289. številka. Trst, v torek diuš 15. decembra 1903. Tečaj XXVII! W Izhaja vsak dan K tu«li ob nedeljah in praznikih i ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. Ptsamezne številke ^ prodajajo po 3 novč. 16 stotink) ■? mnogih tobaicaruah v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, Celji. Kr. [! j. Marii>oru. Oiovcu. Idriji, .-t. Petru. Sežani, Nabrežini. Novenunestu itd. Oglase in naročbe -prejema uprava lista ..Edinost", »Ifca Moiin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene og-Ia.- m 1<> stotink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javu** zahvale in domari o^Ia^i po pogodbi. TELEFON štv. $70. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 Ic-rzn, 3 mesece 6 kron-Na naročbe brez doposlane naročnine 32 apiava ne ozira-Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. N^trankovane pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca Stv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. iz. Iz ogrske zbornice. Brzojavno poročilo. BUDIMPEŠTA 14. (Zbornica poslancev). Predsednik Perczel je otvoril ob 10. uri :n pol predpoludne sejo. Predloži se dopis ministerskega predsednika o imenovanju Er-vma barona Roenerja reškim guvernerjem. Poslanec Hodossv govoril je o interpelaciji v avstrijski gosposki zbornici in je izjavil nasproti trditvi, izrečeni v gosposki zbornici, da ima nagodl»eni zakon namen vzdrževati *KupnoBt monarhije m da je nagodba iz leta 1^67. zrušila sistem, ki je bil poklican, vzdr žali skupnost avstrijske države in je namesto Iržavne skupnosti vstvaril duvalizem dveh samostalnih držav. Kavnotako da je pogrebna trditev gosposke zbornice, da so obljubljene reforme na polju vojske na Ogrskem, protivne nsgodbenim zakonom. Ko je postavil Deak temelj moderni Ogrski, je storil to v zaupanju, da se bodo mogli Ogri na tem temelju najsigurnejše razvijati. Ko bi se mi prepričali, da je nagodbeni zakon iz 1. 1867. zapreka za na? razvoj, zapustili bi ta temelj. Govornik je priznaval, da ee more nagodbeni zakon spremeniti samo v sporazumu z Av-fetr io, ali Ogrska ima pravico, vstvarjati zakone se svojim kraljem nezavisno od Avstrije. (Odobravanje). Govornik se pri tem sklicuje na mnenja glasovitih avstrijskih strokovnjakov v tolmačenju državnega prava. Govornik je končal : Ako bosti napadeni naše državna samo-e:a nost in suvereniteta, bodo se borile vse jrrske politične stranke skupno prjti tujin-*-K:m napadom. Ž vahno odobravanje v celej abornici). M nisterski predsednik grof Tisza je v odgovoril na govor posl. Hodossvja, pri de-!-ati v gosposki zbornici nastopi vso prikazen ^načal kaKor žalostno in skrbi vzbujajočo, ker da se na vsakem koraku srečujejo živeče remn.soence, k: se nanašajo na sile, katere te-i > za centralizacijo skupne monarhije. Iste sile da so povzročile že mnoge nevarnosti in da bi njih napredovanje zopet :>--memlo nevarnost za prestol in narod. (Živahna pohvala in »Zivio !<-klici.) To da se ;e ig'j d lo v kratkem času že dvakrat; obakrat pa je madjaraki narod otvoril rešilno ■ot. O drugej priliki so ogrski kralj in velik; znadjarski državniki postavili temelj bodočej politiki monarhije, ter so ustvarili madjar-? rte mu narodu predpogoje za narodni razvoj, v Avstriji pa za konsolidirane« i^žavno življeDie. — Žalibog pa se one s- .e. ki bi morale vladati vso monarhijo, ai>» * izkazale dovolj močne, da bi obdržale oblast v krepkej roki. Mi gledamo danes z aznijo na rahljajočo se državno-pravno %supa<-st v Avstriji. O takih razmerah je U3odepolna potrat-c -t, -ia oni resa: faktorji v Avstriji porabljajo svoje moči v to, da bi zopet uveljavili PODLISTEK. Ženska tridesetih let. Francoski spisal: Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. VI. (72) Starost kažnjive matere. »Zjutraj«, je odgovoril stari opazovalec -epetaje, »zjutiaj ljuba Milica spava. Ob šti-r.h je ljuba Milica v gozdu. Zvečer zatiaja •jU'.'a Miliea na veselice ali pa v opero. Uee ;e, da gospa d Aigiemont lahko vidi svojo ljubo hčerko, kadar se napravlja ali pa na i..silu, če ljuba Milica slučajno z materjo »beduje. Ni še tega teden dni, gospod«, je ieja. Ijzun, prijemši za roko plašnega odgojitelja, ki je bil ie novinec v hiši, »kar sem videl to ut>'igo mater žalostno in samo v za-: šju pri svojem ognju. »Kaj Vam je«, sem j t vprašal. Markiza me je pogledala smeh-i.tje, a gotovo je bila plakala. »Mislila sem«, ( je dejala, »da je prav čudno, da me vidite svoj upljiv v Ogrski ter da tolmačijo ogrsko državno pravo na način, kateremu je nasproten ves madjarski narod. (Pritrjevanje v vsej zbornici.) Od kralja dovoljene reforme niso sicer še uveljavljene; vendar bi se kršilo kroni dolžno spoštovanje, ako bi se dvomilo na tem, da se izjave, podane v imenu krone, ne izpolnijo s polno zvestobo. Tisza želi sam, da dr. Koerber izve o vseh name-rovanih odredbah; ker on hoče vedno popolnoma lojalno postopati. Kadi tega mora biti dr. Koerber poučen o vseh reformah, ne radi tega, da bi se umeševal v podrobnosti, marveč le zato, da zadobi pomirjenje, da namerovane reforme ne nasprotujejo duhu zakona. Vse namerovane reforme so naravne posledice nagodbe iz 1. 1867. Ministerski predsednik je izrekel nado, da se, kakor do sedaj, tudi v bodoče vedno najde vlada in večina, ki bo branila nagodbo iz 1. 1869., le da se v nagodbo ne uvedejo kriva tolmačenja, ki bi delovala v prid neodvisnostni. Tolmačenje nagodbe v centralističnem smislu je najboljša sjedinjena neodvisnostna stranka. (Živahna pohvala in »Eljen !« klici.) Pos1. Košut smatra nepojmljivim, da na-perja Koerber tako rad svoje napade na ogrsko državno pravo. Istotako mu je nepojmljivo, kako da vladar dovoljuje, da avstrijski ministerski predsednik osmešuje avstrijsko državo s tem, da sili svojega ogrskega kolego v to, da mora odklanjati njegove napade. Zadnji napad gospodske zbornica izvira krogom, v katerem pripadajo vodilne uloge možem, čijih imena izvabljajo na Ogrskem samo žalostne spomine. Karafcteristično je, da vzbuja probujanje narodnega duha na Ogrskem takoj v Avstriji odpor temne kamarile. Govornik se sicer noče spuščati v državnopravna razpravljanja ; poživlja se samo na to, da so bile izjave dra. Koerberja o izključni oblasti monarha v vprašanjih armade zavrnjene po deklaracijah v ogrski zbornici. Govornik protestuje odločno proti temu, da pokazuje dr. Koerber državni razvitek Ogrske kakor zločin proti celotni državi. Z izjavo o stališču delegacije je dr. Koerber napravil neodvisnostni stranki veliko uslugo, kajti s tem je dokazano, da ne more Ogrska več obdržati nagodbene zakone iz leta 1*67. Slednji ščuva narodnosti, ki so bile prej v simpatičnem razmerju mej seboj, jedno proti drugi, shvača opuščenje Btarih pravic se strani Ogrske ter tlači v Avstriji narode, ki imajo samostojno zgodovinsko prošlost, v eno in isto vrečo. (Gibaoje na levici.) < io-vornik izjavlja to samo v svojem imenu. Vedni napadi proti ogrskemu državnemu pravu dokazujejo nevzdržljivost nagodbe ter potrebo, da se isto premeni. Ti napadi oja-čujejo njegovo stranko v sklepu, da se bo za bodočnost bojevala z Jnajvečjimi silami za neodvisnost Ogrske. (Veselost v ljudski stranki in mejklici.) Obstrukcija ni jedino samo, ko sem imela petero otrok; a ti je naša usoda! In potem, srečna sem, če vem. da se Milica zabava !« Meni, ki eem nekoč poznal njenega moža, se je lahko zaupala. Bil je ubog mož in velika sreča je bila zanj, da jo je imel za ženo ; brez dvoma je njej dolgoval starešinstvo in službo na dvoru Ka-rola X.« Toda v svetne zabave se utihotaplja toliko zmot, zlahka se delajo veliki pogreški. Slednjič se ne sme morda nikoli izraziti, kdo ima, ali kdo nima prav: otrok ali mati. Mej tema srcema je možen en sam sodnik. Ta sodnik je Bog. Bog, ki polaga svojo kazen večkrat v naročje rodbine, poslužuje se vedno otrok zoper matere, očetov zoper sinove, narodov zoper kralje, knezov zoper narode, vsega zoper vse: v moralnem svetu nadomešča čustva s čustvom, kakor izpodriva pomladi mlado listje staro ; on ravna po neiz-premenljivem redu in vodi do smotra znanega samo sebi. Nedvomno gre vsaka Btvar nazaj va-se, ali bolje rečeno: se po vrača v se!>e. _ Te verske, starčekovemu srcu tako na- orožje neodvisnostne stranke. (Odobravanje pri Košutovcih.) Posl. Bartha je polemizoval posebno proti izvajanjam dr. Koerberja glede delegacij ter je vsprejel z radostjo na znanje današnje Tiszove izjave. Posl. baron Kaas (ljudska stranka) je izjavil, da njegova stranka ni zadovoljna s Tiszovimi kizjavami. — Posl. Geza Polonvi je «r worii proti nagodbi ter izjavil, da niso delegacije kompetentne za razpravljanje in odloČevanje o cesarjevih ma-jestetnih pravicah. Govornik nima nikakega interesa ne na centralistični ne na federalistični sestavi Avstrije in je zastopal zvezo s Cehi. Posl. Lovaszv (Szederkenvijeva Bkupina) je izjavil, najvažneje vprašanje da je prikluči se-li vladar stališču Koerbeijevemu ali Tisso-vemu. Posl. grof Apponvi je menil, da se iden-tifikuje ž izjavami Tisze. Govornik ni navzet nikake animoznosti proti Koerberju, isti zastopa le politično-zgodovinsko stremljenje, ki je že mmnogo vekov staro, s katerim pa ni Ogrska do sedaj se nikoli temeljito obračunala. Nagodba ni na Ogrskem nikoli brez dvoumnostij, ki postanejo pozneje osodepolne. Zmaga stališč obojih ministerskih predsednikov je odvisna od tega, kateremu se posreči pripraviti svoje teoretično prepričanje v dajanjih do veljave. Govornik je obžaloval, da obvelja v praksi vendar-le mnenje avstrijskega ministerskega predsednika. Koncem svojega govora je polemizoval govornik proti izvajanjem Polonvijevim glede politike, katero zasleduje posl. Apponvi. PobI. Ugron je izjavil, da ne more gledati mirno, kako mobilizuje Koerber gospodsko zbornico proti Ogrski. Po govoru posl. Vieontava je predsednik: prekinil debate. — Slednjič je zbornica po obsežni razpravi o poslovnem redu sklenila, da se snide zopet v petek. Seja je z vršila ob S1/j uri pop. Predsedništvo oirrske delegacije. BUDIMPEŠTA 14. Olani ogrske delegacije izvolili so predsednikom grofa -Julija Szaparvja in podpredsednikom Kolomana pl. Szella. Vojni proračun. DUNAJ 14. Glasom »Fremdenblatta« bo vojni proračun, ki se predloži delegacijam le za 100 000 kron višji od lanskega vojnega proračuna in bo zahteval 15 milijonov kron za nabavo novih topov. Vsi načrti tičoči se novega vojaškega zakona, katerega se je hotelo postaviti na temelj dveletne vojaške službe, morali so se opustiti, ker vojna uprava v ogrskem delu čet niti ni še asentirala no vincev za 1. lt»03. in ne smatra oportunnim zahtevati za I. 11*04 več nego normalni kontingent novincev. Jubilej nadvojvode fiajuerja. DUNAJ 14. Cesar je danes predpoludne vsprejel v avdijenci nadvojvodo Rajnerja, kateri je o tej priliki izrekel vladarju svojo zahvalo. Že včeraj popoludne je več členov cesarske rodbine nadvojvodi častitalo. Danes zjutraj je prišel v Rajnerjevo palačo čestitat nadvojvoda Friderik, a nadvojvoda Rajner je bil odsoten. Po povratku od avdijence, vsprejel je nadvojvoda deputacijo vseh domobranskih divizij, stoječih pod njegovim nadpoveljstvom. Deputacijo je vodil domobranski minister grof Welsersheiml>, kateremu se je pridružil komi poveljnik grof Uexkiil. Čestitkam grofa Welsersbeimba je nadvojvoda odgovoril v toplih besedah. Na to je nadvojvoda vBpre-jel deputacijo ogrskega honveda, katero je vodil honvedski minister Nirvi. Nadpoveljnik ogrskega honveda, nadvojvoda Josip je jubilarju čestital brzojavnim potom. Slednjič je nadvojvoda Rajner vsprejel ; deputacijo 59. pešpolka, katera nosi njegovo ime. Najvišje ročno pismo na uadvojvodo Rajnerja. DUNAJ 14. Dragi gospod bratranec FZM. nadvojvoda Rajner ! Zadoščenjem in ponosom lahko slavite jubilej Vašega šestde-setletnega službovanja ter sprejmete" v zaveBti požrtvovalnega neumornega dela, ki je imelo najlepše rezultate, presrčne čestitke vseh onih, ki Vam radostno doprinašajo vsa srca k temu slavju. Meni ste bil vedno zve3to udan svetovalec, mojega domobranstva nadpoveljnik, ki je deloval jasno predčrtanim ciljem ter vzvišen princ moje rodbine, ki je bil vedno prešinjen po čistem čutu svojih dolžnosti. Vaše požrtvovalno in nesebično delovanje zagotovilo je Vam vedno jako podporo vseh, ki so bili Vam podrejeni, tako, da ete ie lahko ponašali vedno s polnim vspehom. A tudi preko tega je bila in ostane Vam zagotovljena trajno" hvaležna ljubezen in uda-nost, ki je Vam bila že večkrat spontanno izkazana in s katero sem jaz vedno toplo so-čutstvoval. Ko Vam presrčno čestitam ter se hvaležno spominjam Vaših mnogostranskih zaslug, ponavljam tudi danes željo, ki sem jo izrekel prigodom r>0-letnega službovnega jubileja, da bi deloval še mnogo let z nezlomljivo silo ter našel v sadu Vašega delovanja najlepše plačilo za Vašo požrtvovalnost. Na Dunaju, 12. dec. 1003*. F. J., 1. r. Nemški državni zbor. Brzojavno poročilo.) BEROLIN 14. Predsednik je ob živahnem odobravanju poročal o vBprejemu zborničnega predsedništva od strani cesarja. Cesar : da je zopet pridobil staro svežost in je nje-' gov glas čist in poln. V nadaljevanju pro-I računske razprave polemiziral je posl. Bebel ravne misli so prešinjale dušo gospe d ' Aigiemont ; bile so jej napol jasne, zdaj potopljene, zdaj povsem odkrite, kakor cvetlice, ki jih žene vihar semtertja po vodni gladini. L trujena je bila sela, izmučena oil dolzega razmišljavanja, od jedne onih sanjarij, v katerih se razteza in razkriva vse življenje očem onih, ki slutijo smrt. Ta preiane postarana žena bi bila zanimiva slika za pesnika, idočega mimo na sprehajališču. Vsakdo, ki bi jo videl sedečo v ozki robidini senci, bi bil lahko razbiral tudi v gorkih solnčnih žarkih, tisočero rečij včrta-nih njenemu bledemu, upalemu obrazu. Njen izrazoviti obraz je izražal še nekaj resnejšega, nego pojemajoče življenje in nekaj globo-kejšega, nego po skušnjah potrto dušo. Imela je značilen obraz, ki nas med tisočerimi obrazi. katere preziramo, ker so brez značaja, za hip uatavlja in nam daje pomisliti, kakor vpliva na nas mej tisočerimi slikami muzeja vzvišena glava, na kateri je naslikal Murillo materine bo!, ali obraz Beatrice Cenci, kateremu je vedel Guido vdahniti najginljivejšo nedolžnost v nasprotju z najstrašnejšim zloči- nom, ali temni obraz Filipa II., kateremu je Velaš'juez za vedno očrtal veličastno grozo, ki jo mora vdahniti kraljevanje. Gotovi človeški obrazi so očarajoče podobe, ki nam govore, nas povprašujejo, nam odgovarjajo na naše tajne misli in tvarjajo cele pesni. Ledeni obraz gospe d ' Aigiemont je bil jedna onih strašnih pesni, jeden onih obrazov, ki jih nahajamo neštetokrat! v Dante Alighieri-rijevi božanski komediji. V teku begočega časa, ko ostaja ženska v cvetu, služijo značaji njene lepote čudovito dobro v hlimbo, v katero jo obsojajo naravne sUbosti in naši socijalni zakoni. Pod bogatim koloritom njenega svežega obraza, pod ognjem njenih oči, pod divno tanjčico finih potez, toliko raznovrstnih krivih ali ravnih, toda čistih in dovršenih črt, ostajajo lahko tajni vsi srčni gibljaji; rdečica ne izraža takrat ničesar ter samo povišuje barvo, živo že samo ob sebi ; vsi notranji ognjeniki se tako dobro vmešavajo v svit oči, iz katerih žari življenje, da je mimoidoči plamen trpljenja podoben le novi dražestnosti. (Pride še.) proti govoru grof* Btilowa, od katerfjra da je pričakoval več smisla /a socijalnu demokratično svetovno naziranje. (Hrup na levici In v '•entrumu). Drž. kancelar da ne vidi nikakih pomanjkljivosti na sedanji državni uredbi, ako se vzame iz nekatere pogreške kar sć tiče lepote. Kljubu neoporečnemu napredku, da se je vendar nagromadiia množica nedostatnosti za veliko maso prebivalstva. Kritike vojaških razmer da oi bil nikakor ovrgel. Govornik bavil se je potem z vprašanji o vojski in je izjavil, da se je v govoru vojnega ministra pokazala neka potrtost. Z izjavo, da ni v vojski dobiti kakega drugega Forbacha, ima vojni minister prar tako dolgo, dokler se ne p<»;avi drugi Bfilse. Častniški zl*or boleha na prenapetem ponosu in na obstoječih ovirah glede ženitev, ker mora gledati le na že-nitve radi deaarja. Govornik je na to obsojal grdo ravnanje z vojaki in izjavil, da bi socijalna demokracija uvela drugačno vzgajanje mas. Z veseljem je govornik pozdravil izjavo vojnega ministra glede vprašanja o topovih in puškah, iz česar sklepa, da se ni treba bati novih predlog nabave novih topov. Brzojavne vesti, Otvoritev zasedanja avstrijske delesraefje. D1NAJ 14. Jutri, ob 11. uri zjutraj otvori se zasedanje avstrijske delegacije. Nov tajni svetnik. IX NAJ 14. Cesar je danes zaprisegel novega tajnega svetnika Gabnela pl. Da-niela. Dopolnilna državnozborska volitev ua (e>kem. PLZKNJ 14. Na dopolnilni driavno-i bonski volitvi za mesto Plzenj bil je: namesto dosedanjega poslanca Schnarza, kateri je položil svoj mandat, izvoljen oficijelni mlado-et-eki kandidat direktor realke Ti pera. Novi puveruer na Reki in spremembe na odrskih velikih županijah. BUDIMPEŠTA 14. Uradni list priob čuje imenovanje marmaroškega velikega župana, barona Erv na lii»snerja. guvernerjem Keke in ogrsko hrvatskega primorja. Nadalje priobčuje omenjeni list imenovanje državno-zbor-ke^a poslanca Aurela Bartala velikim županom požunskega komitata in kraljevskega svobodnega mesta Požuna ; odstavljenje velikega župana v kronsadskem komitatu, grota Štetaua Lazarja in imenovanje istega velikim županom komitata maros-tordaskega in kraljevskega svobodnega mesta Maros-Va-sarhelv ; nadalje odstavljenje velikega župana hajdanskega komitata. Julija Peckyja in velikega župana szolnok-dobskaskega komitata Zoltana Deevja. Smrt nad vojvod i nje klotilrie Marije. BUDIMPEŠTA 14. Danes je tukaj umrla najmiajša hči nadvojvode Josipa, nadvojvod-nj a Klotilda Marija in sicer na unetju pljue. BUDIMPEŠTA 14. Nadvojvoda Josip, k se je s sv »jo rodbino nahajal na Keki. je L'i ■ >veš<"en o smrti nadvojvodinje Klotilde ;n je doapel danes predpoludne semkaj, na itar »e je tskoj podal v Alesuch. Truplo pokojne nadvojviKlinje prepelje se posebnim vlak' m v Budimpešto, kjer se izpostavi v cerKvi sv. štetana. Pokoplje se v rodbinskej rakvi v Budi. Kolera v Aziji. * ARIGRAD 14. V mestu Kerbela (Vilajet Mezapotamija . kamor hodijo P^rzijci na hoij'i pot, je navstala kolera. D&e 11. t. m. je na tej bolezni 12 oseb obolelo, 10 njih pa unarlo. <>dre<:io se je potreono, da ne romarjem zabrani vstop v mesto. V »preje« predsednStva nemškega drž. zbora od strani cesarja. BEROLIN 14. O vsprejemu zborničnega predsedn štva povdarjal je cesar potrebo, da se Nemčna udeležuje na prekomorski politiki. i esar je nadalje govoril o važnosti Kjau-("jati, ter o pridelovanju bombnievine v nem-ikik kolonijah. < esar je nadalje povdarjal potrebo s^^polnjevanja železoišce mreže v nem« jažno-africanskih kolonijah in važ n»i«t ip rita v industrjt. i esar je eovoril z H\ abaostjo. da ni bik> spocaati nikake sprememb. Kasija in Japonski L«>N1K)N 14. Japonski poelanik Hajaii nje, ds pride do mirne rešitve med Rusijo in Japonsko visečih vprašanj. Iz Italijanske zbornice. RIM 14. V odgovoru na neko interpelacijo posl. Gattorno glede postopanja obla-s ij, ki so zadnje dni preprečile demonstracije proti žaljenjem italijanske narodnosti, izjavil je podtajnik v ministerstvu za notranje stvari, di San One trio, da je vlada v zmislu zakona preprečila demonstracije po ulicah in na javnih mestih. To se je g.)dilo radi tega, ker so demonstracije sovražen značaj proti prijateljski in zvezni državi. (Pohvala.) Mor^r&natlčna poroka v Italiji. RIM 14. (Priv. por.) Ona gospa, o ka-terej trdijo italijanski listi, da se je morga-natično {»oročila z nekim lepim 30-letnim in-ženerjem, je — kraljica-vdova Margerita. Požar na parnikn. VARIK) 14. Na parniku »Orion« iz Bergena je popoludne, ko se je isti nahajal med Makurjem in Svlve-Fvordom, navstal silen požar, ki je parnik popolnoma uničil. Možtvo in potniki so se rešili v 6 čolnih. Od rešenih dobile so tri osebe velike opekline. sporočil e Ksu'.erevi pisarni, da ne more n:česar povedati o odgovoru ruske vlade na! japoaske predloge, ker tozadevna pogajanja še niso zaključena. Pos.aaik je dodal, da n ma n kakega povoda menjati svoje prejšnje mne Z občnega in javnega zbora političnega društva »Edinost« dne 8. deeembra 1903 pri sv. Ivana. Vprašanje zbližanja med Slovani in Italijani. Zborovalec dr. Tresić-Pavičić: Predgovornik dr. M. Pretner je gotovo hotel aludirati na-me, ko je govoril o pesnikih in iantastih. Ironizirati je hotel in omalovaževati. Ali jaz izjavljam svečano in z dobro vestjo, da nisem nikdar trgoval z nobeno narodnih svetinj. — Čist rodoljuben motiv je bil, da sem zapričel akcijo za pomirjenje z italijanskim svetom, spoznanje namreč o veliki nevarnosti, ki preti od germanstva nam in Italijanom. (Vsestransko pritrjevanje.) Ali v ta namen oem stopil v dotiko z Italijani v kraljestvu ! Z našimi domačini primorskimi Italijani nisem govoril ni besede o tem in v ta namen. Jaz sem ponosen na to, da sem s svojim posredovanjem generala Garibaldija dovel do tega, da je v doposlanem mi pismu javno ožigosal italijansko camorro v naših pokrajinah, da je to laško gospodo naslikal kričečimi in resničnimi barvami in da jim je zaklical v obraz: Glejte, taka je vaša slika ! (Frenetičen aplavz. Klici: Živel Garibaldi :) Tak vspeh,! ki sem ga dosegel, uničuje vse prigovore proti moji akciji od strani gospoda dra. Pretnerja. Jaz izjavljam, da velik del takozvanih Italijanov v naših pokrajinah niti ne priznavam za Italijane, (PlosKanj^.) Oni so marveč sluge Avstrije! (Buren aplavz.) To je dokazano. Tudi zadnje volitve v Trstu posebno naklonjenost in ztščita od strani avstrijskih vlad. (Vrišč.) Med takozvanimi primorskimi Italijani imajo prvo besedo Ćifuti, Židje. Ti pa le zlorabljajo italijansko narodno idejo in jo izkoriščajo za svoje sebične namene. Pod krinko italijanizma izdajajo nasir Italijane. (Ploskanje in klici : Izvrstno! Tako je!) Pravi resnični Italijani nas ne bodo zatirali. V dokaz temu navajam par stavkov iz pisma, ki sem je dobil od generala Garibaldija. Isti piše mej drugim : S?nto la responsabilita del nome che porto e intendo sempre tare »1 mie dovere verso 1" umanila. Ai miei figli ... ho incul-<*ato nella mente e nel cuore che devono essere sempre valorosi, giusti e leali a «[ua-iun<|ue eosto. lo sono 1" ultimo dei luogotenenti di Garibaldi aneora in attivit:! di servizio — e intendo, se la fortuna mi favorisce, che la no-stra Camicia Rossa con me seriva forse I ul-tima, ma certamente una delle pift belle pag.ne della sua stori a..... senza danno o iogiustizia ad alcuno. . . . Nessuno potra mai dire che io abbia mai di proposito deviato di un solo millesiaio da 'iiiesto programma, ed č per a raeeiuneere i miei compagni al di lii delle porte ta tali, vi tosse una parola benevola per noi uotnin' della < imieta Kossa, anehe in < ........................... naj bodo vsikdar vredni in pravični nasproti vsakomur. Zadnji sem — pravi — potomec Garibaldijev v aktivni službi in hoče, da rudeča srajca napiše se — morda zadnjo, ali gotovo eno najlepših strani svoje zgodovine... Nikoli se noče ni za las odmakniti od svojega programa in vsikdar hoče ostati odločno agresiven kadar pojde za njegov idejal. In če pojde kedaj na — Balkan, bil bi srečen, ako bi imeli tudi na Hrvatskem dobrohotno besedo zanj. (Ploskanje in ponovni klici : Živel Garibaldi !) In Garibaldi ima to pravico, da more zahtevati od nas, da mu verujemo. Garibaldi ne laže. Med nami in Italijani ni moglo priti do sporazumljenja, ker smo vsi v svoji slepoti služili vladi. (Klici: Tako je !) Zato ravno sem jaz nasprotnik takozvanim primorskim Italijanom, ker služijo vladi in so slepi in ne vidijo, kako germanski valovi butajo ob našo zemljo. (Frenetično odobravanje.) Radi nevarnosti, ki nam preti od tega valovja, moramo mi postati modri in lokavi v svoji politiki! (Vsestransko pritrjevanje.) Tudi jaz se izjavljam Bvečano proti temu, da bi mi kar popuščali pred Italijani. Ne, mi moramo zahtevati od njih, da pripo-znavajo vse nase pravo. Jaz sem za slogo na pošteni podlagi in s pravimi Italijani, nikdar pa ne z lopovi, ki se le imenujejo Italijane ! (Viharno odobravanje.) Le po taki poti, ki so jo ubrali v Dalmaciji, more priti do praktičnega vspeha. Z velikodušnostjo pridemo prej do cilja, nego pa s slepo borbo brez konca in kraja, na kateri uživa le Avstrija ! Gospoda! Ozrimo se le nekoliko okolo sebe in takoj bomo videli, kako že vse pada v nemške roke. Tudi Italijani zgubljajo. Le tisto siromašno občino tržaško jim puščajo, da jih mamijo s tem. (Ćujte! Čujte!) Dalmatinci so modro ukrenili, modro — tudi za nas. Njihov korak ni bil prenaglen nikakor in ni res, da bi bila njihova akcija prišla prerano. Ta akcija more postati za nas vseh rešilna. Rekel sem že, da se moramo mi okleniti modre politike, a modrost politike je ravno v tem, da si iščemo zaveznikov (Pritrjevanje.) in da gledamo malo dalje v bode čnost. Jaz se čutim srečnega, da sem obrnil pozornost vnanjega sveta našim stvarem. Mi moramo pozdravljati le z radostjo, ako se en Garibaldi izjavlja, da je pripravljen boriti se za svobodo Bolgarske in balkanskih narodov Bploh. Tako sem — tako se radejam — ovrgel vse prigovore proti moji akciji, ali ne morem zaključiti, da ne bi se enkrat slovesno izjavil, da nisem nikdar misli' na kako izdajstvo niti na mrvi kake pravice bodi Hrvatov bodi Slovencev. — (Dolgo trajajoč aplavz.) Zborovalec dr. Pretner izjavlja, da nikakor ni mislil napadati ali smešiti pesnikov, najmanje pa dra. Tresica, izjavlja pa tudi odkrito, da po njegovem mnenju ni smeti generala Garibaldija smatrati resnim. Vprašuje še enkrat f Zakaj pa ae ne pokažejo Italijani v Benečiji pravične do Slovencev? (Pritrjevanje od enega dela zboroval-cev.) Tudi govornik je za modro politiko. Ne zdi se mu pa modro, ako se Garibaldiieve besede smatra za evangelje ! (Pride še.) suho in nago, da se bodo morale občine, korporacije in razne dobrodelne naprave odpovedati za sedaj toli potrebni in željno pričakovani podpori. Ali vsled takega stanja stvari ne trpi le javna blaginja v dežel", ampak ves narod trpi veliko moralno škodo vsled dejstva, da se sam obsoja v obnemoglost edini deželni parlament, kjer imamo Slovenci moč in ki bi mogel težo svoje moraliČne veljave metati na tehtnico onim odlomkom naroda v prilog, ki se morajo obupno boriti za svojo ekziatenco. Socijalni demokratje za narodno avtonomijo. Olovek bi moral misliti na vse zadnje, da se vendar še gode čudeži na svetu. V dolgi politični debati, ki jo je absolviral naš državni zbor v ravnokar odloženem zasedanju, je posegel v imenu socijalnih demokratov tudi poslanec dr. Ellenbogen. In ta zastopnik je bil, ki n&m je prinesel veliko presenečenje, da se nam je zdelo v prvi hip, ko smo dobili to sporočilo v roke, kakor da stojimo pred najnovejim čudežem. Obrnivši se proti državnopravnim aspiracijam Cehov se je govornik izjavil za nacijonalno avtonomijo, za pravo narodov do samodoločev&nja v narodnem pogledu ! — To in nič druzega zahtevamo tudi mi že leta in leta in z železno doslednostjo. Po takem imamo tud: »narodnjaki« kako dobro točko v svojem programu, tako dobro, da jej je celo zastopnik socijalne demokracije podelil svojo sankcijo v politični debati. Gospod dr. Ellenbogen se nam vidi skoro kakor imeniten — revizijonist. Nam vsaj se zdi, da se razpenja precej velik prepad med načelnim obsojanjem narodne ideje kakor namišljenega vira vsemu zlu in med izjavami poslanca dr. Ellenbo-gena, kajti to, kar je ta poslanec označal kakor jedini izhod iz kaosa, ni nič druzega. nego konsekvenca izvajanj — narodnega principa!! Ne povdarjamo tega zato, ker bi hoteli tudi danes rekriminirati na adreso socijalne demokracije, ampak namen je, da pokažemo na tem eksemplju, kako zgrešeno je, ako se obsojajo kar celi programi in pavšalno in torej tudi z vsem onim vred, kar je — dobrega v njih! Nasproti narodni ideji se je socijalna demokracija doslej slično zagre-šala kakor država. Mi smo vedno šteli držav; v greh, da hoče narodno idejo dušiti, mesto da bi jo modro pritegnila v svojo družbo. M; bi želeli le, da govor dra. Ellenbogena ni bil le enodnevna parada v veliki politični debati, ampak da je bil to znak, da hoče socijalna demokracija odnehati od trmastega zanikavanja principa, — tolike etične, vzgojevaln6 in vstvarjajoČe sile, kakoršen je narodni princip. To veliko silo mu je pripoznal tudi dr. Ellenbogen, izrekši, da rešitev iz krize, v kateri se streaa država, more donesti le izve-denje prava narodov do samodoločevanja v narodnem pogledu. Narodna ideja je prišla torej do časti in veljave na taki strani, kjer ne bi bili pričakovali tega. Tu izjavlja torej Garibaldi, da se zaveda odgovornosti, naložene mu od imena, ki je noei in ia hoče vsikdar vršiti svojo dolžnost nasproti humaniteti. Svojim otrokom nalaga. Žalostne vesti iz dežele Kranjske. Sobotna številka »Sloven. Naroda« je prinesla > izjavo«, podpisano od narodno-naprednih in •— nemških poslancev v deželnem zboru kranjskem. Ta izjava pravi, da vsled obstrukcije ni mogla večina peskrbeti za redno gospodarstvo dežele, vsled česar bo isia trpela v gospodarskem in kulturelnem razvoju. Deželni odbor, ki ima skrbeti za avt momno pravo dežele, je v skrajno težavnem položaju. Zato izjavljajo na izjavi podpisani poslanci, da o primerni priliki prisodijo indemniteto za one naredbe in sklepe, jih je storil deželni odbor v tej dobi brez proračuna na korist rednega vzdrževanja dež. uprave. Kar pa se dostaje bodočih poslov do tedaj, ko bo mogel zopet deželni zbor vršiti svoje ustavne naloge, priporočajo podpisani poslanci deželnemu odboru, naj pred vsem zajamči pobiranje dež. doklad, naj zadošča svojim ustavnim in pogodbenim obvezam ter onim, ki so navstali iz ozira na neobhodno potrebo redne uprave, a to Ie v mejah normalnega pokritja potrebščin. Ta meja naj se prekorači le tedaj, kadar bodo zahtevale to izredne in povsem isjemne in odlcžljive okolščine. Tako »izjava« obeh strank, ki sestavljati večino deželnega zbora. Povedano je torej Dogodki na Ogrskem. Mej tem, ko se bojevito krdelce iz Ko-šutove stranke, podpirano po skupini Szeder-kenvi in ljudski stranki, nadalje upira z ob-strukcijo, ee trudi večina opozicija. da pred javnostjo opraviči svoj pakt z grotom Tiszo. Tako je nezavisna stranka v svoji sej. od dne 12. t. m. odobrila načrt manifesta na narod,J ki ga hoče izdati. V tem opisu se val: krivda na vladno strank'o na tem, da narodna volja ni mogla priti do popolne veljave. £ tem, da je cmogočila vladarju, da je, oprt na voljo parlamenta, mogel odreči narodi: pravico. Vsled tega pa ni mogla opozicija upotrebljati izrednih sredstev, „rožja obstrukcije. Podavši roko za sklep miru, je storila to v mirni zavesti, da je s svojim vedenjem oplodila narodni duh in uverjena, da se tojni zgedilo zastonj. Dnevne novice. >Not! list« na Keki. Jako spretno urejevani »Novi list« na Reki bo s početkom novega leta izhajal kakor naš list vsaki dan — torej tudi ob nedeljah in praznikih — ob 5. uri zjutraj. Le 5 do *5 krat na leto ne bo izhajal in to povodom velikih praznikov in pa delavskega praznika dne 1. maja. Posebno pažnjo bo posvečal informativnemu delu lista, izlasti ekonomskemu. Bogateji bo na nočnih telefoničnih in brzojavnih vesteh. Velimo se na- napredku našega sobojevnika kateri izvršuje na Reki glede Hrvat- stva isto nalogo, kakor jo izvršuje naš list v Trstu gleđć Slovenstva tako v političnem, kakor v narodno-gospodarskem pogledu. — Trst in Reka, to sta okna Slovencev in Hrvatov v svet in naloga našega lista in reškega »Novega lista« je in bodi podučevati in oevedočiti Slovence in Hrvate o politični in narodno gospodarski važnosti teh dveh mest za našo skupno bodočnost. Slovenska zrnata na Koroškem. — »Slovenec« poroča, da so na volitvah v veliki občini Grebinj pri Velikovcu zmagali Slovenci in dobili tako občino v svoje roke. Zasluženo pocešcenje. Pišejo nam : V minolem tednu (v ponedeljek predpoludne) se je bila poklonila sedanjemu skolastiku stolne cerkve in dosedanjemu župniku pri sv. Antonu novem, veleč. g. Fabrisu, depu-ja župljanov, da se poslovi od njega in m i izreče zahvalo na vsem, kar je blagi mož storil za župnijo in za veliko ljubezen, ki jo je kazal do župljanov. V znak zahvale mu je *lei»atacija poklonila primeren dar. G. kanonik se je zahvalil vidno ganjen po tem dokazu ljubavi. Pripomba uredništva. Izrazu spoštovanja in ljubezni do gospoda kanonika Fabnsa se pridružujemo tudi mi. Večkrat smo bili sieer siljeni govoriti besede graje radi dogodkov pri sv. Antonu novem. Ali naša be-^eda ni bila nikdar naperjena proti osebi veleč. gosp. Fabrisa. Kajti dobro vemo, da vsaka krivica Slovencem se je zgodila ne le proti njegovi volji, ampnk vsikdar v njegovo nevoljo. Saj ne trkajo vzlasti naše dame nikdar zastonj na njegove vrata, kadar iščejo podpore za nase bodi dobrodelne, bodi kul-turelue potrebe. Po nemški moraš povedati, ako hočeš, da te na slovenski zemlji razumejo! Uslužbenci namreč na državnih železnicah, torej na državni ustanovi. V »Gorici« čitamo namreč, kako je nekdo na postaji v Ajdovščini hotel oddati sodček, namenjen v Kranjsko goro na Gorenjskem, a so gosp. uslužbenci na tamcšnji postaji zahtevali, naj jim po nemški pove, kakov kraj je : Kranjska gora ?'. Ker pa dotični odpcšiljatelj sam ne zna nemški, je mcral romati v Ajdovščino in po Ajdovščini, da je konečno izvedel, da se Kranjska gora imenuje po nemški — K r o n a u. Ta je goli takt, pa je tako značilen za mpo, ki veje proti nam iz vladnih krogov celo po — železnicah, da ne treba pisati komentarja. Ako na postaji državne železnice, ki stoji na slovenskih tleh, ne moreš poslati ničesar na postajo, oddaljeno nekoliko kilometrov in stoječo tudi na slovenskih tleh, ako ne znaš nemški, ako se torej niti za najmanje potrebe ne moreš posluževati državnih komunikacijskih sredstev : potem ti govori vse to glasno in jasno, da te v tej državi bagatelizujejo, da te ne upoštevajo ;n cenijo, da si torej le — odpustite nam trdo oe^erio — osel, ki naj nosi .... breme ! Iz Cr«"»a nam pišejo: Čitatelji se bodo morda še spominjali nesreče, ki se je bila dogodila tu meseca aprila t. 1. Potopila se je bila mala ladija, v kateri je bilo 13 oseb, 7 -e jih je rešilo a 6 utonilo. Trupla treh P aesrečencev so našli takoj, eto žensko truplo pa čez osem dnij v medolinskem za Evu pri Pulju. V noči meti 12 in 13. t. m. — po osmi h mesecih t>rej — pa so tukajšnji ribiči Šepič in tovariši na lovu s >kf»čo« zajeli truplo tedaj utopljenega Antona Mu-škartina. Truplo je bilo jako dobro ohranjeno, raz.m glave. Od te je bilo Bpoznati le še lobanjo, ( udno, da se je truplo toliko časa ohranilo. Shod pekovskih delavcev, ki se je vršil v nedeljo predpoludne v delavskem d« mu je po dolgi razpravi, v katero je po-več sccijalistilkih voditeljev, je vBprejei re^»lucijo, s katero z ogorčenjem protestira proti najnoveji namestništveni naredbi glede ne ieljskega počitka. S to naredbo se namreč odpravlja od delavcev zahtevana in v mnogih pekarnah že uvedena uredba, da delavci nehujejo delati ob 1. uri popolunoči v soboto in imajo potem regularni počitek do 10. ure zvečer v neieljo, a od te ure dalje še dopolnilen počitek do 10. ure predpoludne v ponedeljek. V tem času dopolnilnega počitka delajo mesto njih po turnusu delavci, ki so brez delt. Mesto te uredbe pa ureja namestništvena naredba le 21-uren nedeljski počitek za one delavce, ki so na delu. Pota-kem bi morali normalno mesto G dni delati T dni ia vrhu tega se od sol>ote zvečer do ponc-delika predpoludne nepretrgano, a delavci. ki so brez dela bi prišli ob oni zaslužek. Pekovski delavci pravijo v svoji resoluciji, da po novi namestništveni naredbi bi se njihove razmere še poslabšale. Zahtevajo torej, naj se ta naredba razveljavi čim prej. Resolucija se je odposlala tudi ministerstvu za trgovino. Za Božičnico so nadalje darovali: g. Fran Kranjec župnik v Šmarjah 4 K, g. Ant. Notar ekspozit Plavje in gosp. Josip Omers župnik v Sežani po o K, g.č Mi m i Muha v Lokvi, g. Mihovil Barbie kapelan v Brgudu, g. Ivan Ambroz c. k. m. kaplan Pulj, g. Dragotin Gobec pos. uradnik Pod-grad, g. Rajko Logar eks. Pregarje, g. Ante Lokar • c. k. notar v Kanalu, g. Miroslav Ples v Devinu, g. Jos. Velhartickv župnik v Jelšanah, g. dr. Si Ivin Hrasevec c. k. sod. pristav v Mariboru, g.a Marija Komac, g.a Mimi Bianzani in Janko Bianzani po 2 K. Gg. Šime Frulič Grdoselo, Kristan .Viktor mor. kon. adj. v Pulju, St. Ferluga z Opčin z geslom : Kdor to kar da — (ker več nima) — Iz Brca da — Zadosti da, — Ver-ščaj po 1 K. ; gč. Milka Godina, g.'Ferdinand Delak in Petar Jeraj v Solkanu »z željo da vsak 1 krono poioži domovini na altar« po 1 K. Bog živi vse darovalce in darovalke ! Maša (Trom blagaj. ul. Foscolo štev. 4. »/veza Marijin dom« imela bo, kakor je bilo že obiavljeno, izreden občni zbor v četrtek dne 17. t. m. ob 4. uri popoludne Via Stadion št. 19. Opozarja se še poBebej, da bo na dnevnem redu samo prememba pravil. Vabljene so vse udinje, da pridejo za gotovo. F r e d s t d j n i š t v o. Na nedeljski predstavi »Marijane« v Barkovljah si je nekdo prisvojil tuj dežnik. Da ne bi imel sitnosti, naj ga blagovoli prinesti v naše uredništvo. •favno nasilstvo. Sinoči okolu 8. ure sta dva nekoliko vinjena peka prepevala po ulici Boschetto. Redar KreševiČ ju je par-krat opomnil, naj molčita. Ker je pa njegovo opominjevanje ostalo obakrat brezvspešno, ima je slednjič dejal, da, ako ne boBta molčala, bo prisiljen ju aretirati. Na to mu je pa odgovoril starejši pevec: »Koliko jih je pa treba (akib, kikoršen ste vi, da bi are-tovali mene!« Redar ira je hotel na to prijeti, a sta ona dva prijela njega vsak za eno roko ter ga vrgla na tla. Kreševiču je pa na to priskočil na pomoč neki drugi redar in obema skupaj se je vendar posrečilo, da sta aretovala onega, ki je bil vprašal, koliko da je treba tacih, da bi aretovali njega. Tako je slednjič vendar-le zvedet, koliko jih je treba, da aretirajo njega. Tirala sta £a zatem pred policijskega uradnika g. Logarja v ulico Tigor. T»i je aretovani po vedal, da je ."KMetni pek Fran Šuligoj iz Podgore pri Gorici, stanujoči v ulici Bo-scheto št. 16. A g. Logar, je se Bvojo spretnostjo znal izvabiti iz njega tudi ime njegovega tovariša, ki je 1^-letni pek Fran Antonič iz Opčin, stanujoči tudi ta v ulici Boscheto št. 16. Seveda je policijski uradnik takoj poslal po Antoniča ter obdržal potem oba peka pevca v zaporu. Nalila smrt. Včeraj v jutro okolu 8. ure se je 52 letna Ana Skamperle od Sv. Ivana na senenem trgu zgrudila na tla. Mimoidoči ljudje so jej priskočili na pomoč ter jo vzdignili od tal. Zatem je šel nekdo klicati zdravnika na zdravniško postajo. A ko je ta prišel na lice mesta, mu ni preostajalo druzega, nego konstatovati, da je žena umrla vsled srčne kapi. Bodite previdni z orožjem. Včeraj v jutro je 22-letni Fran Bolle, na svojem domu v Rojanu čistil puško, katera je pa bila na basana. Po neprevidnosti je puško sprožil a kroglja mu ^e sla Bkuzi palec desne nege. Moral je iti v bolnišnico. 1'kradena harmonika. Angelj Lanza iz ulice Tigor št. t*, je prijavil včeraj predpoludne redarstvenoj oblasti, da mu je nepoznan tat iz njeirovega stanovanja, mej njegovo odsotnostjo ukradel kron vredno harmoniko. V Opatiji je * bilo od 1. septembra 190o. pa do vštetega dne 9. decembra 190.'». f>4<^7 eseb. Od 3. decembra pa do vštetega 9. decembra je prirastlo 126 oseb. — Dne 9. decembra 1903. je bilo navzočih 660 oseb. Porotno sodišče. Včeraj se je vršila kazenska razprava radi zlečina tatvine proti 33 letnemu natakarju Karolu Carlini it Virago v Tirolu. 137 — državne železuice K 681.--683.—, Lonibardi K 89.-91.—, Llovdove akcije K 775.--7S0.—. — Srečke: TisaK 330.--333.—. Kredit K 4*5 do 484, Bodenkredit 18S0 K 293.-297.56, Bo- denkredit 1889 Iv -289.--293.—, Turške K do 13"».—. Dunajska borza ob 2. uri popol. : piedvč. danes Državni dolg v papirju 100.80 —. „ „ v srebru Avatrijska renta v zlatu „ „v kronah 4°u Avst. investicijska renta 3V*0,® Oarrska renta v zlatu 4 J Razpravi je predsedoval vitez Urbancich ; avstrijska ednoma renta K __ 100.70-— 1 ul.00, ogrska I 1 , n r - 1 kronska renta K 99.20—99.50, italijanska renta K j votanta sta bila sod. svet. Cazzatura in ioi.sO—102.10, kreditne akcije K 637.--690.—, Krammer; državno pravdništvo je zastopal i dr. Minio ; branil je toženca odvetnik dr. Breitner. Iz obtožnice posnemljemo, da je Carlini dne 29. oktobra t. 1., v družbi z drugim tatom, ki ostal nepoznan, udri v stanovanje branjevke Elize Fabian v III. nadstropju hiše št. 1 v ulici bv. Frančiška. Ko sta ulo-mila v stanovanje sta isto okradla provzročivči preko 600 kron škode. Po izvršeni tatvini ata hotela tatova mirno oditi. A to jima ni šlo po sreči, ker na stopnjicah sta ju videli Pavlina Bortoluzzi, stanujoča v isti hiši in vrata-rica Frančiška Gregorat. Tema dvema je prisotnost nepoznancev vzbudila sum. Stopili ste v stanovanje branjevke Fabian ter videči nered v istem stanovanju, ste začeli upiti za odhajajočima tatovoma. Več oseb ee je spustilo v tek za njima. Redarju Morteani se je posrečilo, da je Carlinija aretoval, dočim se je njegovemu pajdašu posrečilo, da je pobegnil. Toženec Carlini je včeraj na zaslišanju priznal svojo krivdo. Izgovarjal se je le b tem, da ga je njegov pajdaš zapeljal do tega zločina. O svojem pajdašu sokrivcu pravi, da ne ve v kronah 4°, „ renta 3 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini lOO.MO —. - 120.65 — .— 100.80 — .— 93.2n —.— 119.— —.— 99.20 —— 91.45 —.— 1620.— —.— 688.50 — .— 239.571f1—.— 117.15 —.— 23.4"» — 19.07 — .— 95.30 —-— 11.32 —.— Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3% francozka renta 98.57, 5°;0 italijanska renta 104.25, španski esterieur 89.1."», akcije otomanske banke 604. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —? JLombardi 95.50 unificirana turška renta 89.45. menjice na London 251.80, avstrijska zlata renta 102.60, ogrska 4% zlata renta 102.85, Liinderbank —.—, turške srećke 132.25, parižka banka 11.31, italijanske meridijonalne akcije 70">.—, akcije Rio Tinto 12.58. Mirna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg S9ll-špaiska renta 88*/»» ita" Dunaju —.—. dohodki banke 8000. izplačila banke —. Trdna Tržna poročila 14. decembra. . . - i • j . j i vi Lombardi 3lL, srebro 251„ špaaska ren kako mu je ime. Priznal je, da se je udeležil ,jjan9ka renta- tržni diakont 3J/„ menj.ee n* tatvine a on da je ukradel lo eno zlato brošo, dva prstana in malo svoto denarja. Drugo da je ukradel i njemu nepoznani sokrivec. ( , _ . „ . ... . . ,.,. - » . • Budimpešta. Pženica za april K <.69 do Po njegovem zaslisanju ste bdi prinesem _ _0 za oktob£r od 7 r,8 do 7Rž za aprii k predsedniku dve piBmi, eno naslovljeno na 6.5"» do 6.56, za maj —.— do —.—. Oves za april , , j , • K 5.47 do 5.48, za maj K —.— do —.—. Koruza predsednika samega, a drugo na branitelja: za maj K ;Vr> do 51J6 Pismi ste bili oddani na poŠto v YTidmu. V | Pšenica : ponudbe srednje—.— -.povpraševanje: teh pismih — brez podpisa — zatrjuje pisec, bolje, mirno: prodaja 30.000 met st. slabo. Draga r r . i - žita mlaOno. \ reme: Oblačno, da je on Carlinijev sokrivec ter da je on ( Hamburg. (Sklep pop.) Kava ^antos good odnesel veči del ukradenih predmetov. PiBec average za december 333/4, za marec 34 V, za maj x j. j n .. _ -i 3.">—, za september 3l»—, vzdržana; kava Rio na- priznava tudi, da je on ( arhnija pregovoril, yadna 1ocq navadna reehia navadna da mu je pomagal pri tatvini. dobra 39.42. Zatem so bile zaslišane priče Eiiza . Fa- Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good ave- , . , . . . . .. Tr rage za tek. mesec po oO kg 41.— frk, za marc bian, katera je dejala, da trpi kakih K. ±2._ frk. škode ter da zahteva odškodnino; Pavla Hamburg. (Sklep.) Sladkor za decembe_r 16.90. ,, ... „ ,,, , , . . za ianuvar 17.15, za marc 17.55, za maj 17.S0, za Bortoluzzi in *ran5iska Gregorat, ki ste avguJBt 18L>0 ZR oktober 18.35. Trdno (Vreme: videle tatova priti iz okradenega stanovanja meglat. in redar Josip Morteani, kateri je aretoval t , ^ d^o n Sladkor iz repe surov Sb. - r ' J Java 9.04 js Sh. Stanovitno. Carlinija. j s 1 a dk or, tuzemski. Ceutrifugalpile, promptno Xa to so bile prečitane informacijske K 64.50 do 66.—. za september K —— do —.—. ,. .. . , . , , . dec.-ave. 64.50 do 65 75, ConcassJi in Melispilc listine, a petam je sodni dvor stavil porotni- pr0mp£0 K ^ do 70 - , za sept. K do kom eno »amo vprašanje. : —.—, dec.-avg. 67.30 do 67.80, fm . . -1 j i New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoče /.a tem je govoru zastopnik državnega dobaye Vzdržano; 10 st. znižanja. pravdništva, kateremu je sledil branitelj. | Pariz. Rž za tekoči mesec 14.90, rž za ja- Ker bo porotniki potrdili z S glasovi nuvar 15.-, za januar-april 15.—, za marec-junij'- " _ r . 11 15-— (mirno). — Pšenica za tekoči mesec JO.oo. proti 4 stavljeno jim vprašanje, je sodni dvor za jamiVar 20.t»5, za januar-april 20.6">, za ma- obsodil Carlinija na 6 1 e t težke ječe, pooj- rec-junij 20.75 (mirno). - Moka za tekoči me- J , . sec 28.1 •">, za januvar 2S.io za januar - april štrene z jednim postom vsake d mesece. 28.—, za marec-junij 27.85 (mirno.). — Repično Carlini se ie podvrgel razsodbi. olje za tekoči mesec 53.25, za januvar 53—, za J 1 & jauuar-april o3.—, za maj-avgust 53.— (mirno.) ————~-"—^—^———^——— špirit za tekoči mesec 4:>.—, za januvar 42.75, za — j. xx jan.-april 42.—, za maj-avgust 42.50 (trdno). — soaisca. j Sladkor surov 88° uso nov 22®/*—23 (mirno), bel „ . .. r , .. ___• a tekoči mesec 25.621 za januvar 25.87V-(trdno) Kazenska razprava proti funkcijonarjem za januar.april 26.25 za maj-avgust 27.127, rafiniran, propale svetovaclavske posojilnice v Pragi. 57—571/,- — /.mrzima. Celih 14 dnij je trajala ta senzacijonelna razprava, ki je ves čas vzbujala največe zani- Trgovina se zaklanimi prašiei. Predvčerajšnjim je b.lo pripeljanih 37, včeraj pa 122. Prodalo se je radi deževnega porotniki izrekli svoj pravorek. Dabodo imeli j vremena komaj polovico boljše vrate po čitatelji nekoliko pojma o dimenzijah te ka- j 1 IS.— K, le nekaj slabše vrst« po 114.— K. manje javnosti, češke in drugih. V soboto so ženske afdre, naj jim povemo, da je bilo porotnikom predloženih 68 ^vprašanj. Razsodi)« »e je glasila : Vaclav Kohout in pater Ivan Drozd ata bila obsojena vsaki na 7 let težke ječe, Emanuel Hercik na 2 leti, Friderik Pekelander na 13 masecev. Revizorija Henrik Bilv in Friderik Griinnwald sta bila spoznana nekrivima. Bilv pa je prebil 14 mesecev v preiskovalnem zaporu, a v soboto so ga takoj izpustili na svobodo. Hercika in Pekelanderja, ki sta bila doslej na svobodi, pa so takoj pridržali v zaporu, ker sodišče sumi, da bi mogla ubežati. Razsodba je bila izrečena proti 7. uri zvečer. V koliki meri se je javnost zanimala za to kazensko afero, govori dejstvo, da se je pred sodnim poslopjem zbralo na tisoče ljudij, ki so z nervozno nestrpnostjo pričakovali izida pravde. Po sklepu lista. <>?rske parlamentarne stvari. BUDIMPEŠTA 15. Nekdanji pristaši narodne stranke lasekutz, Sziklav, Blaskovitz in Julius Szent vanvi, so prijavili, da pristopijo zopet k liberalni stranki, ker se strinjajo z včerajšnjim Tissovim nastopanjem v obrambo ogrskega državnega prnva. Kupčija je bila z ozirom na južno deževno vreme jako klaverna. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. == (v laatui hiši.) ZA LOG A: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tud*, po posebnih načrtih. Una trovan oenlk brezplačno in franko- KKXKKXXX?tK 4XXXX£ * Svoji k avojim! J it 7 i T Y in A 5 " - - X iS M jg dobro poznane jg M tovarae mizarste zadrage y &orici (Soltan) X x pohištva lUrzua porot i la dne 14. decembra. Tržaška borza. Nauoleoni K 19.07—lH.Oil1angležke lire K 23.1M do 23.98. London kratek termin K 239.50—240.05, Francija K 95.05—95.30. Italija K 95.15—95.45. italijanski bankovci K 95.20—95.50, Nemčija K italijanski 117.05—117.35, nemški bankovci K 117 05—117.35. vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej ^nion Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) it. 1. hiša Marenzi. N^jfečja tovarna gokiSUa primorske dežele, Solidnost zajamčena, kajti le« ne osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih b tem-H peraturo 60 stopinj. — Najbolj odaba«, J deral sestav. Ksaksnsisi oes«. J BV Album pohiit«T brMpUA«B. * n**U*H**U*****M* se M M se se se se * se se M se se Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 6. radne ure tamo ob delavnikih) zjutraj ol ure tlo 12. popoludn*- od 2. Commercio< kjer je aha- jališče Slovencev. Na razpolago ao vsi slovanski in mnogi drugi časniki. JC -uatu od a>ja|qo -ez oj^ejg — -aoA^iap -ez -B?Bquioq po H J '—Z op 09'Z P|6 PO BU)|ns nBauoouj po 3B|q Bujzoutu B)|!|9/\ 3C 5 "U3P°T "P*? 'afu^ns afusjAod 'a^oj^o ui a^zotu bz 33jajqo aoqzi pjsuBippA ^ Ure od elektr. plaque zlata. Samo /6 A" Kdor želi imeti natančno uro, naj si naroči zaupno pristno renfVko remont, uro od 14 karat. |»la«|ue zlata, koja ura je bila na zadnji pariški razstavi odlikovana z največjim darilom. Te ure imajo I ne prek »sij i r pretizij-•k i 1«*k. katerem jamči mo pismeno /a -» leta. Okrov ure obstoji iz treh odskočjivih po-kroveev (savonette) je kra«no opremljen, fino vdolbeu in graviran, mo--lernega ozkega facona napravljen z novoi^najdeno p*H»d*omn uetprtmljicv atmerikrnu^ko tfoldtn kocino ".n vrhu teg« £e prevlečen jnttom elrltr. s 14 karat, /tatom. Ta ura se nič ne razloči od /inatu* zlatt ki velja 200 K ter so /."/."* :latc ia *dino Hodoutctilo zlutth ir. ker ohirže ST<»jo vred^o^t. T>.i se te ure razširijo. -Dio ceno nvr.ltin in že**h>h uram jx>stavi!i le na K 16.— franko po&nine in »urine ^prej so stale K 35.— K vsaki uri dod:i se etvij. Kra>xia moderna veri/.ica za možke ali ženske (ob jednem tudi za okoli vratii) oi plašne zlata K 5.—, 8.— in 12.—. Vxako uro. koja ur ugaja, se sprejme MZBj. tedaj mlak rizik. Svetovna znanost nase tvrdke kakor tu Ji vsak lan rioliajajova i>ri/.aatna pi*ma iu n kiiadna naro«'-»lii jamčijo za rt-siiičnost tega. kar oznanjamo. Pošiljanje -e vrši po povzetju ali predplačilu dntičnega z;:eska. Naroči* "-e imajo pošiljati na aoino protok, tvrdko I FEITH. Duiiaj, VIL, Mariaiiilferstrasse 38. 0 Zaloga švicarske tovarne za ure ..Chronos". # 24-k'tni mla«leni<\ ve.V- slovenskega emAkej;a, italijanske^ in hrvaškega zikn v govoru in pisavi. i><"*e službe. Ponudbe na upravo Edinosti pod Izobražen v trgovini«. Urar F. Pertot Trdt ulica tlella Poste 3, vojral al. Torre bianea Prodaja srebrne ure ol 3 gld. naprej, r.late ure od S gld. naprej. Isbor sttn--kih ur, rego'iatorjev i. t. ti. Popravlja vt a tovrstne ure j K) jako zmerni eenu Ljubitelji dobre ča-e čaja. zahtevajte povsod najfinejša in najboljši v retja INDRA TEA Zmes najflinejšega čaja Kine, Indije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zalog* je razvideti iz lepakov. F O T O (i R A F PETEK Ml ANI TRST - Corso št. 41. - TRST. Izvršuje vsako naročbo z največjo točnostjo in dovršeno umet-nostjov platinotipijo. slike na oiiščeč papir, skupine, konje in opravo, arhitekture, notranje stvari, ponarejenja. Sprejema tudi naročbe na povečanja v vsaki velikosii od 12. K naprej. 5 komadov <-Secesion- .... K 3.— 3 » »Visit«......» 3.— 6 » » . > 4.— Visit« s poskušnjo Kabinet..... s poskušnjo . s poskušnjo . K \LSHX ~ zisoj zjjjp voijjj - XSHX Jt s OSH3AINA «TIV * H f -iLUB>(a|qo |UJiuaf|A0i.03z! z huuoSj) baom ) S MHKHXH*K****HKH*XMHHH*X*HKXXXXXX Katari M. SALARINI v ulici Fonte della Fabbra št. 2. (Vo»aI nI. Torrentc.) Zaloga izgotovljenih oblek zn ^n-j>oileT Ječkc in. otroke. Veliki izbor snovij za obleke, ki se po mer izgotovijo v lastni krojasnici. Bogat izbor površnikov, sukeaj, liavclokov ]>«• i:»ko-nizki>[ cenah. PODRUŽNIC A ; ,ALLA CITTA Dl LONDRA" ul. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre hiain. Dohrozoanc katrani nate pastilije Ka vasi ni. koje se izdelujejo z izvlečkom kemieno čistega norveškega katrama. imajo s.irne na sebi že medicinalno moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vfe bolezni dihalnega orgina ter zlasti odpravijo butare, bronhijalne, želodčne in črevesne zasližeoja. Ena -kutijica z navoi i lom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom .. Ilavjisiui" ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po po£ti pošilja proti povzetju najmanj 3 škatljlce. v Trstu. Giavia za'iga: \ dobivaju ^c v TRSTI v lekarnah: Autouiazzo Skedenj, liirtsoletto Ponterosso, Gmeimr ulica Iriulia, JcroHiti ul. ( asernia, 7.— > 9.—| > io. Zaloga perila in imbotiranih pogrinjal. zimskih srajc, srajc od fuŠtanja Vse po cenali, da se ni bati konkurence ter belih v velikem izbora kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezenine in moderci. Snovi od same volne za obleke za ženske. Blago z£ delavske ocooooo.oo hlače in izdelki za delavce. <»000000000 Jako znižane cene. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. XB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vai predmeti tudi na mesečne obroke. OOOOOOOOOOOOOOOO „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital :== Špitalske ulice Štev. 2. Podružnica v Spletu K 1,000.000 , Zamenjava in eskomptuje Daje predujme na vred. papirje. r\ , Lf i 1 n 11 i p in nrnHs i a izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni , me VlOge v/Sprejema. r\ U JJ U J C II. pruuctjd 1- kupone - ----------- Izgubi —_ ▼ tekočem računu ali na vložne knjižice proti u-odnim o Dres ti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do tb€ TTBte rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij srečk, delnic, valut, novcev in devic. Fromese izdaja k vsakemu žrebanju. Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Kskompt in inJkasso menic. f^* Bori« naroČila.. dne vzdiga. Promet s Čeki in nakaznicami.