AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 198 CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, AUGUST 22D, 1931 LETO XXXIII—VOL; XXXIII NESREČNI SLUČAJ ROJAKA LEO KORENA VZBUJA MNOGO SIMPATIJE MED FARMARJI Geneva, O.—Splošno zanimanje in simpatije med slovenskimi farmarji po Madisonu in Genevi vzbuja slučaj rojaka Leo Korena. Mr. Koren je bil že dalj časa na farmah, povsod poznan in priljubljen radi svojega prijateljskega značaja. K njemu je zahajal nekaj časa nekak "prijatelj," ki je vselej spil kozarec vina. Koren mu je zaupal. Pred kratkim pa je ta "prijatelj" pripeljal s seboj druzega "prijatelja," ki je prosil Korena, če mu proda kvort vina. Rojak Koren, nič hudega sluteč, je v resnici prodal kvort vina za 50 centov, in ni minulo par dni, ko so prišli zvezni prohibicijski agenti na farmo rojaka Korena in ga aretirali, ker je prodal kvort vina. Očividno je bil Koren izdan in zatožen. Ker se je rojak Koren priznal krivim kršenja prohibicije, ga niso odpeljali v Cleveland na zvezno sodnijo, pač pa je bil obsojen na mestni sodni j i v Paines-villle, O. Tam imajo za sodnika—sodnico, ki je menda brez srca. Splošno mnenje je, da dotična sodnica odmeri najvišjo kazen v vsakem slučaju. Res je, da če kdo krši postavo, da niora biti obsojen, toda lahko Se pa v vsakem slučaju vpošte-vajo okoliščine, in postava do-voljuje sodniku, da sodi po svoji lastni razsodnosti. So okoliščine, katere je treba vpošteva-ti. Sodnica v Painesville, O., pa menda nima srca. Zagrizen fanatizem prohibicije ji narekuje, da sodi in odmerja najvišje kazni. Pomislite, rojak Koren je jetičen, bolehen, ima doma ženo in otroke, in obsojen je bil na $400 kazni radi kvorta vina, katerega je sam nebeški Oče naučil pridelavati. Seveda, Koren ni mogel plačati denarja, pa so ga poslali v ječo, kjer bo moral, bolan kot je, preživeti najmanj leto dni ali več, da odsluži težko kazen. Sodnica v Painesville, kateri bomo poslali ta časopis, da bo videla, kaj se piše o njej (za prestavo bo že preskrbela kje), bi lahko Korena izpustila pod bon-dom, lahko bi mu kazen odpustila ,lahko bi mu naložila samo $25.00 ali $50.00 kazni, toda ne, naložila je bolnemu človeku težko kazen, katere ne zmore siromak. Slučaj Korena vzbuja splošne simpatije ne samo med našimi Slovenci v Genevi in Madisonu, pač pa tudi med Ameri-kanci. Da, če bi bili časi drugačni, bi naši slovenski farmarji tamkaj Prišli na pomoč in bi plačali kazen, da dobijo Korena iz zaporov. Toda farmarji so sami siromaki. Včasih je bilo boljše, danes pa, dasi imajo obilico pridelka, pa ni nobene cene za te farmarske pridelke, tako da mora vsak varčevati kolikor le more, da plača davke, zavarovalnino in da si kupi življenske potrebščine. "Ameriška Domovina" se bo Navzela za slučaj rojaka Korena *n bo skušala te dni na vsak način, da dobi rojaka Korena iz zaporov. Treba bo apelirati na razne instance, kaj to nekako ču-ttmo, da smo dolžni pomagati 8vojim ljudem, ki so zvesti in ,^erni naročniki lista. Kamor je človek prišel te dni, se ni govo-fHo o drugem kot o slučaju rojaka Korena. Vse ga pozna kot poštenjaka, mirnega človeka, ki je radi kvorta vina moral eno leto v zapor. Doma pa zdihuje ženu in otroci, dočim Koren v zaporu — bolan, in precej bolan, skrbi in premišljuje* kaj bo z domačijo. Naj omenimo na tem mestu, da šerif Jim Moloney, od Lake County, bi rad pomagal, toda prepozno se je obrnila njegova pozornost na ta slučaj. Ko je enkrat obsodba izrečena, jo je težko ovreči. Toliko pa lahko povemo, da je šerif Moloney v Lake county izvrsten človek, ki ima srce na pravem mestu, in ga naši rojaki v Lake county prav brez vsakega dvoma zopet volijo. Poročevalec teh vrstic se je v četrtek zvečer vrnil v Cleveland po 12-dnevnem bivanju med našimi farmarji v Madisonu, Geneva, Thompson u, Perry in Unionville. Vi ne bi verjeli, če bi vam povedali, da je v teh krajih danes nad dvesto slovenskih farmarjev. In večinoma so se tam naselili v zadnjih dveh letih, v zadnjem letu ali pa letos. Imeli so svoje hiše v Clevelandu, zlasti v Collinwoodu, in neusmiljena Hooverjeva prosperiteta jih je prignala, da so zamenjali svoje hiše v Clevelandu za farme v Madisonu ali v Genevi. Na farmah imajo vSaj kaj za jesti. Je še dosti novic iz teh krajev, katere bomo prinesli vse po vr-• sti. Naj omenimo danes še to, da nam je rojak Louis Perko naročil, da rabi zanesljivega, starejšega moža, ki bi dobil stalno delo pri njem. Rojak Perko ima svojo farmo takoj zraven Anton Debevčeve farme. Oglasite se pri njem, in če ste voljni delati, boste imeli pri njem dobro streho in prehrano. -o—- Lindbergh uživa gostoljubnost Japoncev Nemuro, Japonska, 21. avgusta, Col. Lindbergh je moral pristati na Ketoi otoku, ki spada k skupini Kurilskih otokov. Silna megla mu je preprečila na-daljni polet, poleg tega pa je tudi zrakoplov pokvarjen. Posebni japonski mehaniki iz Tokia I so se odpeljali na lice mesta, da popravijo pokvarjeni zrakoplov. Japonska vlada je dala Lind-berghu in soprogi posebni par-nik na razpolago. Iz Newburga Poznani slovenski trgovec v Newburgu, Mr. Rud. Cerkvenik, 3600 E. 81st St., prične'v pondč-ljek, 24. avgusta, z razprodajo manufakturnega blaga, čevljev, moške in ženske opreme. Cene so tako nizke kot še nikdar prej ne v kaki trgovini v Newburgu. Prečitajte oglas, se vam bo izplačalo. V znamenju brezdelja Boston, 20. avgusta. — Ko je tukaj pristal parnik " "Ormes," ki je pripeljal zalogo banan, se je ponudilo za razkladanje 1,500 delavcev. Dobili so delo za en dan in pol. Trinajst policistov je moralo vzdrževati red. Prva obletnica V pondeljek, 24. avgusta, se bo v cerkvi sv. Vida brala sv. maša ob priliki prve obletnice smrti pokojnega Harold Smole. Prijatelji in znanci so prošeni, da se udeležijo. Dar cerkvi Kongresman 21. okraja, Hon. Robert Crosser, je potom našega uredništva poslal $5.00 za novo cerkev sv. Vida, dočim je senator Robert Bulkley poslal $10. Stric Sam bo moral zapreti svoje lastne žganjar-ske prostore v mestu Zvezni prohibicijski agenti imajo vsako leto na razpolago pet milijonov dolarjev, da nalašč lovijo žrtve v svoje mreže. Denar, ki ga vi plačujete v davkih, se obrača v take namene. Tako 'so tudi v Clevelandu zvezni prohibicijski agenti najeli neko garažo na 2602 Jay Ave., na zapadni strani mesta. V to garažo so izvabljali svoje žrtve. Naročili so po svojih zaupnih možeh deset ali dvajset galon žganja. Ko je butleger pripeljal žganje na dotično mesto, in ko je dobil denar za pijačo, je bil takoj aretiran. Na ta način so zvezni agenti tekom dveh mesecev aretirali 35 ljudi v do-tični garaži. Zapravili so nekako $500 za žganje, toda polo-vili so 35 oseb, katere so bile vse obsojene v večje denarne globe in zapor. Usoda je pa nanesla sedaj, da mora zvezna sodnija dotično garažo sodni-skim potom zapreti, lifer postava pravi, da kjer se krši pro-hibicija, se mora tak prostor zakleniti uradnim potom za eno leto. Stric Sam bo moral torej zapreti svojo lastno butlegarijo. Kaj-enakega se pač ne pripeti nikjer na svetu. -o- Duhoven, ki s pestihi preganja zločince Chicago, 21. avgusta. Rev. Matthew Canning, novi župnik katoliške cerkve sv. Karla Bor6-mejskega, katerega župnija se nahaja v najbolj razvpitem delu mesta, je začel na lastno pest kampanjo, da prežene gangeže in morilce iz svoje župnije. Gre osebno do zloglasnih oseb in jih zlepa ali zgrda pripravi, da se poberejo ali spreobrnejo. In kadar je treba rabi tudi svoje pesti napram gangežem. župnik obenem daje vsak dan kosilo 50 revnim družinam v svoji župniji. Morilec Rothkopf Policija v Clevelandu kot tudi policija vseh mest v Ameriki te dni išče nekega Louis Rothkopf, 0 katerem se splošno sodi, da je pravi morilec bivšega republikanskega councilmana Potterja. Policija je pa tudi mnenja, da je bil Rothkopf najbrž umorjen, na 1 povelje višjih krogov, da ne bi izdal Rothkopf važnih skrivnosti poznanih politikarjev. Vseeno, ker riisd še našli njegovega trupla, ga'še vedno iščejo. Rothkopf je bil poznan raketir clevelandskih krogih. Danes se vrne v Cleveland državni prav-dnik Miller, ki bo dal nadajjna navodila za pogon za dozdevnimi morilci Potterja. Pozdrav z Bleda Mr. Anton Zidar nam pošilja z rajskega Bleda prijetne pozdrave, kot tudi vsem svojim prijateljem in znancem . Prvi sinko Pri družini John Petrič, 983 Addison Rd., se je te dni ustavila tetica 'štorklja, ki je pustila tam zdravega sinkota. Naše čestitke! Demokratski piknik Demokrati iz 32. varde imajo danes svoj piknik na 295. cesti in Lake Shore Boulevard. Izvrstna okrepčila bodo na razpolago. Vreme Danes je konec pasjih dni. Imeli smo jih več kot preveč letos. * Slavna igralka, Pola Negri, se je morala podvreči operaciji. Angleška delavska vlada se namerava v kratkem času odpovedati London, 21. avgusta. Radi vladnega proračuna za prihodnje leto, katerega nikakor ne morejo spraviti v ravnotežje, se zna današnja delavska vlada v Angliji odpovedati. Položaj v Angliji je še veliko bolj slab kot je v Ameriki, in delavska vlada v Angliji, ne zna več za izhod iz resne krize. Dolgo časa je vlada skrivala svoje načrte glede od-pomoči narodu, toda ker na noben način ni mogla zboljšati položaja, je sedaj dala v javnost svoje načrte, s katerimi pa nihče ni zadovoljen. Delavska unija v Angliji, ki šteje nad 4,000,000 članov, je dobila te dni poročilo ministerskega predsednika Mac-Donalda in zunanjega ministra. Uradniki delavske organizacije j so bili skrajno nezadovoljni s poročilom. Delavska vlada mora izbiti iz letnega proračuna $500,-000,000, ali pa naložiti davke, katerih ljudje ne bodo mogli pre nesti. --o- Lorain, 0. Slovenska mladina v Lorainu, i Ohio, bo priredila v soboto, 29. avgusta, svojo prvo mladinsko predstavo pod vodstvom Mr. L. šeme, ki tako marljivo vežba mladino tekom zadnjih mesecev Iv slovenskem jeziku, in s sodelovanjem Gospodinjskega kluba, i Na vrsti so lepe deklamacije v i slovenskem jeziku. Kaj enakega | rojaki v Lorainu še niso doživeli. Podrobneje bomo o prireditvi še poročali. I Sestra aretirana, ker je ubila brata Cicero, Illinois, 21. avgusta. 19. letna Helen Morrison, hčerka farmarja, je ustrelila danes j svojega 14 letnega brata Franka. I Helen je pravkar postlala postelje in brat se je hotel na vsak način vleči na postelj, ko je sestra šla po puško in namerila na brata. Puška se je po nesreči spro-I žila in ubila 14 letnega Franka, j Mlada Helen je bila aretirana. Drzen rop i Ko se je včejaj Wm. Gill, od John Gill & Sons Construction Co. bližal tovarni Cleveland Cooperative Stove Co. na 67. cesti in Central Ave., sta ga napadla dva bandita z revolverji, mu odvzela denar, namenjen za plačo delavcev, $4,809,100 in pobegnila. Vse iskanje policije jč bilo'zaman. Mr. Zalar v Clevelandu Iz obiska v stari domovini se vrnejo danes zjutraj Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik, Mr. Frank Opeka, glavni predsednik in Mr. John Germ, glavni podpredsednik KSKJ. Iskreno dobrodošli! V bolnico Danica, Nancy Frank, 6110 St. Clair Ave., se je podala v Mt. Sinai bolnico, kjer se bo [podvrgla operaciji. Hvala vsem, ki so jo in jo bodo obiskali. Iz bolnice j V soboto popoldne se vrne iz 'bolnice Miss Justine Safran, 1001 E. 62ncl St. Prijatelji in prijateljice so prošeni, da jo obiščejo na domu. V bolnico V Glenville bolnico se je podal Charles Baznik, 1580 E. 133rd St. Podvreči se je moral operaciji na slepiču. * Pri Reeds Beach, New Jersey, so vjeli 600 funtov težkega morskega volka. Bil je 9 čevljev dolg. Newyorška policija v cestnem boju z banditi. Pet oseb bjlo ubitih New York, 21. avgusta. Ko se je poslovodja Mendoza Fur & Dyeing Co. vračal iz banke kjer je dobil $4,916 v gotovini za izplačilo delavcem, sta ga tik pred tovarno napadla dva bandita, ki sta čakala na njega. Ravnatelja od banke do tovarne spremljal policist v avtomobilu. Banditi so začeli takoj streljati. Policist Webb je dobil smrtno krogljo. Kakor hitro je bil policist ubit, so banditi potegnili denar ravnatelju iz rok, vrgli ravnatelja na cesto, nakar so pobegnili v velikem avtomobilu. Ravnatelj je hitel v urad, odkoder je pozval | policijo. Od vseh strani so začeli prihajati policijski vozovi. Nad 100 policistov se je podalo i na gonjo za banditi, ki so odpeljali proti severu. Na 163. cesti j so banditi zapustili svoj avto in se presedali v neki taxi, ki je tam (čakal pripravljen. Voznik taxi j a je bil ubit od banditov. Pri tem j je pridrvel na lice mesta policist j na motornem kolesu, ki je začel takoj streljati med bandite. To-ida banditi so takoj odgovorili, 'šest krcgelj je zadelo policista, ki je štiri ure pozneje umrl. Na lice mesta je prišel neki ognje-; gaseč, ki je pobral policistov revolver in začel streljati, toda | kmalu se je tudi on zgrudil pod jkrogljami banditov. Neki drugi ognjegaseč, Lopez, po imenu, se je pripeljal mirno z ženo in hčerko. Tudi on je začel streljati na bandite, ki so vračali ogenj. Lopez je dobil težke poškodbe, žena je skoro zblaznela, 4 letna hčerka Gloria je pa dobila poškodbe, da bo skoro umrla. Na 162. cesti in Broadway pride nasproti banditom prometni policist Lyons. Bil je banditom na potu. S par streli so ga podrli na tla in ranili pri tem 'štiri pa-sante na ulici. Dva druga policista sta se medtem približala. Stala sta na deski avtomobila 7. revolverji v rokah. Kmalu sta padla pod krogi,jami banditov. Banditi so vozili naprej, dokler ni bilo divje vožnje konec na Dyckman St., kjer je v precej ozki ulici prišel nasproti velik truk. Taxi banditov je moral ustaviti. Medtem je pa- dospelo j osem detektivov na lice mesta, ki so začeli z vso naglico streljati. Voznik roparskega taxija je bil I takoj ubit, k snau potem sta padla tudi oba bandita. Oba st^ bila mrtva, predno so ju prepeljali v bolnico. V taxiju so dobili pet revolverjev, mnogo nabojev in ves odnešeni denar. V divji gonji je bilo vsega skupaj pet oseb ubitih, dve umirati in 15 oseb je bilo nevarno ranjenih, j -o- V mestih je več žensk kot moških ■ 1 - ■ ■ • ■1 ' I ; Washington, 20. avgusta. — Vladni števni urad poroča, da prebiva v mestih Zed. držav 34,-1154,70 moških in 34,800,063 ženskih, ali 91.8 moških napram 100 ženskah. Na deželi je pa več moških, kot žensk, 108.3 odstotkov moških napram 100 ženskam. Tisoč galonov kotel za žganje zaplenjen New York, 21. avgusta. Zvezni prohibicijski agenti so zaplenili danes žganjarski kotel, ki je držal 1,000 galon. Obenem so dobili 15,000 galon žganja. Oprema žganjarne je cenjena na $1,-000,000. Tri osebe so bile areti-| rane. ZANIMIVE VESTI IZ SLOVENSKIH NASELBIN. BREZPOSELNOST V JUŽNI AMERIKI Nedavno tega so igrali Cleveland Stars, fantje od "push ball teama" v Farrellu, Pa. Zmagali so fantje v Farrellu. Na obisku v Farrellu so se mudili 1 rojaki Hribar, Cvergel in Šu-Išteršič, iz Warren, O., so pa prišli tja Zug, Tomažich in Mo-dic. Društvo Sloga, št. 174 JSKJ i v Sharon, Pa., je 15. avgusta ; praznovalo petletnico svojega obstanka. V Center Beach., Pa., je pet I slovenskih in dvoje hrvatskih društev priredilo piknik dne 15. avgusta. Uspeh je bil prav po-volj en. V Ottawa, 111., je preminul rojak John Gabor, star 54 let. Doma je bil iz Lepe Njive nad Mozirjem. Zapušča hčer in več I sorodnikov. Staršem Josip Pakiž v Hib-bingu, Minn., je umrl 13-letni I sinček Joseph. Poleg staršev zapušča tri brate in dve sestri. V Diamondville; Wyo., se je v premegorovu ponesrečil rojak j John Zimbo. Vsula se je nanj ! plast kamenja in ga poškodo-! vala tako težko, da je podlegel j za ranami. In komaj so pokopali ponesrečenega Zimbo, se je ! v bližnjem Subletu pripetila že di uga nesreča. Električni tok-je ubil rojaka J. Štrenfelna, doma iz vasi Volka nad Škof j o Loko, V Pueblo, Colo., je po dveletnem trpljenju za rakom umrla rojakinja Mrs. Ana Bajuk. V Milwaukee, Wis., je rojak Frank Perko Jr., sin znane Per-kotove družine iz National Ave. prevzel gasolinsko postajo in popravljalnico avtomobilov na vogalu 7. ceste W. National Ave. Mladi Perko je poznan kot izvrsten mehanik. V Milwaukee, Wis., sta se te dni poročila Miss Frances Zo-kan in Mr. Karol Regenfolder. Ženin je poznan kot jako aktiven pri dramskih slovenskih prireditvah. Kap je zadela rojaka Frank Jarca v Milwaukee, Wis. Ko .je povžil svojo večerjo, se je zgrudil na tla in umrl. Star je bil 47 let. Istotam je umrl rojak Tom Maršnik, star 40 let. Doma je bil iz Istre in neporočen. Znano , Anton Demsharjevo družino v West Allis, Wis., zasleduje letos nesreča. Komaj teden dni potem, ko so pokopali i 18-letnega sina Charlesa, ki je j vtonil v DeNoon j e z e r u, bi i kmalu zgubili še drugega sina, ! najstarejšega Antona. Ko je šel na trg, ga je na ctjsti zadel velik avtomobil. Dobil je težke poškodbe. , V Ely, Minn-, so imeli predi kratkim pri slovenski župniji prvo sv. obhajilo, katerega se je I udeležilo 122 otrok, in podelje-i na je bila tudi birma, h kateri je prišlo 240 slovenskih mal-! čkov. I V Ely ,Minn., je umrl rojak i Matija Kure, doma iz Svibnika j pri Črnomlju. Star je bil 72 I let. Bil je eden prvih sloven-| skih pionirjev na Vermillion i Range. Imel je dva sina in štiri hčere, ki so vse omožene, in sicer: Mrs. Musich, Mrs. J. Musich, Mrs. F. Novosel in Mrs. Centa. Sin Matija je umrl pred par leti za srčno napako v najlepši moški dobi. Sin Jožef pa živi v Milwaukee, Wis. Enajst Jugoslovanov je dobilo ameriške državljanske papir- ije v Ely, Minn., in sicer John Gradišar, Frank Likar, John Globočnik, Mary Polajnar, John Elijev, Ivana Telich, Frančiška Meše, Ana Janežich, Katarina Kosmač, Neša Kunstelj in Bri-gita Hribar. j V Pueblo, Colo., je umrl rojak Frank Štofec, doma iz Do-brepolja na Dolenjskem. Ranj-ki zapušča soprogo in več otrok. Da naše mlade Slovenke niso kar tako, imamo zopet en dokaz iz Pueblo, Colo. Zadnjič smo poročali, da sta dobili prvo in drugo nagrado v popularnem kontestu v mestu Sheboygan, • * Wis., dve Slovenki, sedaj se pa poroča, da sta bili enake časti deležni dve Slovenki v Pueblo, Colo. Prvo nagrado je dobila Miss Mary Kočevar, ki je dobila v kontestu 40 milijonov glasov, za kar je dobila nagrado 81,500 v gotovini. Drugo nagrado je pa dobila Miss Rosie Perko, ki je dobila 39 milijonov glasov in se ji je izplačalo v gotovini $1,100 ter dobila je tudi električno ledenico. V Indianapolisu, Ind., je po dolgi bolezni preminula rojakinja Mary Savinik. Ranjka je bila zelo priljubljena v naselbini. In v istem mestu je umrla staršem Mr. in Mrs. Može osemletna hčerka. Uredništvo "Ave Marije" je zopet sprejel p. Aleksander Urankar. Sedemnajst slovenskih deklet je dobilo 15. avgusta v Lemon-tu, 111., redovno obleko. Obrede je vodil p. Odilo Hanjšek. -_o-- Tisoče Kitajcev dnevno umira od lakote Shanghai, Kitajska, 21. avgusta. Reki Jangse in Lu Ho sta povzročili silno povodenj v Hankow okolici. Najmanj 10,000 Kitajcev, in med njimi tudi nekaj Evropcev, je utonilo, dočim je veda odnesla stotisočim njih domačije. Nad 30,000,000 Kitajcev strada dobesedno. Nimajo strehe niti kruha. Domača kitajska vlada je s pomočjo evropskih vlad organizirala pomožno akci-s jo. Amerika bo poslala v prizadete kraje 15,000,000 bušljev pšenice, in 25 parnikov je na potu iz Evrope, da prinese živjla. Dnevno umira tisoče Kitajcev radi lakote. Nepopisna groza prevladuje med domačini. Mrtva trupla ljudi, ki so umrli radi povodnji ali od lakote ležijo po širokih poljanah nepokopana. Radio v Mariboru Mr. Anton Grdina nam piše iz Maribora, da sedi v gostilni in posluša slovenski radio program, oddajan v Ljubljani. Igrali so opoldne pravkar nekaj pesmic, katere sta peli Josephine Lausche-Welf in Mary Udovich. Igrali so seveda njune plošče. Mr. Grdina sporoča tudi, da ima-mo v skoro vsakem kraju Slovenije Lausehe-Udovich plošče. Ivan Lah zbolel Mrs. Jereb iz Norwood Rd., ja sprejela vest iz domovine, da je njen brat, poznani slovenski pisatelj, dr. Ivan Lah, sin bivšega razhašalca "Ameriške Domovine," nevarno zbolel. Upamo, da bo odlični mož kmalu okreval. Draga prohibicija Zvezno vlado velja $66,950 na leto v Clevelandu, da usiljuje ljudem prohibicijo. Par sto družin bi se s tem denarjem preživelo na leto. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN KOMI) SLOVENIAN DAILY N9W6FAPSH ______Published d»lly except 8und»y» »nfl Holiday« naročnina: t» Ameriko in Ktnkdo n» leto ....»5.80 Z* Cleveland, 90 polti, celo leto »7.00 Z• Ameriko ln Kanado, pol let* »S.00 Za Cleveland, po pottl. pol leta U.60 Za Cleveland po raxnaSalcih: celo leto »5.50; pol leta »1.0» Za Ivropo celo leto »7.00, pol leta C3.50. _ Posamema itevUka I cente._ V*a plama. dopUe in denarne poiiljatve naslovite: Amerlika Domovina, »11? Bt Olalr Ave., Cleveland. O. Tel. Hendereon »M«. JAlUSR DIBSVKO and LOOIB J. MBO, Kdltari and FublUber« Entered as second class matter January 5tta, 180», at tbe Port Office it Cleveland, Ohio, under tbe Act of Ifarcb Srd, 1»7». No. 198, Sat., Aug. 22d, 1931 Rdeči križ in lačni otroci V premogarskih okrajih zapadne Pennsylvanije in juž lie Ohio sicer premogarji še niso nikdar živeli v obilici, pač pa so se le borno preživljali skozi življenje. Svet se sploh ctidi, kako so mogli premogarji v omenjenih krajih preživ i j a t i se. Južni konec države Ohio in zapadna Pennsylvania sta dva dela Zedinjenih držav, kjer prebivalci prav malo vedo, če bivajo pod vlado Zedinjenih držav, ali pa pod vlado bivših ruskih carjev ali današnjih boljševikov, kar je kon eno vseeno. Štrajk v dobrih časih ne prinese nikomur koristi, niti kompanijam, niti delavcem, toda delavska borba se mora od časa do časa vršiti, ker brez borbe ni življenja. In dočim jt v prejšnih štrajkih premogarska unija precej podpirala štrajkarje, je pa ta najnovejši štrajk tako popolnoma zmeša' pojme in spremenil položaj, da kaj enakega prej še nismo doživeli. Premogarji sami so v sporu med seboj. Komunistično gibanje med premogarji je razcepilo njih staro premogarsko unijo, United Mine Workers of America, in razdelilo pre-mogarje v dva razreda, v pristaše United Mine Workers in v pristaše nove unije National Miners Union, ki je podpirana od komunistov. Kompanije gledajo in opazujejo položa" med premogarji, in same ne vedo, kaj bi naredile. V vsem tem položaju pa je resnica, da premogarji radi medsebojnih sporov, in ravno tako radi nesporazuma s kom-panijami in skrajno sramotnih plač, katere so kompanije obljubile, da ti premogarji trpijo bolj kot vsak drug delavec po Ameriki. In da ti siromaki ne bi bili vajeni trplenja iz dru gih bojev pred mnogimi leti, bi danes sploh ne eksistirali Premogarji v južni Ohio in zapadni Pennsylvaniji so dokazali rekord v stradanju. Beda med premogarji v omenjenih krajih je tako veli k a, da je bil sam governer države Pennsylvanije primoran poklicati-na pomoč vodstvo Ameriškega Rdečega Križa, češ da ne more videti, kako otroci premogarjev umirajo od la kote. Vodstvo Ameriškega Rdečega Križa, katerega častni predsednik je predsednik Zedinjenih držav — Herbert Hoo ver — je odklonilo vsako podporo stradajočim premogarjem In siQer z izjavo, da Rdeči Križ pomaga le ponesrečencem v naravnih katastrofah, kakor n. pr., ob priliki povodnji, po tresov in požarjev, nikakor pa ne more pomagati v delav ikih bojih. Mi smo vselej mislili, da je Rdeči Križ organizacija, ki pomaga v slučaju potrebe onim, ki so podpore najbolj potrebni. In če premogarski otroci uživajo v Ohio in Pennsylvaniji travo, koprive in divji sadež, da ne umrjejo od lakote, tedaj pač ne vemo, zakaj ne bi bila to katastrofa, kjer bi Rdeči Križ lahko priskočil na pomoč. Vodstvo Ameriškega Rdečega Križa ima seveda svoje pomisleke, in resnica je, da če bi Rdeči Križ pomagal v vsakem štrajku, v vsaki nezgodi, da vodstvo ne bi imelo dovolj sredstev, da bi pomagalo vsem. Toda položaj v Ohio in Pennsylvaniji je izvanreden Kompanije, ki obratujejo premogovnike, tudi ne delajo posebnega prometa radi splošne gospodarske depresije in konkurence po vsem svetu, in premogarji v omenjenih krajih so enostavno prodani lakoti. Obrpili so se na Rdeči Križ. Predsednik Hoover je že lansko leto protestiral, da bi Rdeči Križ pomagal onim, ki so bili prizadeti radi povodnji in suše. Izjavil je, da naj se potrebna sredstva naberejo s prostovoljnimi doneski med narodom. Toda ta narod sam ničesar nima, niti neče pomagati Rdeči Križ, ki ima v svojih blagajnah $50,000,000. Mogoče pride potres na Japonskem, mogoče bodo poplave v Rusiji, mogoče bo požar uničil tisoče hiš v Angliji, Ameriški Rdeči Križ bo nemudoma na mestu, da prinese pomoč, V južnem delu države Ohio in v zapadni Pennsylvaniji danes aktualno strada 20,000 premogarjev, ki imajo seveda svoje žene, otroke. Ameriški Rdeči Križ je odrekel za nje vsako podporo. In ko,so stradali v Rusiji, je predsednik i 100ver odredil, da se nakupi za $200,000.000 živeža za stradajoče Ruse. Ko je nemška vlada, pod kontrolo nekdajnih ca listov, kot je Hindenburgh in drugi, kričala, da je na koncu propada, je Hoover odredil enoletni moratorij, in ko umira od lakote 20,000 ameriških premogarjev s svojimi otroci in ženami, ima Hoover — kot častni predsednik Arne-riškega Rdečega Križa — gluha ušesa! DOPISI 3ene nagrade. Mogoče bi se ta vsota prihranila v ta namen, če bj upehali take nagrade, pa bi se zgodilo, če bi bil član ali članica le malo bolan, pa bi rekel: Ne boni se javil pri društvu bolnega, bom počakal in bom v 25 letih dobil lepo nagrado kot v priznanje, da sem bil celih 25 et zdrav!" Morda bo kdo rekel, da za zdrave člane nimamo nobenega sklada. Toda v bolniškem skla-t u bo imel že toliko uplačane-ga, da se mu lahko da tiste procente za to nagrado. In takih nagrad še nima nobena slovenska podporna organizacija. Priporočam tudi, da na 7. edni konvenciji izvolite kaj več žensk v glavni odbor. Menda je v Zvezi polovico ženskega članstva. Med delegatinjami jo tudi dosti izobraženih žensk, zakaj bi volili samo moške. Pozdrav vsem članom in članicam SDZ. Rose Zupančič, članica SDZ. farmi na Rich Rd. Na ta piknik vabimo članstvo in prijatelje od blizu in daleč. Pozdrav vsem članom SDZ in društvu št. 48 SDZ. F. Hunter, tajnik. Cleveland (Collinwood), O- Prihodnjo nedeljo, 23. avgusta, kot jc bilo že nekoliko po-ročano, bo imel naš slovenski Collinwood zopet nekaj izrednega na programu. Ta dan se namreč vrši pi*i Slovenskem Domu 11a Holmes Ave. velika ba-lincarska tekma za prvenstvo, katero se bo kronalo s tremi lepimi nagradami: $15, $10, $5. Da je zanimanje za to čast veliko, naj tu omenim, da se je zadnje čase pričelo prav pridno vaditi tudi nekaj naših starih naseljencev Ribničanov, kateri so sklenili, da mora ta čast doleteti vsekakor njih, čeprav je bila zmaga do sedaj še vedno na strani takozvanih Krašev-cev. Posebno sta se zavzela za to Mr. Joe Gornik in Primož Pust. Joe Gornik je dobro poznani krojač, kateri je premestil svojo krojačnico iz 152. ceste na 15625 Holmes Ave., da bo tako bližje med nami. Svoje prejšnje prostore "JIft1 je dyl v najem Mr. Kranjcu, tudi krojaču. Oba toplo priporočamo Bitka tekmovalcev se prične v nedeljo ob eni popoldne, in kot je razumeti že iz sedaj pri gla.šenih skupin, se bodo tu uda rili vsi prvaki tega domačega športa. Ako bo vreme ugodno, se obeta ta dan mnogo zabave tudi za gledalce, in kogar bo vsled dolgega časa kaj vznemirjalo ta dan doma, naj pride pred Slovenski Dom, kjer bo imel priliko videti potek igre in seznaniti se z letošnjimi "čem-pini" collinwoodske naselbine Chas. Benevol. Ljubljana, Jugoslavija, 10. avgusta.—Evo vam zopet par vrstic. Včeraj sem poslal Jaka-tu Debevcu en dopis iz Jezera, to pa radi tega, ker so na Jezeru povpraševali po Jakatu, ker bi ga radi poznali. Danes pa poročam nekohko o slavnosti odkritja spo/nenika Miroslavu Vilharju v Planini, v obmejni vasi naše Jugoslavije. Ker sem dopoldne prisostvoval žegnanju na Jezeru v naši fari, sem se odpravil šele popoldne v Planino. Vroč nedeljski popoldan je bil. Ker mi ni bila sreča mila, da bi dobil kakšno trobilo, da bi me odpeljal tje, sem krevsal z drugimi po beli cesti. Bel cestni prah nas je kmalu odei, da smo izgledali, kot bi prišli iz mlina. Okrog četrte ure smo jo primahali šele v Planino. Slikal sem s zastavami in mlaji okrašene hiše in cerkev. Pred nami se je prika^ zal štiri metre in 40 centime trov visok steber, na vrhu pa iz marmorja izklesana glava našega nesmrtnega pesnika. Spomenik stoji nasproti njegove rojstne hiše, obrnjen z obrazom proti hiši. Od tukaj je že meja med Jugoslavijo in Italijo, ki je oddaljena samo za dober lučaj kamna. Tam je doma silna narodna zavest, ker ljudje znajo ceniti svojo grudo, zlasti še zato, ker so tako blizu meje grabežljive ga Laha. Vršila se je sokolska telovadba in pestre narodne no še so se blestele med številno množico gledalcev. Na spomenik je bilo položenih 15 vencev od raznih društev, odborov in klubov. Eden izmed njih je nosil žalni trak z napisom: "Bratje bratu." Spomenik nosi tudi Cleveland, O.—Št; nekaj za sedmo redno konvencijo SDZ. da ne kaj novega domislimo. Zadnje čase precej pridno reše-lamo naša pravila, jaz bi pa he-Jiiij novega priporočala, namreč nekakšno nagrado. Vedno se sliši, da je SDZ najboljša in da nimamo nikdar kake naklade. Res je vse to, toda včasih se pa le sliši: "Naše društvo je pa še boljše, ki nam dajo dividend o, pri SDZ pa ni. tega." '■ ''"»■■■ ....... !..)»'iiif 1 miiinf .»■ m mu 1 K' Torej bi bilo po mojem mnenju jako dobro, če bi pri Zvezi napravili nekako nagrado za zdravo članstvo. Recimo da dobi član, ki ni bil nikdar v bolniški podpori, se mu po 2i> letih izplača $25.00 nagrade, kakor nekako odškodnino za njegova uplačila. Sicer bi se težko primerilo, da bi jo kdo dobil, nekateri pa le. Več dopisnikov je pisalo, da glavni odbor ne sme dobiti 110- V par urah sem imel priliko videti veliko in vzeti tudi zanimive slike od slavnosti. Da, tu-caj je krepak narodni živel j! Tem večje je pa trpljenje naših bratov onstran meje. Strašno je, kako se godi našim ljudem pod laško vlado. To bi moralo odpreti oči slehernemu Jugoslovanu, da bi videl, kako potrebno je, da se Jugoslovani kot en mož ujedinimo in ojačeni držimo svojih pravic in se potegujemo za osvoboditev sobra-tov izpod italijanskega jarma, d so ločeni od svoje domovine in od svoje slovenske govorice. Šele v takem slučaju se vidi, vaj velja narodnost in domovi-1 na—mati mila! Kako zdihujejo, kako pretakajo solze in stiskajo pesti oni naši bratje, ki niso zedinjeni v Jugoslaviji! Ako poslušamo njih tožbe, njih stok in jok, potem bonio šele videli, kaj je vredna za nas Jugoslavija in potem bomo lahko vzkliknili: Živela Jugoslavija! Prevozil sem jo po dolžini in širini. Velika je, močna je, veliko število šteje zavednih mož in jih je imela, katerim se zidajo in postavljajo neminljivi spomeniki. Taka narodna sila, taka narodna zavest ter tak narod, ki je toliko doprinesel, toliko prestal, tak narod ho stal in ostal, ter bo dobil zasluženih vencev. Naj živi zavedni in hrabri jugoslovanski rod! Naj živi in vztraja ujedinjena Jugoslavija! Anton Grdina. tili smo se nekoliko tudi svetovne politike in krepko udrihali po Mussolinijevi vladi, pod katero ječi danes toliko naših bratov in sester. Popoldne me je pa odpeljal Mr. Rudolf Putz in njegovo družino v Barberton, kjer smo se udeležili piknika našega lovskega kluba. Na pikniku je nastopil tudi naš fino izvežbani pevski oktet "Javornik" pod spretnim vodstvom Mr. Andy Bombacha. Ker ima družina Putz mnogo prijateljev in znancev v Barbertonu in se odzove slehernemu vabilu na naše prireditve, je njim v počast zapel "Javornik" nekaj lepih pesmic. Tem potom se iskreno zahvalim družini Putz in družini Vi-čič za prijazno postrežbo. Pripomniti moram še, da je Rudolf vozil svoj avto hitreje kot pa naš Lindbergh svoj aeroplan. To vam je voznik,! Narodni pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam v Wops-ter, O., in drugod po slovenskih naselbinah. Josip Ujčič. Cleveland, O.—Zadnje čase se precej oglašajo člani Slovenske Dobrodelne Zveze, ker je pred durmi konvencija. In naše društvo, Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ, je na seji dne 12. avgusta razmotrivalo, kaj bi bilo boljše za našo SDZ, ker današnja pravila so nam še precej po volji, samo da bi se Zve-zini stroški malo zmanjšali, na ta ali oni način, ker danes so časi vedno slabši. In debatirali smo, če bi se mogel član pri naši Zvezi zavarovati za 20 let in da bi potem dobil denar ven. Na ta način bi se dobilo več mladine k SDZ. Naše društvo tudi priporoča, da ker posluje Zveza samo v državi Ohio, da bi si nabavila kako farmo, kar bi nam zopet koristilo v slabih in dobrih časih, kakor mladini, tako tudi odraslim. To je mnenje našega društva in srno tako tudi naročili našemu delegatu. Nih/e pa ne sme misliti, da to mi zahtevamo, toda lcer lahko vsak priporoča svoje mnenje, tako ga tudi mi. Želim delegaciji sedme redne konvencije dober uspeh in da bi konvencijo zaključili v čim krajšem času. Omenim naj še, da naše društvo, Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ, priredi prvi in zadnji piknik v tej sezoni, in sicer dm: (I. septembra na Hartmanovi z zlatimi črkami uklesane besede: "Postavili na spodbudo Josipa Benedikta in Matija Po-gorelca—ameriški rodoljubi in domačini leta 1931." Ravno dan prej je bila 60-l^tnica smrti Vilharju. Ker jc bil njegov prejšnji spomenik v Postojni od Italijanov porušen, so mu postavili novega v Planini. Slavnost tega odkritja sp je pričela že v soboto večer in se nadaljevala ves dan v nedeljo. Ob enajstih se je vršila slovesna služba božja, katero je daroval dekan iz Cerknice. Zatem se je vršil pohod po trgu, peia se je naša lepa pesem in vršili so se slavnostni govori, nakar se je vršila vrtna veselica in sokolska telovadba. Zanimivo je bilo, da sem tam srečal več našUi rojakov in znancev iz Amerike. Tako stopi pred mene lepa mlada gospodična in me nagovori: "Moje ime je Mary Kobal. Poznam Vas še iz Amerike, ker sem stanovala pri družini Mr. Petra Srnovršnika ter delala v Kich-manovi tovarni. Sedaj bivam v Planini že od septembra lanskega leta. In dokler se v Ameriki razmere ne izboljšajo, ne grem nazaj. Moji starši so bivali poprej v Forest City.. Pozdravite Srnovršnikovc, Mrzli-karjeve in druge." Zatem se mi predstavi še drugi bivši Amerikanec, Ivan Udo-vič, ki je svoječasno bival v Clevelandu in ima tam brata Miketa. Naroča za vse prisrčne pozdrave iz Planine. Srečal sem še druge naše Amerikanec: Frank Kranjca iz Collinwooda in Mrs. Mary Jane iz Eveleth, Minn., kj je bila tako srečna, d;i je pri odkritju spomenika tudi ona nastopila in izročila čestitke; v imenu ameriških Slovencev. Srečal sem se tudi z dr. Josip Benčanom iz Maribora, kije rekel, da bo prišel na obisk v Ameriko leta 1933, ko se bo vršila svetovna razstava. V Ljubljani in drugod po Jugoslaviji se že ustanavljajo odbori v t a namen. Barberton, O.—Dne 15. avgusta t. K me je prišla obiskat iz Wooster, O., ugledna družina Mr. in Mrs. Putz s svojo hčerko Virginio. Po kratkem kramljanju smo se odpeljali v dvajset milj oddaljeno naselbino Apple Creek. Od tam pa 11a dom družine Putz v Wooster, O. Mrs. Rozalija Putz, kot izvrstno izučena kuharica še iz starega kraja, se je pridno zasukala in nam kar najboljše postregla in tudi za suha grla nam ni manjkalo mokrote. Drugi dan sem pa stopil preko ceste k družini Frank in Mary Vi-čič. Tudi tukaj so nam izborilo postregli, in ko so prišli še nekateri ožji prijatelji iz Canton, O., se je pričel razgovor o današnji depresiji v tej deželi, lo- Cleveland, O-—Morda vas bo zanimalo, če vam nekoliko opišem moje potovanje v La Salle, 111. Odpotovali smo z avtomobilom: Mrs. Kaušek iz Edna Ave., Mr. in Mrs. Kaušek iz Bliss Ave. Peljali smo se na obisk k moji sestri Mary Dular, katere nisem videla že sedem let. Tam se je zbralo veliko naših starih prijateljev in znancev in imeli smo se prav dobro. Samo nekaj mi je manjkalo: našega Filipa. Vsak je spraševal, kje da je Filip in zakaj ni tudi on prišel. Saj ni čuda, tam smo bivali poprej 17 let, v Clevelandu smo pa samo deset let. Storila sem pa skiep, da kadar grem zopet kam, ne bom šla nikoli več brez moža. Videli smo tam lepo obdelane farme, nepregledne njive koruze izgledajo kot bi pogledal na morje. I11 pšenica, oves —vsega je dovolj. Svet bi ne smel biti lačen ob takem bogastvu živeža, samo gospodarja je treba pravega, ki bo znal ta živež razdeliti med ameriški narod. Pozdravljam vse čitatelje tega lista, posebno pa one v La Salle, 111. Agnes Rastresen. -O-- PRIJAZNA ZAHVALA PRUŠTVA KRAS ŠT. 8 S. D. Z. Društvo Kras št. 8 Slovenske Dobrodelne Zveze se prav prijazno zahvaljuje lastništvu Ameriške Domovine za pomoč revnim članom, katerim je lastništvo pomagalo, oziroma plačalo asesment za dva člana, ki jih sami niso mogli plačati. Želim« Ameriški Domovini, da bi imela še večje uspehe in še več novih naročnikov. Ravno tako se prav prisrčno zahvalimo sobratu Frank Le-ganu, kateri je nabral tako lepo vsoto za revne člane našega društva. Želimo našemu Francetu, da bi imel veliko odjemal- cev v svoji trgovini. Frank Legal) ima hardware trgovino na 711 E. 152(1 St. Vam pa, cenjeni člani in članice, vam priporočam, kadar imate kaj za kupiti, obrnite se do našega sobrata Frank Le-gana. Kadar pa želite citati zanimive novice ali lepe povesti, vam priporočam, da se obrnete na Ameriško Domovino. Želim, da bi se še kdo oglasil v tem oziru. Pozdravljam vse skupaj, za društvo Kras št. 8 SDZ: Louis Opara, tajnik, 157IG Holmes Ave. VSI NA PIKNIK ZARJANOV Pevski zbor "Zarja" priredi piknik v prosti naravi v nedeljo 23. avgusta na Mpčilnikarjevih farmah. Pod košatimi očaki razprostrtih vej bo zadonela slovenska pesem iz 80 pevskih grl, tako, da bo vesel užitek udeležencem in v počast sami jnateri naravi. Za drugo, kar se spodobi na pikniku, bo vse najboljše preskrbljeno. Za plesaželjne bo pa igral najlepše komade Jack Zor-cov trio. še nekaj naj bo na tem mestu omenjeno. Pevski zbor "Zarja" jc svoboden, neodvisen od vsake politične mašine, ker je tako želela večina pevcev in pevk. Njih smoter je: ljubiti slovensko pesem in jo peti iz srca, svobodno, brez vsake politične diktature od zunaj. Razno natolcevanje raz-kolništva je le napeljevanje vode na vaš mlin, kateri tie dela časti slovenski pesmi in ki se tudi ne zlaga s principom slovenskega pevca ali pevke. Naši narodni slovenski pesniki so ustvarili slovensko pesem, tega se tudi Zarjani zavedamo, radi tega nočejo oskruniti delo naših velikih mož, ampak ga gojiti in svobodno peti. Čast vam, le tako naprej! An. K. Ne verjamejo, da je morilec Moj stari prijatelj iz Turner, Mont., Josip Mohar, mi je pisal sledeče: "Dragi Jaka! Zadnjič sem bral v tvoji koloni, da ti je ponudil Mr. Koren iz Geneve dvojno naročnino, če ne boš pošiljal čez poletje tvoje kolone, ker da njegova žena drugega ne dela, kot vedno tisto tvojo kolono gleda. Ampak jaz mislim, da če ne boš lista pošiljal, jo bo pa sama mahnila v Cleveland do tvojega ofica. Saj te je prišla še moja ta stara 2,000 milj daleč gledat v Cleveland. Ampak povem ti pa, Jaka, ako ne bo moje stare kmalu domov, bom tebe držal za odškodnino. Bom kar Lauschetovemu Francetu pisal, pa te bo gnal na krvavo rihto. Kot sem slišal je on dober lojer; jaz ga poznam, on pa mene ne. Torej če imaš kakšno besedo še pri moji stari, daj jo 110 napravit, da se bo odpravila že enkrat iz tistega vašega Cleyelanda. Kokoši nočejo več zobat, prešiči nočejo žret in krave ne dajejo mleka, ker ni gospodinje. Saj meni ni toliko zase, ampak za živali mi je. Vidiš kaj vse napravi tista tvoja kolona! Pozdrave iz daljne Montane." A Ladja zadene na skalo in velika luknja se naredi v ladji. Poveljnik ladje zakriči: "Vse je izgubljeno! Ladja se bo potopila.!" Eden potnikov se obrne k svojemu prijatelju in mu reče: "Si slišal? Ladja se bo potopila!" "Kaj naju pa to briga," se odreže drugi, "saj ni najina!" A Nekdo pride k zdravniku in ga prosi, da bi ga ozdravil smrčanja. "Ali vaše smrčanje nadleguje vašo ženo?" ga vpraša zdravnik. "Ne samo mojo staro, ampak vso faro med pridigo!" A K elevelandskemu okrajnemu blagajniku pride neki moški in ga vpraša za dopust. "Dopust bi radi?" se začudi okrajni blagajnik, "saj vendar niste v naši davkariji v službi." "V službi res nisem, toda vse življenje samo za davkarijo delam." A V petek je prišel k Močniku rojak in ga vprašal, če bi mu mogel napraviti do nedelje obleko. "Nak, do nedelje je pa ne morem napraviti." "Pa mi napravi samo rekelc in hlače; za vestjo in za račun se mi pa ne mudi!" A Oče da sinčku dva centa in pismo, rekoč, naj kupi v prodajalni znamko, jo pritisne na pismo in vrže v poštno tružieo« Cez nekaj časa se sinček vrne ves vesel. "Ali si napravil, kakor sem ti naročil?" ga vpraša oče. "Seveda, toda prihranil som vam dva centa. Bila jc tam cela vrsta ljudi, ki sq metali pisma v skrinjico. Jaz sem čakal na priliko in ko ravno ni bilo nobenega tam, pa sem hi-vrgel pismo brez znamke Akron. O. 20. avgusta. — Zamorec Earl Blackfoot je bil aretiran, ker je ukradel v Clevelandu nek avtomobil. Na policiji je izpovedal, da je umoril obe svoji ženi, eno leta 1929 v Erie, Pa., drugo pa lansko leto v Chicagu. Policija nc verjame, da je kaj resnice im tem. tro notri." A To je pa žaloigra v enem dejanju. Nastopita dve osebi* čas: dve uri. "Oče: Jakec!" Jakec: "Kogaaa?" Oče: "če greš takoj spat, ti dam en kvoder." J.akcc: "Dajte ga sem!" Oče da sinu 'kvoder, pakar gre Jakec spat. Zastor pade in dve uri je vse tiho. čez dve uri se oglasi oče: "Jakec, ali spiš?" Jakec smrči. Nakar gre oče in vzame i2 Jakčevega žepa kvoder nazaj- I I j W ............. ■ " 1 Če verjamete al' pa ne. halo vsepovsod in bo vsemu tamkajšnjemu prebivalstvu najlepša spodbuda v težkem obmejnem življenju. V ponos in trdno vero v slovenski rod pa jim bo predvsem danes odkriti spomenik moža, ki je bil in bo No-tranjcem svetal kažipot v njihovo bodočnost. Z odkritjem združena proslava se je pričela sinoči z bakljado pred Vilharjevo rojstno hišo in akademijo v sokolski dvorani, ki so jo napolnili do zadnjega kotička. Po pozdravnem nagovoru predsednika prireditvenega odbora g. Josipa Blažona je domači pevski zbor zapel par pesmi, nato pa je tajnik odbora šol. upr. Alojzij Urbančič v daljšem govoru opisal delo in življenje slav-l.jenca. Sledile so deklamacije Vilharjevih pesmi, akademijo pa je zaključil pevski zbor s "Po jezeru." _ j Danes ob 5. zjutraj je godba cerkniških gasilcev z budnico po ulicah zdramila ljudi k proslavi. V ranih urah že so privažali avtobusi od vseh smeri goste, veliko se jih pripelje na vozovih, z avtomobili in kolesi. Vse hiše so v zastavah in okrašene z brš-ljanom in smrečjem, povsod so postavljeni mlaji, povezani z debelimi kitami zelenja. Okoli za1-vitega spomenika stoji več mlajev, rojstna hiša Vilharjeva je vsa v zastavah in cvetju. Po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane se zbero gostje v po-vorko, ki krene izpred rojstne hiše skozi Gorenj o proti Dolenji Planini. Na čelu so jezdili Sokoli v krojih, za njimi izvrstna godba cerkniških gasilcev, Sokoli zastavonoše s prapori društev Planina, Cerknica in Logatec, člani, članice in naraščaj v krojih, za njimi nosilci vencev gorenjske in belokranjske narodne noše, prapori gasilnih društev iz Hotederščice, Dolenjega Logatca, Gor. Logatca in Planine, Sledili so gasilci iz Planine, Gor. in Spodnjega Logatca, Hotederščice. Rakeka, Laze-Kovce in Begunj, prapora Prosvetne zveze, zidarske skupine NDO, zastopniki oblasti in korporacij ter številno občinstvo. Povorka je krenila skozi Sp. Planino nazaj v podružnično cerkev, kjer je bila ob 11. maša, pri kateri "je pel pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice. Nekaj pred poldnem pa so se gostje zbrali na Vilharjevem trgu pred spomenikom, kjer je bil postavljen govorniški oder ob kraju pa tribuna, ki so jo zasedli častni gostje, številni prapori in narodne noše so se postavili krog spomenika, ves prostor na dokaj obširnem trgu pa je natrpalo občinstvo, sokoli in gasilci. Navzoče je pozdravil predsednik g. Blažon, za njim pa se je za poset zahvalil tajnik g. Ur-bančič. Med drugimi je pozdravil zastopnika bana sreskega poglavarja iz Logatca g. Tekavči-ča, zastopnike vojske kapetana Iliča, por. čoliča in por. Vaso Krstaniča, ljubljanskega župana dr. Dinka Puca, rektorja dr. A. šerka, bivšega ministra Ivana Hribarja, zastopnika Sokolske ž.upe br. I.uce Strausa in dr. Kandareja, zastopnike Narodno obrambnega društva Spče, Narodne strok, zveze, Prosvetne zveze, logaških društev, Glasbene Matice itd. Slavnosti so se udeležili tudi skladatelj Lajovic, prof. dr. Kozina, Petruška, ravnatelj Mahkota, prof. S. šantel in Bačič, nadzornik Bezeljak, občinski odbor z županom Ziher-lom na čelu, dekan Jos. Juvanc in številni drugi. Za slavnostnega govornika jo bil določen prof. dr. Puntar. Solznih oči je pričel: Slovenci, gostje! Najprej mi oprostite, da ne morem povedati tega, kar bi rad. Težko je govoriti v bližini meje. Res stoje mejniki, ampak ena reč, ki stoji še trdnejše in v katero je Vilhar veroval poleg našega materinskega jezika: vera v našo bodočnost. Ideje, ki ogrevajo danes nas, so ogrevale tudi Vilharja in ker ni prenesel ponižanj;;i, je sedel 4 mesece v zaporu. Ni kultura dva ali tri-tisoč let, naša kultura in naša moč niso kanoni, pač pa naša lepa pesem. In kjer je ta, tam je tudi naša moč. Mlada je ta naša kultura in to je njena vrednost, stari je zapisana smrt. In danes ko se borimo za duhovno prenovljenje sveta, za našo no-yo bodočnost, imamo priliko, da -se zopet poprimemo idej Miroslava Vilharja: misli slovenske in jugoslovenske. Matični zbor je zapel pod vodstvom pevovodje g. Juvanca Jenkovo "Molitev," z logaškim pevskim zborom pa "V spomin M. Vilharju." "Po jezeru," "Slovenec, Srb, Hrvat" in "Jadransko morje." V imenu bana jc pozdravil zbrane sreski poglavar g. Tekavčič, tajnik g. Urbančič pa je govoril o Vilharjevem življenju in delu. Pred spomenik so položili vence: občipa Planina, društvo "Soča :, Logaško pievsko društvo, JUU sekcija Ljubljana, Narodna strok, zveza, Prosvetna zveza, Primorska mladine, Pevsko društvo Planina in odbor za postavitev spomenika. Z govorniškega odra se je poklonil Vijharje-vemu spominu v imenu bojevnikov pisatelj Matičič, iz Amerike pa je prinesla pozdrave ga. Marija Jančeva. Po odkritju je sprejel spomenik v varstvo podžupan g. Blažon kot zastopnik poclobčine Gorenja Planina, izjavljajoč, da ga bo Planina čuvala kot ponos rojakov, No-tranjcev, Jugoslovenov. Brzojavno so slavnost pozdravili prosvetni šef g. Mazi, dr. To-minšek iz Maribora, ki je bil pred 25 leti pri odkritju Vilhar-jpvcga spomenika v Postojni slavnostni govornik, in g. La"-renčič. Po odkritju je priredil odbor za povabljene goste banket v gostilni ge. Peliconove. Popoldne je bila veliko sokolska prireditev na vrtu g. Milavca, bivši lastnini Miroslava Vilharja. Rojstna hiša Miroslava Vilharja, pred katero stoji spomenik,- pa je sedaj last občine Planina. Pod krovom tega Vilharjevega doma imata svoje prostore Sokol in Gasilno društvo. "Jutro," Sluge so nosili iz grada polne koše ročnih pušk, samokresov in sulic, Puhakovič in Sabov pa sta jih delila med kmete. Gušič leta sem in tja, tu šteje pred hlevom osecUane konje, tam stavi v vrste oborožene kmete. Zbog to gnječe se je čulo malo hrupa, šumelo je le, kakor morje v daljavi. Proti jutru se odpro vrata. V jutranjem mraku se je začela spuščati z gradu navzdol po rebri četa za četo. Prvo je vodil na konju Ambrož, obstoječo iz sto konjenikov, petdeset strelcev in dvesto suličarjev-pescev. deta jo zavije v ' gorski klanec. Kmalu potem pelje gospod Ke-rečenj pedteset ljudi na zapad-no pobočje grajskega brega, četa se poskrije po grmovju. Ljudje zataknejo v zemljo po dvojo železnih vil, na nje pa postavijo težke dvocevke in jih naravnajo proti cesti na severu. Okoli poveljnika se suče človek in pregleduje vsako puško — Elija Gregor ič. Solnce vzide. Pri oknu je stala nemirno Uršula. Naenkrat ploskne z rokama in zakliče zetu Konjskemu: "Hvala Bogu, tudi ti prihajajo!" Od samoborske strani sem se pomika proti Savi močna četa. Pred njo jahata dva jezdeca: Tomo Milič in koren jaški župnik od Sv. Nedelje. Ob boku mu visi sablja, za pasom se mu blišči-ta dva samokresa, v roki drži palico, ng njej pa moder robec. Četo prenese brod čez Savo na drugo stran, kjer jo čaka gospod Konjski. Tudi ta četa krene s hitrimi koraki v klanec. Zatem se vse umiri, mirno je minil dan, samo popoldne pridirja na konju ves potan Andrej Horvat in gre naravnost do gospe Uršule. Pride večer. Okrška gora in kranjski vrhovi potemne, a nad gorskimi grebeni se je žarila večerna zarja in se spremenila v rumeno svetlobo, ki se je polagoma zgubila v nebesno modrino. Po vrbah v dolini se je vlačila tenka bela megla, izpod ka-'ere se je včasih zabliščala Sava, a dalje proti Posavini je bila pokrajina zagrnjena v siv, nejasen polmrak. Mirno je vihrala Heningovska zastava vrh Su-sjeda, tu pa tam se je po stolpih in zidovih videla postava kakšnega stražarja. Gospa Uršula je stala pri oknu svoje sobe in podpirala z rokama svoj bledi obraz. Nobena žilica ni zadrhte-la na njenem obrazu. Kakor da je mrtva, le njene blede oči so žarele kakor žrjavica in zrle neprestano v zvonik vasi Stenje-voc', ki je molel kakor črn steber iz sivega polmraka. Glej! Na stenjovskem zvoniku se posveti, žena skoči kakor zver, ko .je zadene kroglja. Obraz ji žareli. Zavpije, 'da je odmevalo po vsem kraju: "Na noge, evd jih!" Na gradu poči top. Odmevalo je od gore. V kratkem času pride. v vas gospod Konjski s petdesetimi konjeniki. Mesec je stal visoko na nebu. Od Zagreba sem se je čulo zamolklo šumenje. To je bil ban, to je bila banova vojska. Težko dihajoč nasloni Uršula uho k oknu, zatem se pa obrne k sliki in zakliče jezno: "čuješ-li, Dora A r 1 a n d o v a! Prihajajo, da nam vzamejo grad. čuješ-li? Ne dopusti tega ! Pomagaj!" Četa Konjskega stopi za mejo. Sedaj se začuje topot. V vas pridirjata dva banska huzarja; v desni držita sabljo, v levi samokres. Sredi vasi obstaneta in se ogledata naokoli. Izza meje poči strel, eden huzar se zvali mrtev na tla, drug izbeži nazaj, čez nekaj časa pride konjenik z belo zastavo, zraven njega pa trobentač. Vse je mirno. Moža prideta na breg do grajskih vrat. Trobentač zatrobi. Na hodniku nad vrati se prikaže Uršula. "Kdo sta? Kaj iščeta?" vpraša žena-.,.. . "Jaz šem lvgan Petričevič iz Miketinca," reče mož z zastavo, "gospod ban me pošilja in vam zapoveduje, da mi, plemenita gospa, izročite ta grad, ki ste se ga razbojniško polastili, in vse imetje in orožje sub poena notae infidelitatis. Ako ga ne izročite, ga napade ban s sabljo in sulico, s puško in topovi, cum brachio regni." "Plemeniti gospod iz Meketin-ca," odvrne Uršula porogljivo, "povejte vi svojemu banu, naj le pride sam po grad. Pričakujem ga pri dobri večerji, i njega i njegov brachium." Poslanec se vrne. četrt ure preteče. Naenkrat zatrobijo trobente in zaropotajo bobni. Banova vojska se približa vasi. Iz daljave so se bliščale v mesečini dolge vrste sulic in pušk in od vseh strani so se cula-kratka povelja četovodij. čez nekaj časa posede vojska ravni prostor med Savo in grajskim bregom. Zagrebčani vdero v selo z zastavo banskih hu/.arjev, a njim nasproti zdirja Konjski s svojo četo. Sablje se krešejo, poči nekoliko samokresov, začuje se nekoliko krikov. — Konjski se umakne na cesto za grad. V trenotku se navalijo v brzem diru tri trume huzarjev pod Gašperjem Alapi-čem in četo bakaških svobodnih kmetov na konjih, ter zasedejo cesto na severu in dno klanca pri Savi. Ivanjski bombardirji postavijo na bregu Save štiri topove in jih namerijo proti gradu. štiri čete razbojnikov in dve stctni.ji nemških mušketirjev se razvrste pod b r d o m nasproti Zadnjo soboto nas sicer ni bilo mnogo na strelišču, ampak zato smo se pa mi kar nas je bilo navzočih bolj z vnemo spravili nad golobe. Našim fantom ni toliko mar za golobe na našem strelišči}, pač pa jim je bilo do tega, da se dobro izurijo v<\ prihodnjo tekmo z Euclid in Rainbow Hunting kluboma, ki se vrši v nedeljo 23 .avgusta na Hribarjevi farmi. Večina naših fantov je prepričana, da bomo pri prihodnji tekmi pogoreli toda nič zato, saj star pregovor pravi, včasih boži zajec, včasih pa lisica. Naš Pirnat je rekel, da bo zadovoljen če izgubimo, da le ne bo razlika prevelika, ker da bi se nam potem tudi Hribarjeve krave smejale. No, .pa jc našega Andrejca Frank Gorjauc Potolažil rekoč, "ma kašno sivelo se bo- jiš, saj bom jaz šel z vami in vas bom rešil sramote, tu poglej mojo novo puško, to ti je pravi strup; če jo ohajski zajec samo od daleč vidi takoj pogine samega strahu." Kot sem že oinenil, se bomo udarili ija 23. t. m. zato vabim toni potom vse naše ja-gre, da se gotovo udeleže tekme, katera se prične točno ob dveh popoltl«i\ Z besedo "vse" mislim seveda tudi paše domobrance, to so fant,ji, kateri se bolj doma držijo ter se jih le redkokedaj vidi na mesečni seji ali strelišču, no, nekateri varjejo dom, večina pa menda kevder oziroma sodčke, zato so pa dobili to ime, a kot simbol imajo pa marelo. Mislim da si bodo naši domobranci zbrali Jožeta. Pogrujca kot četovod-jo. Parkrat.v letu l>o že lahko peljalsvOjo' eeto na bajno polje, saj tiste avtomobile bo kmalu prodal, kot je meni povedal se ljudje kar tepejo zanje. .Zadnjo soboto smo tako streljali: Turšič...................... 20 A. Novak ................ IV) A. Česen ................. 18 Pirnat..........................1« V. Ponosa......... 17 A. I!rankar ........... 17 Glažar .................... 10 Sietz ........................ IG Buchar .................... 16 L. Ponosa................ 16 J. Novak.................. 16 Susel........................ 14 Peterka .................. 14 J. Urankar ............. 13 Malavašič................ 12 Kron ............. 12 Gorjam. 11 J.Česen.—............... 6 Mk-i«, Katherine Keller, ki jo jc policijo- aretirala v YimliuiUi, Mich., cvši da je liiUi t ud} ona 'Zondek ž na pri m-orti dveh- - c{vvelundskih dekUl Mhif lidlcr je lju-b\m:eve&tt mulcev. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Poziv! Vsem onim, ki se jih tiče, svetujem, da prenehajo z blatenjem mojega imena. Naj ne nanašajo govorice o mojih zadevah in o mojih dolgovih. Ako ne prenehajo, bom postopal sodnijskjm potom, kdor pa misli, , ® Stari Cimpermanovl pro.toi I Ulinclcrson 5798 /sv FRANK ARKO, zastopnik <§) Veli K a čistilna RAZPRODAJA na vsem blagu v naši trgovini: čevlji, modno blago, moške potrebščine in kuhinjska posoda. Ker je razprodaja na "vsej naši zalogi, ne bomo omenjali posameznih predmetov, ker vse še bo prodalo po nezaslišano nizkih cenah. Okoristite se s to razprodajo, da bo vaš dolar imel dvojno vrednost. THE OLD HOME TOWN RAZPRODAJA SE PRlCNE V PONDELJEK 24, AVGUSTA IN BO TRAJALA DVA TEDNA Cerkvenik's 3600 E. 81st St. (Newburg) 'ONETHJN^ YOU CAN 1 KEEP YOUR MIND ON iS ) YOUR ( DOLK5HNUT.JŠ WITH "THIS Double- ^ REINFORCED NEW J "EXCELSI OR^DUNKIN^ ( BIB YOU CAN SPEED ) , L)p YOUR DUNKING ( IFSOM 2OTO3O PER ? I CENT OVER THE OLD N '^-•vDROP AMD DRIBBLE ^fVvWAY'.', .--—- \T DO BEAT ALL WHAT THEM CITY FELLERS \ think up' Saj ne mine nikdar dneva, da ne bi bila v duhu tam, kjer počiva Tvoje truplo, kjer dom Tvoj je' zdaj hladan VABILO na PLES V žalosti in v veselju misli mi nazaj hite, ko živeli smo tak srečno skupaj ljubi Harold naš. h Danes večer se vrši v našem paviljonu ples, na 2 katerega se vabi rojake in rojakinje od blizu in daleč. Igrala bo izvrstna godba Jack Zorca. Najboljša po-" strežba. H j V nedeljo se pa vrši domač piknik in vesela zabava. Ples vse popoldne in zvečer. Vas prijazno vabi K Frank Strumbelj S , 1090 E. 222d St., Euclid, O. 4 * frrTTXXXXXXXXXXXXXXXXtXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTTTTTm A H1-5PEED safety DURON'S r BIB —You / CANT [i\ STAIN V YOUR I \ VJHISKERS/ K Tebi sinček, bratec ljubi, misli danes nam hite, spomin na Tebe nepozabni s žalostjo obhajamo. Je pa lučka, ki v srcih naših noč in dan gori, le za Tebe sinček dragi ker užgal nam si jo Ti! A. J. ŽUŽEK ODVETNIK Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 80S8 Stanovanje: 15708 Parfcgrove Ave. — Kenmore 28B7-J THE FOURTEEN LOCAL CITIZENS J WJHO TIDIED OUT THE NEW DUNKING *^ BIB SHOWN AT THE CENTRAL HOTEL -As**« TODAY PRONOUNCE IT A BOON TO MANKIND --J " ..... —TMWMM^'93' LEE »"E** Žalujoči os.tali: Starši in sestre. Cleveland, O., 22. avgusta, 1931 Špijenov obraz je ža hip zardel. Ustnice so mu zadrhtele in iz njih se mu je iz vil vzklik iz~ nenadenja: "Ah! . . ." Drzni planjen njegovih o^ je ugasnil. Kmalu je povesil oči, nato tudi glavo. . . Množica ga je kakor povodenj odvlekla seboj, nihče pa se ni brigal za človeka, ki je povzročil ta burni prizor. še istega večera je Mare Nostrum odplul iz Marseilla. V Barceloni štiri mesece za tem, ko je med tem završil troje potovanj v Solun, se je Mare Nostrum vsidral v Barceloni. Tamkaj je imel vkrcati sukno za srbsko vojsko in tudi druge potrebščine za armado na vzhodu. Ferragut je na potu v Barcelono mnogokrat mislil na svojo ženo Cinto, in sicer ne zato, da bi morda občutil zanjo zopet ono ljubezen, kakor jo je nekdaj občutil, temveč zato, ker je njegovo kesanje povzročalo, da j a mogel zdaj bolje ocenjevati blage in skromne vrline svoje to-varišice. Cinta je bila edina žena, ki ga je res vroče in nesebično ljubila, Ali ni potrebno, da se poizkusi spraviti ž njo? Cinta je pričakovala svojega moža z bridkim nasmehom na obrazu. Zdelo se je, kakor da hoče pozabiti preteklo bol, ki je povzročala, da je nastopila proti svojemu možu kot njegov tožnik. Zato je Ferragut nekaj dni mislil, da živi življenje, kakor ga je živel svoje dni, ko še ni kupil parnika Mare Nostrum. Cinta ga je negovala in mu stregla kakor prava krščanska žena. Vendar si Ulisej ni mogel več dolgo skrivati, da ne občuti njegova žena zanj ničesar drugega kakor odgovornost. One intim-nesti, ki je vladala nekdaj med njima, zdaj ni bilo več. . Med njima je vedno stal spomin na Estebana, ki ju je razdvajal. . . In Ulisej je vedel, da bo poslej zmerom tako ... In tedaj je občutil Ferragut samo še eno željo, da, pobegne čimprej spet iz Barcelone. Resnica: ta hiša ni bila več njegov dom. . . Dočim so ukrcavali tovore na njegovo ladjo, je prebil Ulisej večino svojega prostega časa s šetanjem po mestu, ali pa je sedel v kavarni in čital časopise. Kadar je srečal Nemce — po-četkom vojne jih je bilo dokaj v Barceloni — je Ferragut vedno na prvi pogled prepoznal njihovo narodnost. V takem slučaju se je takoj spomnil svojega nesrečnega sina in pričel je zopet misliti na krvavo maščevanje. Vsako dopoldne se je imel navado izprehajati po Ramblu pred trgovinami s cvetlicami. Ko je nekega jutra šel kapitan počasi med množico pred temi prodajalnami, je opazil neko žensko, ki mu je sledila. Ta ženska ga je večkrat srečala in vsakokrat je imela na ustnih nasmeh, kakor da bi želela pričeti ž njim razgovor. Tej ženi je moralo biti okoli štirideset let; bohotnih grudi, širokih bokov in s košarico na roki se ni prav nič razlikovala od ostalih kuharic, ki so, ko so nakupile na trgu živila, prihajale še sem po šopke cvetja. VideČ, da se kapetan ne zmeni za njene smehljaje, se je ženska nenadoma ustavila pred kapitanom ter rekla v katalonskem narečju: "Oprostite, ali niste vi kapetan don Ulisej?" Razgovor se je pričel. Videč, da je nagovorjeni res Ulisej Ferargut, je kuharica povzela, tajinstveno se smehljajoč: "Neka zelo lepa dama vas želi videti. . ." S temi besedami mu je dala naslov neke hiše, nahajajoče se v neki novi mestni četrti. Rekla mu je še, da gre lahko tja ob treh popoldne. "Pojdite tja, senor, pojdite!" mu je rekla s pogledom sladkega obetanja. "Ne bo vam žal pota!" Ko je ženska odšla, je pričel Ferragut razmišljati. "Ne ,ne grem tja!" si je rekel. Vedel je namreč, ka j znači ta poziv: Nekatere ženske, ki so se vozile na parnikih pod njegovim poveljstvom, so ostale v Barceloni in bi zdaj rade obnovile; to znanstvo. "Ne, ne grem!" je ponovil energično, "čemu naj izgubljam čaj5 s tem, da koncem koncev zopet uzrem kak že pozabljen obraz?" Po obedu pa je pričela popuščati njegova volja. Prav nič ni vedel, kaj naj počne popoldne. Sicer pa, morda se je varal in bi bila ta pustolovščina zanimiva. Toda, bilo kakor bilo, nič mu ne more zabraniti ,da se takoj zopet ne poslovi, čim malo pokram-Ija o preteklosti. In ob treh popoldne je sel na tramvaj, ki ga je odpeljal v novo mestno četrt Tribidabo. t Ko je stopil iz tramvaja, se je Ulisej namenil, da bo pogledal samo zunanjost označene hiše, pa da bo odkril identičnost one dame. Nato pa bo šel dalje svojo pot. Toda, ko je prispel pred označeno hišo, se je ustavil. Neodločen je še stal pred vrati, ko so se ista nenadoma, odprla in Ulisej je ugledal ženo, ki ga je dopoldne ustavila natrgu. "Vstopite, kapetan!" Kapetan je vstopil in se kmalu znašel v nekakšnem salonu, v katerem je stal gotski kamin, ,po stenah so bile obešene ogromne pipe in • zbirke vsakovrstnega orožja. Med temi predmeti pa so visele razne slike, reprodukcije monakovskih mojstrov. Na-sprot kamina je visela slika nemškega cesarja Viljema II., ki ga je predstavljala oblečenega v njegovo maršalsko uniformo. Izgledalo je, kakor da v hiši nihče ne stanuje. Debeli zasto-ri in mehke preproge so preprečevale v hiši vsak šum. žena, ki ga je bila privedla, je nenadoma odšla. Mornarja je pričela vznemirjati ta samota. Ali ni morda padel v kako nastavljeno mu past? In pri sebi ni imel niti ni kakega orožja . . . Tedaj se je s tihim korakom spet pojavila žena, se nasmehnila in rekla: "Vstopite, don Ulisej!" In odvedla je Ferraguta v neko sobo ter za njim skrbno zaprla vrata. Predvsem je opazil kapetan v tej sobi okno, ki je bilo bolj široko kakor visoko, in v katerem so bila vdelana poslikana stekla. Na nekem steklu je bila naslikana Walkuera, sedeča na vrancu, ki je drvel v skoku, iz nozdrvi pa so mu švigali ognjeni zublji. Ob oknu je stal globok divan, na katerem so bile nameščene blazine. V tistem trenotku se je dvignila z divana neka ženska, raz-krilila roke ter skočila proti ka-petanu. Njen zanos je bil tako pristen in oduševljen, da se je brez moči zgrudila na njegove prsi. Toda predno ga je mogla objeti v svoj objem, je kapetan prepoznal dih njenih ust, njene oči, katerim je ga,nutje izzvalo solze, in njen smehljaj, v katerem se je nemir spajal z ljubeznijo. "Ti! ... Ti! ... je končno za-jecljal Ferragut ter odstopil za korak. V naslednjem hipu je občutil, kako se mu kolena šibe. "Ulisej!" je dahnila žena ter ga iznova poizkusila objeti. "Ti! . . . Ti! . . ." je ponovil kapetan z zamolklim glasom. Bila je Freya. Kako ga je ta tajinstvena sila ganila? Na to si ni vedel odgovora. V razdobju ene sekunde je videl morje, na njem ladjo, ki je zletela v zrak, in med njenimi ruševinami raztrgano telo svojega sina. "Ah! Prokleta k . . .a!" In v naslednjem trenotku je dvignil svojo težko roko, in jo stisnil v pest. Glas njegovega razuma mu je zajjovedal: "Bodi trd! No poznaj usmiljenja! Ta žena ve, kako se ravna z revolverjem!" In njegova pest pade nanjo, nato pa jo prične biti, trdo in na slepo, kakor da ima pred seboj moškega sovražnika : bil jo je z vso svojo dušo. žena je klecnila in padla po tleh, zaihteč kakor dete. Roke so ji ležale kraj telesa in bilo je očividno, da ni imela nobenega namena, da bi se branila . . . Klecnila je kakor pijana, kolena so se ji zašibila in brez moči se je zgrudila. Glava ji je pri padcu udarila na hrastovo naslanjalo naslanjača, nato se ji je odbila ob divan. Nastal je molk, katerega je jih nogah. Vedi, da sem tvoja sužnja. Bij me, ako misliš, da je to potrebno, toda ublaži svojo jezo." In da bi mu dokazala svojo pokornost, mu je ponudila svoje ustne, ter ga, boječe kakor hvaležna služkinja, prosila za poljub. "Ah, ne! . . . Ne!" Da bi prekinil to nežnost, se j je Ulisej naglo dvignil. Mržnja mu je pričela iznova vstajati, in ko ji je prenehala teči kri, se je pričelo izgubljati tudi njegovo usmiljenje, ki ga je dozadaj občutil. Freya, ki je uganila njegove misli, je začutila potrebo, da iž-pregovori. "Stori z mano, kar hočeš. Ne bom se pritoževala. Ti si prvi moški, ki me je tepel, in jaz se nisem branila! In če me iznova počneš biti, ne bom se branila. Drugemu,bi bila vrnila udarce, ali t$bi..,. . tebi sem povzročila toliko boli!" Freya je za hip premolknila. Pokleknila je bila predenj, kakor da ga moli. Nato je začela proti njemu dvigati roke ter govoriti z žalostnim, monotonim glasom, z glasom duhov, ki se pojavijo na gledaliških deskah. "Dolgo sem oklevala, preden sem se odločila, da se hočem sestati s teboj," je povzela. "Bala sem se tvoje jeze; bila sem prepričana, da se boš clal v prvem hipu premagati sili svojega karakterja, zato sem se bala tega sestanka . . . Zasledovala, sem te, čim sem izvedela, da si v Barceloni. Videla sem te večkrat na V SPOMIN Prve obletnice smrtni našega nadvse ljubljenega in nepozabnega sinčka in bratca Harold Smole ki je preminul 24. avgusta, 1931. Na gomili tam v Newburgu svečico prižgala bi,— da v spomin na mojga sinčka gorela bi naj vse noči. Obiskovala bom gomilo, kjer počiva sinček naš, iz oči mi solza lije, ž njo zalila rožice mu. Harold, dragi Ti ne vidiš solze svoje mamice, ki že leto dni žaluje, kar spavaš spanje angelsko.