo.
LONDON, 24. maja. Na podlagi pooblastil, ki jih je dal parlament vladi glede državne kontrole nad zasebno lastnino, je delovni minister Bevin izdelal načrte, po katerih se takoj izvede reorganizacija vojne proizvodnje ter mobilizacija in razporeditev razpoložljivih delovnih sil. Za jutri je sklicana posebna seja ekse-kutive vseh sindikatov, katere se bo udeležil v imenu vlade Churchill ali pa Bevin.
LONDON, 24. maja. Reuter. Minister za javno varnost Anderson je predložil novi zakon o veleizdaji v vojni. Po novem zakonu je določena smrtna kazen za vse one v Angliji bivajoče tuje državljane, ki zagrešijo kako izdajalsko ali vohunsko delo. Smrtna kazen je dalje določena tudi za vse one tujce, ki pridejo v Anglijo z namenom vohunstva ali kakega drugega sovražnega udejstvovanja.
LONDON, 24. maja. Reuter Novi zakon
o	zirednih pooblastilih vladi, s katerim se tej stavlja na razpolago celokupna telesna, delovna, materialna in finančna sila angleškega naroda je revolucionaren ne le po angleških pojmih, marveč tudi po splošnih, saj predstavlja ta akt praktično državni kapitalizem, kakor ni manjši celo v Rusiji. Veljavnost tega zakona je vsekakor omejena na 2 leti. Včerajšnje »Times« poudarjajo, da je besedilo na navadni poli papirja, ki je zadobilo obvezno moč v pičlih 2 in pol urah, raz-
Izdajalci v Angliji in Franciji
LONDON, 24. maja. Reuter. Takoj za zakonom o izrednih pooblastilih vladi je bil predvčerajšnjem sprejet zakon o uved bi smrtni kazni za spijonažo, včeraj pa je bil sprejet zakon o smrtni kazni za izdajo že tekom večera je odredilo notranje ministrstvo aretacijo fašističnih voditeljev sira O. Mosleya in Thompsona, dalje kon servativca kapetana Rasmaya in Becketta Prav tako je bila uvedena stroga kontrola nad vsemi begunci iz Belgije in Holandske in je bilo 20 aretiranih.
LONDON, 24. maja. Reuter. Poslanec Arcibald Ramsay je bil prijet In odpeljan v zapor. Proti njemu je uvedeno kazensko postopanje po zakonu o zaščiti države. Stotnik Ramsay je zet lorda Gor-menstona, ki je za časa svetovne vojne služil v gardi. Od leta 1931 je član konservativne stranke.
LONDON, 24. maja. Reuter. V zvezi z aretacijo vodje angleških fašistov Mostova in še osmih drugih odličnikov poročajo, da so našli na njih stanovanjih ter
na sedežu stranke zelo obremenilen material, letake in brošure. Med brošurami je bila tudi ena Mosleya, kjer agitira za sklenitev miru.
LONDON, 24. maja. Reuter. Listi odobravajo energične korake vlade, ki je pozaprla fašistične voditelje. Po tem, kar se je primerilo na Norveškem in Holandskem, ni mogoče, da bi se zahrbtni sovraž niki svobodno gibali po angleških tleh. »Daily Maik zahteva podobne ukrepe pro tl komunistom. »Holandska je padla v petih dneh samo zato, ker ni bilo notranjega zaupanja, ki so ga izkoristili razni izdajalci. To se v Veliki Britaniji ne sme ponoviti. Nemčija nas tudi v zaledju ne sme premagati.«
PARIZ, 24. maja. Ass. Press. V Franciji je bila Izvršena cela vrsta aretacij komunistov, ki so delovali proti državi v korist sovražniku. Ugotovljeno je, da so vršili sabotažne akte tudi neposredno na bojišču.
Cabiati napoveduje napad na Anglijo
RIM, 24. maja. Stefani. Italijanski tisk komentira zadnji razvoj dogodkov na bojišču in vojaški strokovnjak general Cabiati meni, da so Nemci s zasedbo fran coske obale ob Kanalu prišli do možnosti, da bodo v najkrajšem času lahko izvedli napad na samo Anglijo. Z zasedbo kanal, skih luk bo postala Nemčija gospodarica obalnih oporišč od Trondhjema do Abbe-
vllla. Za napad na Veliko Britanijo že ima jo Nemci organizirano posebno armado 50.000 mož. ki bodo po zraku prenešenl na angleška tla. Nemška transportna le. tala bodo spremljali bombniki in lovska letala. Akcijski radij transportnih letal znaša 600 km. še prej, pravi Cabiati, pa hoče Nemčija razbiti francosko vojsko, katere sile so še vedno zelo močne.
Republikanski pogoj za vstop v vlado
WASHINGTON, 24. maja. Stefani. Vodja republikanske stranke Landon je izjavil, da bo republikanska stranka sodelovala v vladi samo pod pogojem, ako Roosevelt izjavi, da ne bo več kandidiral v tretjič za prezidenta. V zvezi s tem je Izjavila neka odlična osebnost Iz prezl-
dentove okolice, da je Roosevelt preveč zaposlen z vprašanji državne obrambe, da bi mogel posvečati večjo pažnjo vo-livnim vprašanjem. V političnih krogih pa smatrajo, da je popolnoma gotovo, da bo Roosevelt tudi še tretjič kandidiral za prezidenta.
Churchillova izjava o položaju
LONDON, 24. maja. Havas. Na seji parlamenta je imel predsednik vlade Churchill govor, v katerem je poudaril, da se bijejo hudi boji okrog Boulogne sur Mer. O izidu teh bojev je še prezgodaj govoriti. Položaj je zelo resen, operacije vodi sam Weygand, ki hoče rekonstruirati zavezniško fronto. Množice beguncev zelo otež-itočajo operacije in je težko izvesti napade *a sovražnika.
LONDON, 24. maja. Reuter. MinistrsJki predsednik Churchill je včeraj zgodaj zju-Jraj podat izjavo, po kateri je odletel ge-seralisimuB Weygand na fronto, kjer ‘»sebno vodi operacije tik za linijami. Popoldne je Churchill ojjavil, da se je sov-ftžniin oklopnim oddelkom posrečilo priti ta hrbet zavezniških čet ter tako predreti 4o obale. Abeville je v sovražnih rokah. Stojimo pred boji ob obali in si ne zakrivamo nevarnosti tega dejstva. General •*
Weygand je že podvzel korake, da se fron ta konsolidira.
LONDON, 24. maja. Havas. Londonski vojaški krogi so po Churchillovi sinočnji izjavi smatrali, da je položaj v severni Franciji resen, ne pa nepovoljen. Listi poudarjajo veliko spretnost in nagle odločitve generala Weyganda, ki skuša s hitro prilagoditvijo dogodkom onesposobiti nasprotnika. Oddaljenost nemških motoriziranih sil od preskrbovalne baze spravlja nasprotnika v vedno težji položaj, zavezniško letalstvo pomaga, da so sovražne edinice ovirane pri prediranju, dokler se zavezniške sile ne razpostavijo za odločilni sunek.
DANES GOVORI TURŠKI PREMIER
ANKARA. 24. ma>a. Stefani. Danes bo »m©! predsednik turške vlade Refik Saj-dam velik govor o po!ožs*?y Turčije.
veljavilo ustavna določila kakor so se utrdila v teku enega celega tisočletja, Angleški narod rad žrtvuje v tej kritični uri vse pridobljene pravice za to, da si jih na ta način, ko mine huda ura, zopet pribori. S tem zakonom je mobilizirana celokupna sila naroda, ki stavlja vladi na razpolago vse svoje sile, delo in premoženje. Določila tega revolucionarnega zakona veljajo enako za uboge in bogate, za ženske kakor za moške, za mlade kakor za stare. Ako se upošteva neizmerno bogastvo angleškega naroda ter njegovih bank in velebank, more človek šele zado-biti predstavo kaj ta zakon komeni. Vsa ta denarna sredstva bodo stavila v pogon celokupno industrijo, ki bo delala noč in dan, ob nedeljah in praznikih. K delu bodo pritegnjeni moški in ženske, staro in mlado, brez ozira na stan in poklic. Maily Mail pravi:	To	je odgovor
angleškega naroda na pretečo nevarnost.
Francoski listi o vzrokih nemških uspehov
PARIZ, 24. maja. Havas. Listi se bavijo z varnostnimi ukrepi v Angliji ter ugotavljajo, da je položaj v Maginotovi črti varen. Treba je le z vsemi silami ustaviti nem ško prediranje ob obali Rokavskega kanala. Sovražni uspehi so posledica nepopolne mobilizacije zavezniškega materiala in vojnih sredstev. Velika Britanija daje ogromne napore v sedanjih trenutkih, naglo se gradijo zaklonišča in pripravlja obramba njene obale.
Kanadska letala za Anglijo
OTTAWA, 24. maja. Reuter. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je obvestil parlament, da Je vlada ponudila londonski vladi, da pošlje v Evropo letala, ki jih ima kanadska vojska. Kanada bo storila vse, da bo čimbolj povečal? svojo vojno industrijo in naglo zalagala Veliko Britanijo.
ZA VOJNO OBVEZNOST V AMERIKI
NEW YORK, 24. maja. Agenzia Stefani. Največja telovadna organizacija USA National Education Board je naslovila na prezidenta peticijo, naj se v USA takoj uvede splošna vojna obveznost.
PREPOVED OBOROŽENIH LADIJ NA DONAVI
BUKAREŠTA, 24. maja. Havas. Mednarodna podonavska komisija je sklenila, da se še strožje izvaja prepoved plovbe oboroženih ladij po Donavi.
GOVOR ANGLEŠKEGA KRALJA
LONDON, 24. maja. Havas. Kralj Jurij VI. bo imel danes, ob priliki proslave cesarstva imperija govor, ki ga bodo prenašale radijske postaje ob 21. uri.
Nadaljevanje s 1. strani! ter zbili na tla 40 sovražnih letal. V južni Belgiji so z direktnimi zadetki pognali v zrak sovražni municijski vlak, uničevali ceste, rušili mostove in s strojnicami obstreljevali nemške oddelke. Zlasti so trpele železniške proge v nemškem ozadju. Skupina Blenheimov je zasipala sovražno kolono v dolžini 600 yardov z bombami in zaznamovala same direktne zadetke. Prav tako so naši bombniki direktno zadeli dva vojaška vlaka severno od Aache-na ter aerodrom v Haagu. Nekemu brit-skemu bombniku se je posrečilo priti celo do Leipziga, kjer je uničil električno centralo v Rotti.
GAMELIN NI IZVRŠIL SAMOMORA
LONDON, 24. maja. Reuter. S francoske strani odločno zanikujejo vse nem' ške vesti, da je general Gamelin izvrši} samomor. Prav tako tudi ni res, da bi bil vrhovni poveljnik angleških čet, general Gort, odšel iz Francije v Anglijo. NORMALNI ODNOŠAJI MED FINSKO IN RUSIJO
HELSINKI, 24. maja. DNB. Finski pred sednik Kallio je včeraj sprejel sovjetskega poslanika v sprejemno avdijenco. S tem so normalni diplomatski odnošaji med Sovj. unijo in Finsko zopet postavljeni.
ANGLIJA — RUSIJA
LONDON, 24. maja. Reuter. Podtajnik za zunanje zadeve Butler je včeraj popoldne v parlamentu na posebno vprašanje odgovoril, da je angleška vlada na rusko noto o počasnem poteku angleško-ruskih trg. pogajanj nemudoma podvze-la korake, da se trgovinski odnošaji med Anglijo in Rusijo izboljšajo.
RUSKO-FINSKA MEJA DOLOČENA
HELSINKI, 24. maja. DNB. Finska sovjetska obmejna komisija je končal? svoje delo.	t
DOMAČA OBRAMBA V KANADI
OTTAWA, 24. maja. Reuter. Notranje ministrstvo je ustanovilo domačo obram bo, ki bo čuvala javna poslopja.
EPPOVA ZAHVALA MUSSOLINIJU
RIM, 24. maja. Stefani. Maršal Epp je poslal Mussoliniju naslednjo brzojavko: »Iskreno se vam zahvaljujem za prisrčen sprejem in želje, ki so bile izražene ob priliki visokega odlikovanja s strani vla. darja. Vaši tovariški izrazi simpatij so me ganili, pomenijo močno okrepitev prijateljstva med obema državama.«
NOVA SOVJETSKA ODLIKOVANJA
MOSKVA, 24. maja. TASS. Predsedfli-štvo vrhovnega sveta je odločilo, izdati zlato medaljo za odlikovanja, ki bo imelo pozlačeni srp s kladivom. Odlikovani bodo s tem vsi, ki so se posebno izikazali na socialnem področju. Izdelan bo tudi red s srebrnim srpom in kladivom na peterokraki zvezdi.
Mariborska napoved. Spremenljivo ifl oblačno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 21.6, danes najnižja 12 0. opoldne 19.5.
Splošna mobilizacija v Romuniji
BUKAREŠTA, 24. maja. Havas. Romunija je v zadnjih dveh dneh pozvala pod orožje novih 350.000 mož, to je skoro vse rezerviste. Praktično je izvedla Romunija splošno mobilizacijo. Kot vzrok za ta rikrep navajajo podobne ukrepe v neki so-
sedni državi. Mišljena je tu Madžarska, ki je prejšnjo nedeljo postavila dva nova armadna zbora.
BUKAREŠTA, 24. maja. Havas. Ob severni madžarski meji je zbranih 30 sovjetskih divizij.
Polet ameriških bombnikov v Evropo
LONDON, 24. maja. Reuter. Včeraj opoldne so prispeli preko Oceana prvi težki bombniki iz USA. Za polet preko Oceana so potrebovali 12 ur. Piloti so izjavili, da jim sledi cela reka letal. Ameriške bombnike morajo zaradi določil nevtralitetncga zakona po zemlji spraviti v Kanado, od koder šele odlete preko Oceana v Anglijo.
NEWYORK, 24. maja. Havas. »Ne* York Times« pišejo, da so zavezniki od začetka vojne naročili v USA 6100 letali 2300 od teh so jih že prejeli, 4000 jih b° še poslanih. Ameriško javno mnenje odobrava prodajo letal zaveznikom, zdaj j® za to politiko washingtonske vlade že 5* odstotkov ljudi, še nedavno jih je bilo I® 30 odstotkov.
Ameriško mnenje se spreminja
NEW YORK, 24. maja. Havas. Po vsej Ameriki se sliši vedno več izjav vidnih mož. ki izražajo simpatije zaveznikom. Tako je bivši prezklent Hoover, ki pa je v opoziciji, na mladinskem kongresu opozarjal mladino, re' vadi duha in telo, da bo znala braniti svobodo. Državni podtajnik vojnega r.,; lisirstva general John-
son je dejal, da se je vojna praktično z0 razširila na zahodno poloblo, kajti holandska vzhodna Indija in Grenland Pry padata državam, ki so v vojni, nahaiajo pa se te posesti na zahodni hemisteri‘ Svaril je pred delovanjem pete kolone n® le USA, marveč tudi vse ostale ameriš^ republike.
Novice
Konjunktura lesa in starega žeiezia
Naše železniške postaje so precej ož;* če bo on posekal ves gOzd in ga nc bojšina gozda pri nas ostala neizpremenje-
vele. Predvsem vidiš cele vlake natovorjene z lesom. Danes je prava konjunktura za les. Cene lesu so se v zadnjem času silno dvignile. Tako vidimo, da so poskočile celo za 150—200% in so danes dosegle ono višino, ki je bila takoj po vojni.
Ni torej čudno, da hoče vsak posestnik gozda izkoristiti to konjunkturo in s prodajo lesa postaviti celotno svoje gospodarstvo v staibilno stanje. A zavedati se fnoramo da taka nenadna konzunktura, ki res lahko nudi gospodarjem neko oporo, navadno napravi več škode našemu gospodarstvu, kakor pa koristi. To vidimo v tem, ker se naši gozdovi trebijo brez usmiljenja. Poglejmo danes našo lepo Dravsko dolino, natrpana je z lesom. Isto je s Savinjsko dolino. A naše Pohorje in naš lepi Kozjak postajata iz dneva v dan bolj gola in tam, kjer so prej šumeli lepi temni gozdovi, se pojavljajo gole jase, brez drevja in brez vsake kulture. Naši ljudje se v dobi take lesne konjunkture premalo zavedajo posledic tako intenzivnega izsekavanja, se premalo zavedajo, da lahko bodočnost prinese našim lepim zelenim gozdom isto usodo, kakršno so doživeli prebivalci sedanjega golega in pustega Krasa. Gospodar, ki danes živi na gozdnem posestvu ne misli, kaj bo sekal in od česa bo živel njegov naslednik,
zasadil z novim drevjem. To manijo po j na. A, če pomislimo, da rabi za rast tako
stalnem sekanju bi bilo troba zajeziti.
Zdi se nam vsem, da je v naših gozdnih posestnikih premalo ponosa, premalo ljubezni in skoraj nič spoštovanja do te kulture. Vse več teh lastnosti so imeli naši predniki, ki so gozd ljubili in je morala biti velika sila, da se je gospodar odpravil v gozd in posekal drevo. Pomislimo, če bi ti naši predniki tako gospodarili po naših gozdovih, kakor se gospodari sedaj, kaj bi pa preostalo sedanjim lastnikom?
Ta manija po sekanju gozdov se je prenesla tudi v Slovenske gorice in na Mursko polje, kjer so gozdovi bolj redki in je do sedaj sekira bolj prizanašala stoletnim hrastom in drugemu drevju. A sedaj je začela tudi tu sekira peti svojo uničujočo pesem. Stoletni hrasti debele bukve, bori in smreke padajo in lesni prekupčevalci imajo obilo posla, železnica pa prevaža les, bodisi proti severu, bodisi proti jugiu. Naša lepa pokrajina pa izgublja svojo lepo vabljivo lice in vsi se sprašujejo: »Kaj bo potem, ko ne bo več lesa?« Bog ve kaj bo!
Glede tega brezumnega izsekovanja bi se moralo z ostrili in učinkovitimi ukrepi napraviti enkrat za vselej konec. Za vsako posekano drevo, bi se moralo zahtevati zasajeno drugo, tako, da bi povr-
Enotne cene mesa
Ban dr. Natlačen je izda! odlok, po katerem se odrejajo enotne cene mCsa, ki veljajo hkratu tudi kot maksimalne cene za vso banovino.
Te oene so naslednje: govedina prve vrste od 14 do 16 din kg s 25% priklado kosti, pljučha pečenka brež kosti do 22 din, govedina druge vrste od 12 do 14 din s 25% priklado kosti, pljučna pečenka brez kosti do 20 din; teletina od 14 do 16 din z do 30% priklado kosti, brez kosti do 24 din; svinjina od 16 do 18 din, slanina in salo do 10 din, mast do 22 din. Te cene veljajo za področja mestnih ob*
čin Ljubljana, Celje, Maribor in Ptuj ter še nekatere podeželske občine, med drugimi: Žalec, Teharje, Slovenjgradec, Šoštanj, Slovenske Konjice, Vitanje, Šmarje pri Jelšah, Kamnica pri Mariboru, Studenci, Radvanje, Pobrežje, Košaki, Slov. Bistrica, Sv. Lenart v Slov. goricah.
V ostalih krajih banovine se morajo računati za 1 din pri kg nižje cene od zgoraj navedenih. V Ljubljani pa se smejo računati za 1 din višje cene.
S to naredbo so razveljavljene vse dosedanje splošne in posebne odobritve cen mesa in masti.
Celje
Gostovanfe ljubljanske opere
Mestno gledališče v Celju bo priredilo v počastitev slave 39, pešpolka v Celju
V	torek, 28. t. m., ob 20. uri vprizoritev Foersterjeve narodne opere »Gorenjski slavček«. Gostovala bo ljubljanska ope-
ra. Predstava je izven abonmaja. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži te narodne proslave v čim večjem številu. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Upokojen jc na lastno prošnjo iz zdravstvenih razlogov pešad. kapetan I. ki. g. Franjo Toš v Celju.
c Seja celjskega ttiesUtep sveta bo v petek, '31. t. rti., oB 18,30. Na dttbVnetM rerlu so poročila oclbotciv.
c Fantovsko ra/računa vanje. 18 letnega delavca Aloji a Bbbka iz Kg. Pristave, pri Konjicah je v prepiru sunil z nožem v levo pleče in mu zlomil tudi desno roko delavec Jurij Robil?, Poškodovanca so od-;
dali v celjsko bohiišnlfco.
c Puška sc mu je sprožila. 19 letni rudar Stanko, liezgovšek iz St. Jurija pri Hrastniku je pregledoval puško, ki se je sprožila. Obslrcal si je levo koleno in levo roko.
c Z voza je padla med vožnjo 30 letna dekla Zorko Marija iz Ivošnice pri Celju in si zlomila desno nogo.
c Razne ttestfečet 20 letni sin malega posestnika Prailc Ptrkaits iz Rogatca je padel tn si zlomil levo roko. — 82 letna obe. reva Terezija Vrečer iz Celja je padla na Cankarjevi cesti in si zlomil« levo nogo. — 52 letno ženo voj. Invalida Terezijo Slameršek iž Celja |<- povozil neki kolesar ih jo hudo poškodoval po levi nogi. — Vsi sfe zdravijo v celjski bolnišnici.
c Smrtna kosa. V bolnišnici sta umrla 65 letna delavčeva žena Kuzman Marija iz Gaberja pri Celjti iti Sin uBčinškega tajiiika Janez Robar iz Rdgaica. Na Mariborski testi je umrla lasittiea avlo takse Kokalj Antonija.
c Celjski Šahovski klub igra drevi prvi cit:L svojega brzolurniria za prvenstvo v mesecu maju. V piK-l sktipltii igrajo lahko Vsi. ki niso glavni igralci CSK. Prijave se sprejemajo' do pričetka turnirja ob 20.
c Koncert vojaške godile v prid Proti-tuberkulozni litfi Bo jutri od 18. do 10. pred kdlodvbrtiiil.
c Iz vojaške služlie. Podpolkovnik g. Josip Krasnik, dosedanji luimeslitik poveljnika vojaškega okrožja v Celju, je zapustil Paše mesto in odšel na svoje novo služBe-
c Telovska procesija se jc včeraj vršita zelo slovesno, udeležil! so se je zastopniki! vojaških in civilnih oblasti ter velika množica občinstva. Pri procesiji, ki jo je vodil opat g. Peter Jurak v veliko asistenco, sla igrali dve godbi, vojaška in železničarska. Šolska mladina se Je zbrala pri zadtijem Blagoslovu na Glavnem trgu. Dve častni čeli vojaštva sta oddali pri evangelijih počastne salve, c Moško truplo brez glave so našli v
I gozdu pri Dramljah. Komisija je ugotovila, ,da je to 27 letni poljski delavec _ Dominik Hraslenšek od Sv. Uršule, ki je končal življehje s samomorom najbrž tako, da si je vtaknil v usta dlnamitno patrono, ki mu je glavo popolnoma raztrgala.
c 2240 dinarjev je izvabil od bolnikov v hiralnici v Vojniku iia goljufiv iiačirt neki 94 letni Viljelu DttUtr. Sedaj je neznano kam izginli. Zasledujejo ga oblasti.
Lfubllmn*
a Varnostno efejiljehjc prOtl davlčl „
odredilo mestno poglavarstvo na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in odbedbe kr. Banske uprave. K temu obveznemu cepljenju je treba pripeljali vse otroke od dopolnjenega drooega leta do dopolnjenega jo. leta starosti. Cepljenja bodo oproščeni le tisti otroci, ki bo pri iijiii uradna zdravniška preiskava ugotovila upravičen vzrok oprostitve. Cepljenje šolske mladine Bo v Šolskih prostorih, predšolsko mladino pa je treba pripeljati k prvemu cepljenju v dnevih od 27; maja (it» tl. julija na'mestni fizika! v Mesim dom od !). dp 11. dopoldne ib od IB. do 18. pOpoldtte. Neopravičen Izostanek ali prekinitev obveznega cepljenja bosta po za. konih strogo kaznovana.
a Za profesorja verouka na tli. realni glhtnazijl v Ljtibljahl je imenovali Jaiiez Oražem.
a (»ftjevo ulico bi bili v najkrajšem času že pričeli asfaltirali ter ji napravili tudi
drevo desetletja, bomo šele videli, kako škodo delamo sami sebi in našemu narodnemu gospodarstvu sploh.
Poleg lesa ima danes veliko konjunkturo staro železo. V vsaki vasi najdemo cele skupine zbiralcev starega železa in trgovci imajo polne zaloge razne železne ropotije. Ljudi se je že danes prižela neka mrzlica in vse zbira staro železo, pri tem pa večkrat ne mislijo in ne ločijo one moralne osnove: »Kar je mojega in kar je tvojega.« V tej mrzlici zgine vse kar je železnega in niti pokopališča niso vama pred takimi vnetimi zbiralci.
Eno dobro lastnost pa ima vendar ta konjunktura in sicer to, da so naši ljttdie na podeželju vsaj malo očistili svoja podstrešja, kote in okrog hiše, kjer je bilo vse polno razne take neuporabne navlake. Za vse to so danes izkupili vsaj par dinarjev, brez katerih bi bili, če bi ta navlaka še dolgo rjavela okrog. Tako vidimo dnevno na naših podeželskih postajah nakladati cele vagone starega žele-zja, ki ga potem odvažajo na vse strani. Pri tem so pa imeli mnogi nakupovalci precejšnje dobičke, ker kmetje in kočarji niso vedeli za pravo ceno in so nakupovali po zelo nizkih cenah, dočim so prodajali po zelo ugodnih cenah. Var
14 dni vendar dobimo tudi na lej lepi ulici v središču mesta valjan asfaltni tlak. kakršen jc na Ilirski ulici.
P«U|
p Maturanti so konč&H šrtlo... Osma sc je izkazala kol malokdaj, saj ima 7 maturantov pogoje zu oprostitev ustnega izpila. Nobeden ni padel. Ponavljalnih izpitov je le nekaj. Letos se ni izvršila predaja 'osme sedmi po običajnih pravilih t. j. predaja zastave, reda kosmatega osla in straniščnega ključa. Medtem pa beleži četrta slaBe uspehe, v kateri jih je precej padlo. V splošnem je zavladalo med di-jaštvom že počitniško razpoloženje, kal-je soditi po lem, da jih je videli vedno več sprehajati sc po ulicah, parku in mični okolici.
k noseme rok m nog
je zelo neugodna stvar posebno po-* leti. Da se izognete tej neugodnosti, vzemite 1 stekleničko vode in ! škatlo praška proti znojenju nog in rok. — Izdeluje lekarna Mr. L. GAYER, ZAGREB, Iliča 79.
S SLOVENSKO PESMIJO NA MEJO
Pevski zbor društva Tabor iz Ljubljane je priredil dva jako uspela koncerta na meji. V nedeljoije najprej v lepi pietet-ni svečanosti položil venec pred Vilharjevim spomenikom v Planini ter zapel nekaj prigodnih pesmi, popoldne je nastopil zbor v sokolski dvorani v Planini, zvečer pa v Dolnjem Logatcu. Zbor ie bit odlično razpoložen ter je pod veščini vodstvom pevovodje Janka Cmoka že! burne aplavze. Žpl obisk v Dolnjem Logatcu ni bil preveč razveseljiv.
o	Slovenska pesem na meji. Preteklo so-bolo so priredila pevska društva meddruštvenega odBora iz Murske Sobote Bori vodstvom sodnika g. Grma v Gornji RaVI-goni lepo uspelo koncertno prireditev. Majhno posojilnično dvorano je. napolnilo številno lepe slovenske pesmi željno ..občinstvo do zadnjega kotička. Prireditelji so Bili nagrajeni z dolgotrajnim aplavzom in željo, da nas kmalu zojiet poselijo.
o l lopljenec v Ščavnici. Od 7. maja jjo-grešan posestnikov sin Jakob Domajnko; iz Terbegovec je bil najden v potoku Ščavnica, ko je voda nekoliko .padla. Xa*tr^i|itn ni bilo najti nikukih znakov nasrtia'.. ter doumevajo, da je pokojnik zaBrccle!"* v vodo v vinjenem slanju.' PSkopon jc Bil na pokopališču pri Sv. Juriju oB ,-Seavnijei.
o V nasprotju % vestmi, ki so jih v’zad* njem času oBjavIli nekateri listi, sporočil nemški konzulat v Ljubljani, da se ie^jZ motornih vozil vseh vrst ir. Nemčije prej ko slej neizpremenjeno vrši.
o Smrtno se je ponesrečil 22'letni ko* lesar Černe v Mokronogu Privozil je v trg po strmini z velikansko brzino lei' priletel z vso silo v hišo pekovskega mojstra Šušlja, tako da si je razbil lobanjo in v nekaj hipih izdihnil, o Ubeglega kaznjencu Vladislava Mežka iz kaznilnice v Mariboru so prijeli v Pre/.-renjah pri Podnartu. Ko sta ga orožnika hotela legitimirali, jc začel bežali, šele s pomočjo poljskih delavcev sta ga ujela.
V	nahrbtniku jc imel precej nn’; stvari ter je priznal že več tatvin.
Pomagaj jetičnemu bratu!
Še vedno je jetika bolezen, ki zahteva največ smrtnih žrtev med našun ljudstvom, posebno pa med doraščajočo mladino. To je dejstvo, ki napram njemu ne shietno zapirati oči. Zdravstvena oblast stori od leta do leta več, da bi omilila bedo, ki jt> povzroča jetika v širših slojih našega ljudstva. Vendar pa razpoložljiva sredstva žal ne zadoščajo, da bi mogli nuditi vsem bolnim varno zatočišče in možnost zdravljenja in da bi odvračali od vseh zdravih nevarnost oku-ženja.
Ako hočenio zmagati v borbi z jetirčo, ako hočemo odpraviti jetiko kot ljudsko kugo, tedaj je najkrajša in najzanesljivejša pot do cilja, da pomaga vsak po svojih močeh. Geslo letošnjega protituberkuloznega tedna je, skrbeti za zdravljenje siromašnih jetičnih Slovencev ter v to svrho z izdatnimi denarnimi prispevki ustanoviti primeren sklad.
Sredi protituberkuloznega tedna smo. Prireditve, predavanja, denarne zbirke, vse kar bo v tem tednu storjenega za
učvrstitev razumevanja za potrebo proti-tuberkuloznega skrbstva, je pod pokroviteljstvom gospoda bana. Ko gre za pomoč sočloveku, naj v strnjeni vrsti stoji ves narod od najvišjega do najnižjega.
Protituberkulozha zveza prosi, da ci-lota in posamezniki s srcem in duši) spremljajo propagando za zbujanje razumevanja in smisla za zvezine cilje in naloge. Apeliramo zlasti na vse občinske uprave, da se blagohotno odzovejo prošnjam, ki so jih od Zveze prejeli njihovi predstavniki. Vso ostalo slovensko jnv-nost pa prosimo, da se pridno poslužuje položnic, priloženih našini dnevnikom. Vse naše edinice naj zlasti v zadnjih dnevih protituberkuloznega tedna v polni meri Izvrže svojo dolžnost in s tem dokažejo. da se zavedajo potreb, ki jim jih nalaga protituberkulozna borba.
Skrb in prizadevanje vsakega ižmsd nas naj bo. pripomoči siromašnemu jetičnemu sobratu do potrebnega zdravljenja! Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
naše mesto tn odšel na svoje	novo službe-	ze pričeli asiaitirau ter
Ho nieslo v Veles Gos|>ou	podpolkovnik	betonske obcestne kadtmje	od	Tvl-Seve čele služboval v Celju KI let in	je Bil v vseh ! sle tio Gledališke ulici-,	U)da dahašnja
krofih splošno priljubljen.	licitacija za oddajo del zaradi izrednih
e Zasebni avto je v sredo	zvečer zadel	razmer ni bila tt$p<*n& in	je	zalo mestna
v Prešernovi ulici nekega gospoda. Slednji	občina takoj razpisala novo	licitacijo v
jc dobil le lažjo poškodbo' na nogi.	| skrajšanem roku, da naposled z zamudo
Dr. Maček o občinskih volitvah na Hrvatsksm
»KOALICIJA HSS IN SDS JE ODNESLA NA HRVATSKEM 90% ZMAGO*
Podpredsednik dr. Maček je na vprašanja beograjskih novinarjev podal naslednjo izjavo: »Mertitti, da občinske volitve ne morejo biti merilo za presojanje politične moči te ali one stranke med narodom. Kajti, pri teh volitvah odločajo tudi mnoge nepolitične komponente lokalnega in osebnega značaja. Zato sem v okrožnici organizacijam HSS dal tej svoji misli tudi izraz. Medtem So pa maloštevilni nasprotniki sporazuma thed. Srbi ha hrvatskem poizkušali, Izkoristiti volitvfc za svoje politične ellfe. še več, postavljali so volivcem vprašanje, naj glasujmo, ali odobravajo sporazum, ki sva ga sklenila Cvetkovič in jaz, ali ne. Po volitvah morem z zadovoljstvom Iz-
javiti, da je koalicija HSS in SDS odnesla na Hrvatskem 90% zmago, ^ri teni se posebno izražd, da je Samostojna demokratska Str^Hka dobila večino vseh Srbov na Hrvatskem. fzraziti nasprotniki sporazuma se niso upali pod svojo firmo niti pokazati, nego so nastopili pod nazivom zajediilške, IzVenstrankarske srbske liste ter dobili 4% vseh občin. Če pomislimo, da živi na Hrvatskem okrog 20% Srbov, poitteiii, da se je proti sporazumu izjasnila je ena petina Srbov. Nisem zahteval politične bitke na občinskih volitvah, če so jo pa nasprotniki spora-zuma hoteli imeti, mislim, da so toliko pametni, da bodo zdaj iz nije vzeli uauk.t
Maribor
Protijetični dispanzer v boju proti jetiki
VZIDANJE SPOMINSKE LISTINE V SPOMENIK RADGONSKIM ŽRTVAM IN MAISTROVIM BORCEM
Začetkom tega leta se je državni pro-tituberkulozni dispanzer, ki je do sedaj posloval v prostorih ambulatorija za pljučne bolezni ekspoziture OUZD v Mariboru, preselil v lastne, na novo adaptirane prostore v Zdravstvenem domu Koroščeva 3. S tem je dispanzer dobil primerne prostore, ima na razpolago sa-lux svetilko in višinsko sonce, ki sta ločeno nameščeni v posebni sobi za obsevanje, predvsem šolske mladine. Glavna pridobitev dispanzerja pa je najnovejši rantgen aparat za presvetljavo in slika-
nje, ki so ga nabavili s posojilom Lige v Mariboru na prizadevanje šefa Zdravstvenega doma.
Dispanzer se bo posvetil predvsem tuberkuloznim obolenjem pri šolski mladini in pri učnih močeh. Dispanzer je že začel s sistematskimi pregledi šolskih učnih moči ter šolske mladine ter bo skušal vso šolsko mladino v Mariboru in bližnji okolici sistematsko pregledati in potrebne učence obsevati z višinskim soncem. Razen tega bo nadaljeval potrebno zdravljenje predvsem pri odraslih, po-
sebno pri ljudeh, ki niso zavarovani pri kakšni bolniški blagajni ali nimajo potrebnih sredstev za zdravljenje.
Dispanzer vodi statistiko umrljivosti od tuberkuloze od 1. 1928 in je vsak slučaj zabeležen na povečanem zemljevidu mesta Maribora, ki visi v dispanzerju. — Obolele naznačijo za vsako leto posebej na manjšem zemljevidu. Tako bo dispanzer skušal vse obolele pravočasno poslati v odgovarjajoče zdravljenje in bo za-početo zdravljenje nadaljeval.
Obrtniki na Mariborskem tednu
Sojč Ivan
Samo kratek čas nas še loči do obrtniške razstave v letošnjem Mariborskem tednu, ki bo od 3. do 11. avgusta. S strani organizacije Slov. obrtnega društva v Mariboru se že vršijo obširne priprave, da bi bila razstava tudi v teh izrednih prilikah čim bolje izvedena, da bi tem bolje služila svojemu cilju in da bi bila koristna za naše obmejno obrtništvo. Vendar je uspeh razstava odvisen od obrtnikov samih. Radi tega se obračamo na vse mariborske in okoliške obrtnike, da že sedaj razmišljajo in pripravijo vse potrebno, da s svojo številno udeležbo in s kvalitetnimi proizvodi na razstavi dokažejo kupujoči javnosti kakor tudi merodajnim faktorjem, da je obmejno obrtništvo tako kot proizvodni, kakor tudi družabni tvorec, činitelj, s katerim je treba tudi v teh časih resno računati.
Pomen razstave je za obrtnike zelo velik. To posebno dandanes, ko obrtništvo v svoji borbi za delo in obstoj naleti na vedno večje težkoče. Razstava mora biti izraz moči in ustvarjajoče sposobnosti našega obmejnega obrtništva. Koristi od razstave so za obrtnike brez-dvomne. Ker obrtnik ne razpolaga z zadostnimi materijalnimi sredstvi, bo razstava pomenila zarij to, kar pomeni za veliko industrijo drago plačana reklama. Obrtništvo bo imelo najboljšo priliko, da na najuspešnejši način celokupno javnost spozna s kvaliteto svojih proizvodov. Propaganda obrtniških proizvodov
preko razstave ima nadalje namen, da vzgoji zavest o prednosti rokodelskega strokovnega dela. Da bi se to doseglo, mora imeti razstava umetniško obrtni značaj. Na njej bodo mnogi obrtniki in-njihov naraščaj pokazali, kakšne prvorazredne sposobnosti, ki meje na umetnost, se krijejo v njihovem delu. Delo v vzornih delavnicah na razstavi bo pokazalo javnosti, kako se vrši proces proizvodnje v obrtnih delavnicah v današnjih prilikah in ji nudilo možnost neposrednega spoznanja obrtniškega dela. Dolžnost obrtnikov je pritegniti v krog razstavljalcev tudi pomočnike in vajence, do bodo kot bodoči mojstri kos nalogam.
Poleg obrtnih izdelkov bo razstava na letošnjem Mariborskem tednu prikazala tudi ostale oblike obrtniškega življenja. Razstava.bo izpolnjena z manifestacijami obrtniškega značaja, kakor s kongresom, predavanji in strokovnimi tekmami, tako da bo imela razstava popolno obeležje rokodelske solidarnosti in sposobnosti.
Obmejno obrtništvo mora vkljub izjemnim časom pri tej priliki pokazati svojo samozavest in razumevanje, tako da bo vsa akcija obrodila čim več koristnih sadov. Moramo se zavedati, da je naš uspeh odvisen od števila, sodelujočih in od naporov, ki jih bomo doprinesli pri izvedbi tega dela. Kolikor samozavesti in solidarnosti, toliko uspeha.
TELOVSKA PROCESIJA
Tudi letos .je bila tradicionalna telov-ska procesija razgibana. Vila se je po Koroški cesti, Strossmayerjevi in Orožnovi ulici na Slomškov trg, nato po Gosposki in Slovenski ulici na Grajski trg ter po Jurčičevi in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer je bila zadnja postaja, častna vojaška četa je oddajala salve, sodelovala je tudi godba. Med odličniki in predstavniki javnega življenja sta bila tudi komandant mesta general Goluboviči« mestni župan dr. Juvan.
ZADNJI DNEVI RAZSTAVE
Danes, jutri in v nedeljo je še odprta velika letošnja slikarska razstava III. Umetniškega tedna v prostorih Uniona na Aleksandrovi cesti. Razstava obsega vrsto umetnin, ki so v resnici vredne, da si jih vsakdo ogleda. Mnogo jih je to že storilo, mnogo jih pa še pogrešamo. Opozarjamo, da bo v nedeljo ob 11. uri dopoldne po razstavi strokovno vodstvo.
PROSLAVA MATERINSKEGA DNE
Krožek žen zadrugark priredi v nedeljo, 26. t. m., ob 15. v gledališču proslavo materinskega dne. Spored je zelo pester. Posebno bo očarala otroke pravljična igra »Trnjulčica«, pri kateri sodelujejo iz prijaznosti člani Narodnega gledališča. Ker je čisti dobiček namenjen za letovanje revne bolehne dece, prosimo, da cenjeno občinstvo to blagohotno upošteva s čim lepšim obiskom. Vstopnice v predprodaji pri gledališki blagajni.
NAPAD NA DEKLE
Ko se je včeraj proti večeru vračala 151etna gospodinjska pomočnica Marija Krambergerjeva s kolesom od Sv. Lenarta v Maribor, jo je pri Sv. Marjeti ob Pesnici napadla skupina petih mariborskih dijakov, ki so tudi kolesarili. Sunili so dekle s kolesa, da je padla v obcestni jarek in si prebila nosno kost, močno poškodovala levo oko ter levo polovico obraza. Poškodbe so bile tako hude, da je Krambergerjeva nezavestna obležala. Napadalci so pred orožniki pobegnili, vendar pa so njihova imena znana in so jih orožniki ovadili.
m. Erika Druzovičeva angažirana v Berlinu.
Mariborčanka Erika Druzovičeva, ki je dosegla pri filmu lepe uspehe, je podpisala pogodbo z velikim berlinskim operetnim gledališčem »Theater des Volkes«, kjer bo pela bodočo sezono. Zadnje mesece je bila priljubljena pevka doma.
*	Proštov, gas. četa v Pekrah priredi 23. junija, v slučaju slabega vremena pa 30. junija, veliko javno tombolo.
i	■lini*’ iti1 aii iwBžV..rmwm - invimi—
m. Za veroučitelja na narodni šoli v Mariboru je bil imenovan p. Anastazij Bajuk.
m. Poročil se je trgovski poslovodja Stanko Preac z zasebno uradnico Lucijo Belša-kovo.
m. Staro-katoliške službe božje to nedeljo ne bo radi letne cerkvene sinode v Zagrebu; prihodnja služba božja bo v nedeljo, 2. junija, ob 9. uri, kot navadno.
m Vsem tovarišem Maistrovih borcev. V nedeljo, 2G. maja bo slovesna otvoritev strelišča strelske sezone na vojaškem strelišču v Radvanju. Ob tej priliki vabi odbor M. B. v Mariboru, da se terv. člani in nečlani omenjene zveze v čim večjem številu xi deležijo te slovesnosti. Zbirališče na Trgu svobode, ob 10. Sprevod z vojaško godbo na strelišče.
m. Muzejsko društvo v Mariboru se bo v prihodnjih dneh obrnilo po svojem pooblaščencu g. M. Mohru do prijateljev mariborskega muzeja s prošnjo za društveno članarino za 1. 1940 v znesku 15 din. Društvo prosi za blagohotni sprejem svojega pooblaščenca, ki bo članom izročil društveno izkaznico in poročilo o delu v preteklem letu. Istočasno zagotavlja Muzejsko društvo vse svoje članstvo in vso mariborsko javnost, da bo storilo vse, da bo mariborski muzej javnosti dostopen vsaj v mesecu avgustu. — Odbor.
m Imenovana sta za suplenta na I. dekliški meščanski šoli v Mariboru Ana Sihlik, za učitelja risanja na I. deški meščanski šoli v Mariboru pa Klavdij Zornik. Imenovana sc morala še pred 31. majem zglasiti na službo in ne smeta čakati uradnega obvestila.
m Novi komisar mariborske obmejne policije g. Uroš 2un jo že prevzel posla Doslej je bil predstojnik policije v Kranju.
m Povišanje telefonske tarife pripravljajo. Novi pravilnik bo najbrž stopil v veljavo že 1. junija.
m Od doma je pobegnil že pred dnevi 17 letni sedlarski vajenec Franc Tenko iz Vojašniške ulice 11.
V	torek, 21. t. m., je bil postavljen v obmejni Gornji Radgoni impozanten spomenik v letu 1918 padlim radgonskim žrtvam in 1918-19 padlim Maistrovim borcem. Zvečer istega dne je bila preizkusna razsvetljava simboličnega spoiru.aka »Svetilnika miru«. Prihodnjo nedeljo, 26, majnika, ob pol 11. uri dop. se vrši slovesno vzidanje spominske listine, katero je sestavil šolski upravitelj v pok. g. Karol Mavrič na podlagi zbranih podatkov onih dni. G. Mavrič je namreč ob onem času služboval v Gornji Radgoni. Slovesno odkritje spomenika bo v nedeljo, 2. junija.
m Otvoritev strelske sezone. V nedeljo, 26. t. m., ob 10. bo na vojaškem strelišču v Radvanju svečana otvoritev letošnje strelske sezone mariborske strelske družine. Lovsko društvo v Mariboru vabi svoje člane, da se v čim večjem številu ude* leže otvoritve strelske sezone bratskega društva.
m Tatvina . perila. V Strmi ulici jc neznanec udradel posestniku Ivanu Petrelu več moškega perila, ki se je sušilo v kuhinji.
m. Pretep zaradi starega železa. Pri meljskem brodu so se spoprijeli starijn mladi nabiralci železa. Tekla bi kri, če bi ne bila prišla policija. Kakor v starih časih pri kopanju zlata...
*	O prehrani. Samo nekatere mineralne tvarine se kemijsko vežejo z organskimi sestavinami. Omenjamo najvažnejše: kalcij, fosfor in železo. V mlečni dečji moki „Braco“ se nahajajo vse te mineralne snovi že vezane z organskimi tvarinami ter tako koristijo detetu za večji razvoj kosti.
iKino
* Grajski kino. Danes izborna in razkošna komedija »Halo Janinc“. Marika Rokk, Johanes Heesters.
* Esplanade kino. Danes zadnjič odlični češki film „Izgubljena nedolžnost". Soboto zabavni film „Divja mačka Arizone**.
* Kino Union. Do vključno petka veliki senzacijski kovbojski film „ZIali tovor” A Dick Foranom v glavni vlogi. Pride: Pu» stolovine „Marlco Polo* z Gary Cooperjem.
* Kino Pobrežje 25. in 26. maja: diti prerije" Buck Jones film.
Mariborsko gledališče
Petek, 24. maja: Zaprto.
Sobota, 25. maja, ot* 20.: „Krisalida“, Red C.
Nedelja, 26. maja, ob 20. uri: „Gcjša'\ Gostovanje J. Povheta. Zadnjič. Znižane cene.
Zadnje gostovanje g. Povheta v mariborskem gledališču bo v nedeljo, 26. t. m. v fini angleški opereti „Gejši“. Nastopi ’/.o-pet v komični vlogi čajarnarja \Vunshija: To bo obenem tudi zadnja predstava -,Gcj-še“. Veljajo znižane cene.
Ne pozabi naročnine!
l/as jusnek:
mati 6$&asi v „1fecetkiku?'!
Glasbena šola ..Drave" v Mariboru
PRAVOSLAVNA SLAVA V MARIBORU
Mariborski pravoslavni verniki obhajajo danes slavo sv. Cirila in Metoda. Ob 10. je bila v pravoslavni kapeli v Melju služba božja, ki jo je daroval prota g.
I	v o š e v i č. Prisostvovali so številni predstavniki oblastev in društev, vojaštvo z oficirskim zborom in verniki. So? delovali so pevci in vojaška godba. Po službi božji je prota opravil slovesno rezanje slavskega kolača.
Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava«, ki je znano po svojem dobrem moškem zboru in po svoji godbi, vzdržuje že lepo vrsto let svojo lastno glasbeno šolo, ki jo od ustanovitve sem vodi prof. Hinko Druzovič st. Letos smo imeli priliko prisostvovati njenemu VII. sklepnemu nastopu v veliki dvorani Narodnega doma.
Spored večera je bil zelo pester. Nastopili so violinisti, klavirski in pevski učenci, sami in v skupinah. Otvoritveno točko so dali učenci pripravljalne šole, ki so pogumno odpeli tri enoglasne pesmi. Vodil jih je šolski vodja sam, ki je obenem oskrbel klavirski part.
Posebej so nastopili: Papstova kot pianistka (Dussekovo pijeso je čisto dobro podala) in kot pevka (v Zajčevi Romanci se je pokazalo, da je njen sopran zel« gibek in pripraven za kolorature); Ve-ronek kot violinist, ki napreduje zelo razveseljivo; Rapotčeva kot pevSa, o kateri se lahko reče, da razpolaga z ugodnim pevskim materialom in da bo brezdvomno dosegla še lepe uspehe, ko 'bo izšolala višinske tone; basist Gniu-■ šek ima zelo prijeten glas in predava si-
ff
gurno, moral se je pa zavedati, da se je nahajal na koncertnem odru. Pevce je spremljala na klavirju ga. Druzovičeva, violinista pa prof. Druzovič ml. Pri pevcih bo treba zlasti polagati važnost na dobro izgovarjajo in vokalizacijo.
Štiriročno sta odigrala z razumevanjem in korektno Lahova in Hiiblova Galov Srbski ples št. 6; obe sta tudi sodelovali v orkestru. Violinski tercet Pod lesek-Lah-Wiesthaler pa je ne vse enako dobro podal vrsto narodnih pesmi, kakor jih je pripravil kap. Jiranek.
Deški pevski zbor vodi že nekaj let meščanskošolski učitelj Vinko Živko. Izmed štirih pesmi je posebno uspela hr-vatska »Pod kopinom« skladatelja Vrhov skega. Živko dela natančno in smotrno, vendar manjka zboru še nekaj zlitosti; kakšen posameznik je bil preveč slišen.
Godalni orkester (v katerem je sodelovalo tudi nekaj odraslih godbenikov za čelo in kontrabas) je odigral Mozartovo »Malo nočno glasbo«. Kljub naslovu skladba ni tako majhna, zato tudi ni bilo mogoče naštudirati jo do podrobnosti. Vendar treba poudariti, da je orkester precej dobro uigran. Nadaljnje delo mora
biti posvečeno boljšemu dinamičnem^ osenčevanju. V zadnji točki večera # pristopil k orkestru še mladinski zbor in skupaj so dali Schvvabovo »Zlaito kanglico«. Tudi tu je šlo v glavnem strumno in z nekim zanosom, vendar pa velja tudi tu, kar sem iekel o orkestru samem-Pri boljši dinamični diferenciaciji bi bita prišla sopranska solo-vloga lepše do vei ijave.
Vsekakor priča vsa prireditev o resnosti dela in stremljenja v društvu in n> šoli., Pod vodstvom svojih priznanih učiteljev (zakaj neki jih »Drava« nikoli tie omenja na programu imenoma?), kakor je Druzovičeva družina pa gdč. Kalčeva, C. Mohorko in V. Živko, smejo pričakovati še mnogo uspehov v glasbenem šolanju. Produkcije »Drave« postajajo i-z leta v leto zanimivejše, opaža se njihjep napredek, pa čeprav se šola vzdržuje brez podpor, kakor smo zvedeli iz ust vedo vneto delavnega društvenega pred sednika Vokača, ki je imel tik pred zad' njo točko kratek, primeren nagovor »a občinstvo in ga pozival, naj še nadalje nodoira veliko nesebično kulturno del® železničarjev.	JVL
Zammmosti
Božanska tradicija Japonskih cesarjev
Dediščina 2500 let stare dinastije — ftiikado je beg, najvišji duhovnik in pogavar države
Japonski cesar Hirohito je, čeprav je »sin sonca«, med vsemi vladarji sveta najbolj nepoznan v tujini. Štiridesetletni, komaj 1.50 m visoki vladar živi kakor menih. Sredi Tokia, New Yorka Azije, leži v najbolj prometnem kraju tihi kotiček molka in božanstvene skrivnosti: cesarska palača. Obdana od vodnih kanalov in vrtov, sredi katerih je celo prostor za igranje golfa, nudi cesarska palača velik kontrast okolici. V svojem dvorcu, ki ga zapusti komaj dvakrat, trikrat v letu, da na svojem belcu prisostvuje paradam, živi cesar skromno, skrivnostno, kakor da bi bilo vse njegovo življenje zavito v pajčolan. Vstaja ob 6, se brez postrežništva obleče, zajtrkuje, posluša radio, čila novine, se posvetuje z ministrskim predsednikom, šefi generalnih štabov in predsednikom tajnega sveta, princem Konoyem. Nato igra golf, ves dan je po večini sam in se likarja s priljubljenimi biološkimi študijami.
Hirohito je obenem cesar, bog, najvišji duhovnik in polavar države. V njem je vtelešena dediščina božanstva 2500 let stare dinastije. Praoče dinastije je bil sin sonca, božanski sin.
Japonec govori manj ko je mogoče o svojem vladarju, ki je vzvišen nad vsako kritiko. V njem je utelešena magična oblast nad podaniki, če izreče vladar grajo ali obsodbo politikov ali častnikov, gredo ti kot samoobsebi umevno prostovoljno v smrt. Ena sama vladarjeva beseda bi zadostovala in že bi prenehala japonsko-kitajska vojna. Le izražena želja Hirohita bi lahko pognala japonsko vojno mornarico na obale Zedinjenih držav, ali pa odstranila kapitalizem države, prepovedala obisk kinematografov. Tako se je zgodilo v minilem stoletju, ko sta cesarja Meiji in Mishuito prepovedala gradnjo železnic in parnikov. Nihče se ni smel lotiti tega posla, čeprav je bil ves narod prepričan, da bi nove iznajdbe silno koristile državi.
Mikado je neviden, brez duše, meni narod. Komorniki, ki mu strežejo pri mizi trde, da ne vedo, kako njih cesar iz-gleda. Z očmi, povešenimi k tlom, vstopajo v sobo, prav tako odhajajo. Ne upajo si pogledati vladarju v obraz. Zdravnik, ki preišče cesarjev utrip, si natakne nove svilene rokavice in jih po uporabi takoj sežge, ker so bile v dotiku z božanstvom ...
Hirohito ima tri hčere in sina. Vsak dan prihajajo dekleta pozdravit visokega očeta, stisnejo mu reko, ker poljubov na
japonskem dvoru ne poznajo. Sedemletni prestolonaslednik Akihito se vzgaja na posebno skrben način. Ločen od sester in ostalih ne zahaja v šolo, učitelji prihajajo k njemu. Od tretjega leta dalje so ga preselili v paviljon cesarske palače, kjer je bival samotno, niti oče in mati ga niša smela obiskati. Štirje učitelji so
njegova stalna družba, dve vzgojiteljici in 60 stražnikov. Zdaj, po sedmem letu ga sme obiskati ob večerih družba dečkov s katerimi se igra po vrtu. Je kakor njegov oče strasten ljubitelj živali. Ko bo zasedel prestol, bo mali deček postal vladar, takrat že stomilijonske države Japoncev...
v vrednosti dveh milijard funtov šterlingov ali 400 milijard din, ki jih je bilo lahko vsak čas vnovčiti na borzi za zlato ali devize. Teoretično bi to zadostovalo za zavezniške na-bavke v tujini za* dobo šestih let, praktično pa mnogo dalj časa, ker se je Veliki Britaniji posrečilo skoro dvakrat povečati svoj izvoz. Angleški imperij proizvaja vrhu tega sam mnogo zlata, 180 milijonov funtov šterlingov ali 36 milijard din na leto.
*V # 5> /
'v; ■ T	'	-v	Si	'	■	:	•	!
^ -y A. ■■■	JZ
« »A
Izkrcavanje nemških čet v nekem norveškem pristanišču
Vodja opozicije major Attiee
Zadnje čase se mnogo čita o vodji angleške delavske opozicije, majorju Klementu Attleeju. Rodil se je 1885, v aktivno politiko je vstopil 1922. Vzgojen v hiši konservativnih tradicij je dovršil v Oxfordu visokošolske študije in se posvetil socialnim problemom naroda. Delal je v pristanišču kakor drugi težaki, hoteč živeti od svojega zaslužka. Kasneje je predaval v londonski .šoli za politično ekonomijo in ostal tam, dokler ni stopil v aktivno politično življenje. Med svetovno voino je bil na fronti v Franciji, na Galipoliju in v Mezopotamiji. Bil
je tudi poveljnik edinice tankov, postal je major in težko ranjen prišel v bolnišnico.
Leta 1924 je bil Attiee podtajnik v vojnem ministrstvu, 1931 pa vršilec dolžnosti vodje opozicije. Ni velik govornik, toda zelo iskren človek. Ostro je kritiziral svojega bivšega šefa Macdo-nalda in m^nakovsko politiko Chamberlaina. Mnogo je zaupal v Zvezo narodov. Lani je fizično zelo oslabel in bil operiran. Doma zelo rad goji cvetje, pri tem mu pomagata žena in štirje otroci.
5 KG MESA
Mlad vojak se je po treh mesecih fronte vrnil v Pariz. Stopil je k mesarju in zahteval 5 kg mesa v enem samem kosu. Mesar mu odreže kos govedine, ga stehta in reče:
— To je natanko 5 kg!
Vojak se nasmehne in odvrne:
— Hvala, mesa ne bom vzel. Prišel sem namreč s fronte m ker sem bil shuj-’ šal za 5 kg, sem hotel samo videti, kolikšen je kos mesa, ki tehta 5 kg...
Kako je kapitulirala holandska vojska
V majhni vasi Rissord blizu Rotterdama se je kritičnega dne sestal vrhovni poveljnik holandske vojske general Win-kelmann z vrhovnim poveljnikom operi-rajoče nemške vojske. Ko je bilo neko poslopje že označeno z belo zastavo, se je bližal vasi iz Rotterdama ob 10.15 avtomobil z belo zastavo. Iz avta je izstopi! general Winkelmann s tremi častniki njegovega štaba, med njimi tudi en častnik holandske vojne mornarice. Možje so se vsedli z nemškimi pooblaščenci k mizi v obliki podkve. Nemški poveljnik je stavil Holandcem pogoje kapitulacije. Ob 11.45 so bila posvetovanja končana, gene; ral Winkelmann je pogoje sprejel in se s častniki odpeljal v Haag.
Kraljica Viljemina je po dolgem pregovarjanju pristala na predajo. Ko je nekaj dni prej dospela v London, se je nasmehnila, videč, da je vsa družinica prc-stolonaslednice Julijane srečno dospela tja. Na obrazu pa ji je bilo brati pravkar prestane skrbi.
Zlato bo odločalo v sedanji vojni
Tako namreč upajo A’’ ' T Pravijo, da se vodi sedaj tudi vojna z. . V Londonu cenijo, da porabi Anglija v vojni na leto 350 milijonov v zlatu. Iz. Francije prihaja v USA petih mesecih vojne je izvozila Anglija v Zedinjene države 225 milijonov funtov, 100 mi-
lijonov od tega je bilo v tujih devizah, 125 milijonov v zlatu. Iz Francij prihaja v USA manj zlata, ker krije angleško zlato zavezniške potrebe.
Ob začetku vojne so Anglija, Francija in Kanada razpolagale s kratkoročnimi papirji
tf&Si .
/HBBBB
S«!!«
a»_____
■tv
BBS-,
■ ■BBBt! ■BBBBHKl »Basat ■BBBBt
»Ban: BBHP
aar MB'
Lekarnar preizkuša delovanje svojih tablet za glavobol...
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
>	Roman	iz	tihotapskega	življenja	na	bivši	poljsko-ruski meji
»Meni je to gauz richtig: gremo brez blaga ali z njitn! Plačaj, in'sicer takoj! In fantom tudi! Jaz se za delom ne poganjam! Ce se boste upiral, vržem, vse v vodo — in šlus!«
Ko se je stemnilo, smo se jeli odpravljati na pot. Cilinder ostane pri Bombini ter mora pripraviti blago za drugič. Mi se vrnemo v Rakovo, od koder prinesemo čez dva dni novo blago.
Krenili ,smo na pot. Hodili smo lahko, ker smo bili brez tovora. Trofida je spe-šil korake. Stopal sem za njim korak za korakom, trudeč se, da bi stopal v pravilnem koraku.
Ozračje je bilo hladno, noč prelepa. Na nebu so žareli roji zvezd. Enakomerno Premikanje telesa in tišina vsenaokrog me je uspavala. Smehljal sem se in mahal z rokami. Ko sem takole samega sebe zasačil, sem se glasno zasmejal. Trofida se jo obrnil k meni ter me tiho vprašal:
»Kaj praviš?«
»Nič... nič...«
Pet kilometrov pred mejo smo počivali. Ustavili srno se na bregu nekega potoka blizu gostega protja. Vodke nismo imeli, zato smo si samo previdno Prižgali cigarete ter počivali, ležeč v gosti travi.
Trofida je bil blizu. Dolgo ie molčal, Potlej se je obrnil k meni-
»Ali se razumeš na zvezde?«
»Na zvezde?« sem ga začudeno vprašal. »Ne, ne razumem se...«
»Škoda. Če bi bilo treba bežati, moraš vendar vedeti, kako prideš čez mejo... Vidiš onele zvezde?«
»Katere?«
Pokazal mi je s prstom na severno stran neba, v smeri Velikega voza — sedem velikih zvezd, kakor štiri kolesa in spredaj oje. Trofida je risal s prstom.po nebu — meni se je zdelo, da se dotika posameznih zvezd — in mi tehtno razlagal, katere zvezde meni.
»Da. vidim ... In kaj potem?«
»Če bi kdaj planili na nas in razpršili krdelo, pojdi tako, da boš imel te zvezde na svoji desnici! Razumeš — na svoji desnici!«
»Razumem.«
Dolgo sem zrl v zvezde. Lepe so bile. Čarobno so žarele. Jzpreminjale so barvo. Opazil sem, da imajo mnogo nenavadnih svetlobnih odtenkov. Zanimalo me je, zakaj so se te zvezde tako čudovito znašle? Morda se ljubijo — kakor včasih ljudje — in skupno potujejo po nebu... Morda se pogovarjajo... si po-mežikujejo.... Ko sem jih natančneje po-ogledal, se mi je zdelo, da imajo podobo labuda.
Potem smo krenili naprej. Sedaj je ho-
dil Trofida zložno. Včasih se je ustavil in prisluškoval. Takrat smo se ustavili še ostali.
Kmalu po polnoči smo prišli na mejo. Trofida se je ustavil med dvema stebroma. Pristopil sem’ k njemu.
»To so mejniki,« mi je tiho rekel.
Zvedavo sem ogledoval štirioglata stebra, stoječa na malih podstavkih. Imela sta državne znake in številke. Na poljskem mejniku je bil vrisan bel orel v rdečem polju, na sovjetskem je bila vtisnjena peterokraka zvezda s srpom in kladivom.
Z meje smo se spustili skozi ozko goščavo. Na nekem mestu smo se ustavili. Nenadoma sem zaslišal od zadaj pritajen šepet:
»Fant... je ...!«
Bil je Slavik. Ozrl sem se na levo m opazil nekaj belega, ki se je premikalo v temi pred nami. Človeška postava ni bila, ker je bilo premajhno ter se je čudovito vrtelo v zraku, dvigalo se je in spet padalo. Morda prikazen ali privid?
Z burno utripajočim srcem sem zrl na ta nenavadni pojav. Potem sem pristopil k Trofidi: »Kaj je to, Jožef?«
»Kdo ve, kaj je,« je odgovoril tovariš. »Morda straši ... vampir, morda sam vrag... Pravijo, da je kapitanova duša. Tudi vojaki obmejnih straž se tega bojijo ...«
Kasneje mi je Jožef pripovedoval celo zgodbo. Neki ruski kapitan, po rodu Poljak, je ob izbruhu revolucije odšel iz Rusije. Ko so prevzeli boljševiki vlado v svoje roke, se ni mogel vrniti. V Rusiji
je imel ženo in hčerko. Hotel ju je pripeljati na Poljsko, pa se je radi tega podal na mejo.
Ustavil se je blizu Pastvin pri nekem kmetu, kamor si je prinese! tudi svoje stvari, hoteč ostati toliko časa, dokler ne pripelje iz Rusije svoje rodbine. Ker so bili vsi poskusi zaman, je skušal uresničiti svoj namen s pomočjo kmetovega sina.
Gospodarjev sin je svojčas služil v ruski armadi ter dobro poznal poti v Minsk. Obljubil je, da pomaga kapitanu pripeljati rodbino na Poljsko. Krenila sta na dolgo pot. Prišla sta v Minsk in nato po raznih prigodah do Nižjega Novgoroda, kjer je kapitan zapustil rodbino. Tam sta izvedela, da je kapitanova žena umrla, hčerka Irena pa stanuje pri bivšem hišniku nekje v predmestju. Stežka sta jo našla. Potem so krenili nazaj.
Ko so prišli v Moskvo, je njun spremljevalec zbolel za tifusom. S postaje so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je umiri. Kapitan je prišel s hčerko v Minsk, odkoder sta odšla peš po cesti proti Rako-vu. Ponoči sta pri Veliki vasi tik meje zašla in naletela na sovjetsko stražo, ki ju je ustavila. Kapitan se je pričel braniti. Ustrelil je dva vojaka in s hčerko zbežal. Zasuli so ga s kroglami ter ranjenega zasledovali na poljsko stran. Zrušil se je okoli dvesto korakov od meje na nekem gričku, ki je tam že izza davnih dob. S poslednjimi močmi je velel hčerki: »Beži!« — tor umirajoč z zadnjimi naboji varoval njen beg. Njegovo truplo so boljševiki odnesli na njihovo stran.
:
:	m
Sgort
Prvo kolo finalnega tekmovanja
Kmečke fante v kmefe sk®
SK ŽELEZNIČAR BO IGRAL DOMA PRO TI
CELJU PROTI
V nedeljo, 26. maja, se bo odigralo prvo kolo finalnih tekem za naslov nogometnega
Ervaka Slovenije, v katerih sodeluje 8klu-ov, in sicer CSK, Železničar in Maribor iz mariborske, Amater in Olimp iz celjske ter Kranj, Mars in Bratstvo iz ljubljanske skupine. Tekme se bodo odigravale po dvojnem pokalnem sistemu ter bomo tako v šestih zaporednih terminih dobili novega prvaka Slovenije.
2reb je določil, da se bodo v nedeljo srečali Železničar—Bralstvo v Mariboru, Olimp—Maribor v Celju, Amater—Kranj v Trbovljah ter Mars—CSK v Ljubljani, do-čim bodo povratne tekme 2. junija na igriščih drugoimenovanih klubov.
Z začetkom finalnega tekmovanja bo poklalo tudi prvenstvo malo zanimivejše, saj se nam bodo predstavili zopet bolj redki gostje, poleg tega pa tudi ne bo stalnih zaporednih tekem istih klubov. Tako bo konkurenca postala bolj privlačna. Pa tudi
BRATSTVU, ISSK MARIBOR 1>A V OLIMPU
sam sistem tekmovanja, ki hitreje vodi do končnega rezultata in kjer je lahko ena tekma usodna za ta ali oni klub, bo za mnogo povečal vsestranski interes za te tekme, tako med igralci kakor med klubskimi funkcionarji in občinstvom. Pokalna tekmovanja večkrat presenetijo s tem, da naenkrat stojijo favoriti izven konkurence. Zato pa je tu lem bolj umestno, da se nasprotnik ne podcenjuje, ker so šanse, da se neuspeh popravi mnogo manjše kakor v prvenstvenem tekmovanju na točke. Želeti je, da naj tekmovanje prinese naslov prvaka moštvu, ki ni le najboljše in najsposobnejše, zastopati slovenski nogomet, temveč ki prednjači pred drugimi tudi v razumevanju športa in njegovega poslanstva.
Tekma v Mariboru se bo pričela ob 15.30, v predigri bodo igrali juniorji ali rezervno moštvo.
POLOVICA FINALA ODIGRANA
Včeraj se je odigralo zaključno kolo prvega dela finalnega tekmovanja za nogometno prvenstvo države. Zagrebški tekmi sta prinesli zmago favoritov, v Splitu pa so zmagali malo nepričakovano Sarajevčani. Rezultati:
Gradjanski— Jugoslavija 4:0 (1:0)
BSK — HASK 3:1 (3:1)
Hajduk — Slavija (S) 2:4 (1:1)
Po odigrani prvi polovici tekmovanja vodi BSK z 9 točkami, slede Slavija (S) 8, Gradjanski 6, Hajduk 4, Jugoslavija 3, Hašk 0.
V nedeljo so na sporedu prve povratne igre Gradjanski — Hajduk, Slavija (S) — Hašk, Jugoslavija — BSK;
CSK — V8K 7:3 (3:2)
V Čakovcu je ČŠK premagal VSK v povratni tekmi za pokal podpredsednika ČŠK.
Ker je zmagalo tudi v prvi tekmi v Varaždinu s 3:2, je moštvo cSK dobilo razpisani pokal. Tekmo je sodil g. Jenko iz Maribora.
s. Sekcija Zbora nogometnih sodnikov v Mariboru (službeno). Delegiranje za 26. maj: Železničar — Bratstvo, str. sodnika gg. Orel in Jenko, predtekma g. Murko, Mura — Drava g. Grošelj. — Pozivajo se prijavljeni kandidati Ferdo Černe, Minael Granda, Viktor Hajtnik, Kurt Lorber, Milan Sila, da čimpreje predložijo krstni list, nravstveno izpričevalo (v kolikor niso v državni službi) in pristojbino za izpit din 100.— na naslov Sekcije v Mariboru.
s. Na Glaziji v Celju je Olimp v prijateljski tekmi premagal precej pomlajeno enajstorico Ceh ja z 1:0 (1:0)
s Sarajevska Slavija je prijavila protest
proti verifikaciji tekme z BSK. Jedro protesta tvori enajstka, za katero jih je baje prikrajšal sodnik.
s. Ptujska Drava bo v nedeljo odigrala prijateljsko tekmo proti Muri v Murski Soboti z začetkom ob 16.
s. SK Slavija-Pobrežje je prepustila obe točki v za nedeljo določeni prvenstveni tekmi juniorjem ISSK Maribora.
s Hrvatska In romunska nogometna reprezentanca se bosta srečali 7. julija v Bukarešti.
ALI SEM STORIL SVOJO DOLŽNOST?
Naročniki slovenskih dnevnikov naj ne pozabijo, da so prejeli položnice Proti tuberkulozne zveze. V teh položnicah so s solzami v očeh napisane prošnje revnih slovenskih jetičnih bolnikov, ki pro sijo pomoči. Ali ste mar gluhi za te obupne prošnje? Niste, ker ste dober in zaveden Slovenec, človek s čutečim srcem! Tudi vsi drugi se vprašajte, če ste storili svojo človeško dolžnost in dali svoj prispevek v namene protijetične borbe. Ne čakajte na nabiralce prispevkov, sami se odločite in pošljite primeren znesek, odkupite nabiralne listke, zahtevajte po ložnice, stopite v poslovne prostore proti-jetičnih lig in pokažite, da čutite z narodom !
o Ustanoviteljema salezijanskega Marija
nišča v Veržeju pok. dr. Franu Kovačiču in Antonu Pušenjaku so postavili v veži poslopja spominska kina, delo ki parja Tineta Kosa iz Ljubija*. Odkritje i pietetno svečanostjo je bilo minilo nedeljo.
o Dolžnost zdravih je, da pomagajo bolnim. Prispevajte vsi za protijetične ustanove.
Na Banovinski vinarski m sadjarski šoli v Mariboru se bo pričelo novo šolsko leto !5. septembra. Šola je dvoletna in ima internat za 60 gojencev ter 100 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki bodo ostali po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdi-ževalnina se določi po premoženjskih 'azme-rah prosilcev ter znaša od 75 do največ 300 din. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom 10 din, naj se pošljejo ravnateljstvu najkasneje do 15. julija. Prošnji je treba priložiti: krstni list; domovnico; odpustnico, oziroma zadnje šolsko spričevalo; spričevalo o nravnosti pri tistih prosilcih,^ ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kakšne druge šole; obvezno izjavo staršev, oziroma varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, kolikor jih odpade nanje (banov.
kolek za 4 din); obvezno izjavo staršev ali varuha samo tistih prosilcev, iri računajo na banovinsko ali kako drugo podporo, da bo njihov sin, oziroma varovanec ostal po dovršeni šoli na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa da se obvežejo povrniti zavodu prejeto podporo (ban. kolek za 4 din); uradno potrdilo občine o: velikosti porestva v ha, višini direktnih davkov, številu družine, posebej še o številu nepreskrbljenih otrok, o zadolženosti ter še o drugih družinskih razmerah, ki bi utegnile vplivati na višino podpore. To potrdilo občine morajo priložiti samo tisti prosilci, ki žele dobiti banovinsko podporo ali podporo okrajnih kmetijskih odborov za šolanje. Za banovinsko podporo je treba zaprositi obenem v prošnji za sprejem, za podporo okrajnih kmetijskih odborov pa zaprosijo gojenci preko ravnateljstva, ko so že sprejeti. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
»PRLEŠKA IGRALSKA DRUŽINA« JE ZAKLJUČILA SVOJO SEZONO
Malonedeljski sokolski diletantje, na-zvani »Prleška igralska družina«, so imeli letos zelo bogato gledališko sezono. S tem svojim delom je ta igralska družina letos izvršila veliko kulturno poslanstvo med našim narodom. Doma in povsod, kjer so gostovali, so želi najlepše uspehe.
V	tej sezoni so imeli sledeče prav uspele predstave. Spevoigro »Svojeglav-ček« so igrali na domačem odru in tudi v Veržeju. Posebno to gostovanje je bilo pomembno, ker so si predstavo ogledali tudi iz Prekmurja in so dobili povabilo celo za Beltince. A žal je moralo radi vpoklica k vojakom to gostovanje odpasti, Drama »Materinsko srce« je zadivila vsakega gledalca, dočim je komedija »Gosposka kmetija« doma in v Ljutomeru privabila ogromno ljudstva, ki se je do solz nasmejalo.
Upamo, da bo ta Prleška igralska družina tudi 'še nadalje delala tako agilno med našim narodom in privabljala s svojimi res izvrstnimi igrami naš narod v hram kulture in prosvete.
o	V protituberkuloznem tednu naj daruje vsak vsaj en dinar za borbo z jetiko!
c Vsled slabega vremena so se na hmelju v v Sav. dol. pojavili bolliači, grozi pa tudi peronospora. Najpozneje do konca lega meseca morajo biti vsi hmeljniki poškropljeni s pravilno pripravljeno raztopino bakrenega sredstva zoper peronosporo.
n V Sarajevu je umrl Alija Hadžič, bivši odgovorni urednik muslimanskega dnevnika „Pravde".
n Službene novine objavljajo razpis za sprejem 40 gojencev v nižjo pomorsko vojno akademijo.
n Strahovite smrti je umrla 7 mesečna hčerkica posestnika Save Vujnoviča v Goici pri Jajcu. V hiši je nastal požar. Pri reševalnih delih je padla iz zibelke naravnost v ogenj ter zgorela pred očmi staršev, ki so si zaman prizadevali, da bi jo rešifi.
n Občni zbor Jugoslovanskega novinarskega združenja bo 16. junija, ob 10. v Novinarskem domu v Beogradu.
n Deseto poljedelsko in živinorejsko razstavo v Novem Sadu so včeraj zaključili. Obiskalo jo je okoli 18 tisoč ljudi, prodane je bilo živine za 3,100.000 din.
n Ža predsednika društva »Narodni dom“ v Zagrebu je bil izvoljen prvak zagrebške drame Hinko Nučič. Društvo obstaja že od 1. 1927. Novi odbor je podčrtal težnjo, doseči čim večje zbližanje med Slovenci in Hrvati. Predsednik ju izrazil željo, naj se javijo v društvo vsi zagrebški Slovenci k skupnemu delu za boljšo bodočnost.
n Gospodarski svet Balkanske zveze sa bo sestal 1. junija v Beogradu mesto v Dubrovniku.
n Metan so našli v podzemeljskih skladih v okolici Vršca. Po mnenju strokovnjakov bo tam v bližini tudi nafta, nedavno pa so odkrili pri Vršcu tudi izvir slane vode z veliko množino joda.
n Liter žganja je izpil v diišku 35 letni trgovec Jovan Bodž iz Vršca radi stave za 20 din; žganje, v katero je dal precej popra, so mu plačali prijatelji. V dveh urah je umrl zaradi zastrupljenja z alkoholom.
n Cene opeki je povišal kartel opekarn v Zagrebu, Ker so se zvišale cene premogu in mezde delavcem za 25—30%. Zvij šanje cen opeki se bo bržkone tudi nepri' jetno uveljavilo v stavbenem gibanju.
Spomnile se CMOS
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V nalili oclftilb stane vsaka beseda BO par. najmanjša pristojbina sa te oflasa la din 8«~. Dražbe, preklici, dopisovanja In ženitovanjskl oglasi din 1*— do besedi. NalmanISi °*,aH	I0T“	Debelo tiskane besede se raftnnalo dvojno. Oglasni davek sa
esek sa r“*--------*—	^	*	*
mm	iv	M?
enkratno ebi»To znala din . Znesek za male oglas. -___________________________ „„„,	_______
»poslati v olsnm sknpal z aaročllom ali M oo očital pololnlcl na (Sekovnl račon *t 11.400. Za rit oismene odeovore dede malih oclasoT--------------------------------------- ■	-	-	-■
 ,	•MVIfMMV	UTVIUU, VKH9UI UBVCK *«
male oglase m olatole tako) orl naročilo, oziroma ea le
  __Jtnl poloinlel na Čekovni rr* •• — -
se mota priložiti znamka za 3 jlln.
FILM KUPiS OB KCDEIJAH iINtmZMKIH
V AVTOMATU ■UH
KAM, KJE ?
PRLECKE GIBANCE
nudi gostilna Kren-Klemen-šak, Pobrežje, vsako nedeljo 3599-1
S1ANOVANJE ODDA
Oddam
STANOVANJE sobo In kuhinjo, v novi hiši L julija. Vprašati ob 19. uri. Parmova 4.	3597-5
Umrla j« naša dobra mama.gospa
Terezija Pečko
soproga preglednika fin. kontrole v p,
Pogreb nepozabne ho v petek, dne 24. maja, ob 17, uri iz mrtvašnice na magdalen-sko pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v magda-lenaki cerkvi v soboto, ob 6. uri zjutraj. Maribor, 24, maja 1940.
žalujoči soprog Jurij, hčerka Marica, sin Rudolf ler ostalo sorodstvo.
VA JENCI-(KE)
NATAKARSKI VAJENEC
z meščansko šolo se sprejme. Hotel »Orel«.	3566-4
B
'Jjiol. optik
Kdor ho im imeti odgovor na vprašanja gladim malih oglaiov In drugih obvestil, naj priloži 3*- din v znamkah. Ha vprašanja b rmz pri-lotmnlh 3*. d In v znamkah uprava nm odgovarja
SOBO ODDA
SOBA
opremljena, z 2 posteljama, separatnim vhodom sredi mesta se. odda. Jenkova ul. 5 3595-8
Oddam
SOBO S ŠTEDILNIKOM
v najem. Ptujska 29, Tezno.
3602-8*
Zenski kotiček
POSTELJNE ODEJE
samo z belo vato, močno pte> šite. posteljno perilo, zgte«nit ?kl. tuhne, koce, madrace. In-'
' leti, jvuh in perje ,do najnižji . ceni. A. Štuhec, Marjbor. Stol 'na ul. 5.	3328it&
KOPALKE~
nogavice. pletenine (lastni 'izdelki) perilo, kombineže, volno »-Mara, Oset, Koroška cesta 26. Sprejmemo čuenka, -ko.	3578-18,
OBVESTILA
»ZMOŽNA«
naprošamo, da dvignete do spele ponudbe pod jrorenio šifro.	3596-26
Peio»!
PosoH
Podpisana se najlepše zahvaljujem gasilskemu društvu, posebno pa*načelniku gospodu* mr. Jordanič Nikoli za izkazano naklonjenost in izposlovano podporo po mojem možu, ki j se < je * pri« gašenju* papirnice ■-amftno po-nesrečll.
K«RT HfifcENA.
ladaja In urejujo ADOLF RIBNIKAR * Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA
i	vračalo. ~ Uredništvo In opravat Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25*67, in uprave
v Mariboru, — Sfrv.
po ceniku- — Rokopisi se SaliovBi ra&u štev. H. 409.