Éf^ /Z^ tpf Gorenjski časnik od leta 1947 f w K Prvi pksdhodnik tsdkik Go9EN)ec lfta 1900 PETEK, 31. JULIJA 2009 Leto LXI1, št. 60. cena 1,35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in ob pettih naklada: 22.000 izvodov WW.GOREN SKÎC1AS.SI À croni nismo na veji V Acroniju v avgustu ne bo čakanja na delo, saj so zbrali dovolj naročil in tudi za september dobro kaže. Na skrajšanem delovniku ostaja le režija. Štefan Žargi sicer ni optimalno izkorišča- naročiJom zahteva tudi no- ..............................................................................nje kapacitet, vendar bodo s tranje prerazporejanje zapo- Jesenice - Iz Acronija priha- tako proizvodnjo zaposlili slenih, zato dajejo poseben jajo dobre novice. Čeprav so vse delavce. Kot smo že poro- poudarek usposabljanju dese že prijavili za državno po- čali, je Aaoniju v razmerah lavcev za delo na različnih moč za primer čakanja de- gospodarske krize celo uspe- delovnih mestih. lavcev na delo. pri čemer so lo povečati tržni delež na Sicer pa je družba Acroni sklenili, da bodo vsak mesec programu debelih nerjavnih prvo polletje zaključila s šest delali, vse doklerne izpolnijo pločevin, pri čemer se relativ- milijonov evrov težko izgu- vseh naroči], za avgust in ver^ na majhnost jeseniške je* bo, zato si oddiha od skrbi za (elno tudi sepleinbei kaže, klariie, ki je zaLo bolj fleksi- čim njanjše sUoSke v diugi da čakanja na delo ne bo. Kot bilna, kaže kot precejšnja polovici leta ne morejo pri- nam je povedal glavni direk- prednost. Opazno je namreč, voščiti. Tako ostaja ukrep tor Slavko Kanalec, imajo za da ne gre za dolgoročna na- skrajšanega tedenskega delo- avgust naročil za ves mesec, ročila, pač pa naročila za me- vnika na 36 ur za vse delavce pa tudi za september se na- sec dni, zato so pri napove- v režiji. S sindikatom imajo ročQa že dobro polnijo. Pro- dih zelo previdni. "Nismo še sicer dc^ovor o tem le za po- izvodnja 2j do 24 tisoč ton na zeleni veji," opozarja Ka- samezen mesec, nakar potre- ieklenih izdelkov na mesec nalec. Takšno prilagajanje bo po tem znova preverjajo. V Acroniju imajo dovolj naročit vsaj za dva meseca» ko zaposlenim ne bo treba na čakanje. « n 6 s Zaradi neplačevanja nekaterih dodatkov je sindikat zdravstva in socialnega varstva v sredo organiziral dveurno stavko. Mati [a Rakt Kranj - V sodalnovarstvenih zavodih, varstveno delovnih centrih in zavodih za usposabljanje so v sredo začeli dveurno stavko, ki naj bi jo nadaljevali tudi danes, v ponedeljek in sredo oziroma do izpolnitve stavkovnih zahtev. V sindikatu zdravstva in socialnega varstva pričakujejo izplačilo zahtevanih dodatkov • z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ne najdejo skupnega jezika zlasti glede izplačila dodatka za delo z dementnimi - in spoštovanje aprila sklenjenega dogovora z ministrstvom. "Sploh nisem vedela, da je «tAvIri Stavka, saj je ne občutim." na oglasni deski. / řoto: un» ooi nam je v sredo dopoldne zagotovila oskrbovanka Doma upokojencev Kranj Ana Ro-tar. Z njo se je strinjala tudi stanovalka omenjenega doma Milka Jazbec, ki je za stavko sicer slišala, kakšne spremembe v vsakodnevnem ritmu doma pa zaradi tega ni občutila. "Zavedamo se poslanstva našega poklica, zato kljub stavki poskrbimo za vse naše stanovalce," nam je ob tem zagotovila predstavnica kranj skega doma upokojencev Bojana Petrovič in dodala, da ne glede na to podpirajo vse stavkovne zahteve, tó imajo za^ konsko in finančno podlago. ► 4. stran Znižali smo cene za najem šefov. www.gbkr.si Gorenjska ^^ Banka Cepivo najkasneje oktobra Mateja Rant do deset evrov. Cepivo naj bi .....;..................................................................proizvajalci dobavili konec Ljubljana • Ministrstvo za septembra ali v začetku okto- zdravje bo v teh dneh podpi- bra, vlada pa je za nakup cepi- salo pogodbo z dobaviteljem va namenila dobrih 12 milijo- cepiva proti novi gripi Gla- nov evrov. Cepljenje bo pros- xoSmithKline, z drugim do- tovoljno, za zdaj pa se še niso baviteljem, Novartisom, pa odločili, ali bodo morali del nekaj dni pozheje, je v sredo stroškov za cepivo laiti tudi napovedal minister za zdrav- državljani sami. Nagibajo se je Borut Miklavčič. Za prvo k temu, je dejal Miklavčič, da količino dobavljenega zdravi- bi večji del stroškov prevzela la bo pri prvem dobavitelju za država. Obenem pri ministr- posamezni odmerek treba stvu pripravljajo obsežno pre- odšteti evra, za drugo pa ventivno akdjo Ustavimo gri- sedem evrov, pri drugem po. Doslej so sicer v Sloveniji proizvajalcu pa bo cena posa- potrdili 124 primerov okužbe meznega odmerka od cievet z novim virusom gripe. 60 I AKTUALNO Lažje do novih cen v gorenjskih občinah In v komunalnih podjetjih z odobravanjem sprejemajo odločitev vlade, da pristojnost določanja cen komunalnih storHev sredi asrgu<;ta pr^n^^e na lokalno skupnost. cc-h Spričevalo mu kvari ie ena štirica - pri Ovadbi Ga§per Poklukar z )esenic je eden od treh gorenjskih maturantov, ki so na letoSn)! maturi zbrali vse mo2ne točke. ^oli in učenju predan dljsk Gim> nažije )esenice je blestel pri vseh predmetih, rd2en pri telovadb^. 11 CC-Í- Vesolje doživljam na Zemlji Pred štiridesetim je človek prvič stopil na Lunino površje. Pri vesolj» skih programih amenške vesoljske agencije je več kot trideset let sodeloval tud^ Stov^ec, fkzik dr. Du-San Petr^Č, rojen v Kropi. Izbrali smo ea za Coremca meseca. 12,13 EKONOMIjA Avtoprevozniki so ogn>ženi v avto prevozniški zbornici se ne bodo zadovoljili le z znižanjem cesu nin, pač pa zahtevajo tudi nadzor za c^dpravo nelojalne konkurcncc in ure ditev plačevanja prevozov. Cenejše gorivo bodo kupovali vtujini. 17 VREME Danes, v petek, bo spremenljivo oblačno, predvsem v gorah bo ruistah nekcy pi^mezrtih ploh inneviht. V soboto in ned^o bo sončno, ^ I6/29°C Jutri: sonáto à (N O VÛ 03 O C- C** av \i 2 POLITIK dan ica.zavri GORENJSKI GUS petek, 31. julija 2009 Zdravniki v politilmaih info^g-glas si; mali oglasi In osmrtmce; tel.: 94/201 4^47 / Delovni ^sr od ponedelfka do totrtka neprvkfnjeno od 8. do 19. ure, petek od 9, do 1Ř ure, «AbMe. nedelje kn prazniki zaprlo. / CoTcnj^ki glai fi poltednlk, izhaja ob torkih in pnkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: M«|8 Corenjsica. U(opřs Gorenjska eikrat ietn»} m devet lokafnih pnfog / Tisk: Druck Carimhla CnibH & CoKC. Sl Veil/CI^" il Vió na Glim). Avstnja / Naročnina* 04/201 42 41 / Cera «ivoda; i»3$ CUR» ^na n«* íořnina; 14040 €UR; Redni paCniki imajo lO^popusM, poiktni 20% popuste, letni 25% C pusta; v cen« je vra£unan DDV po $topn;i naročnina it upo^eva od teko£e ite/il- do pisnega preklica, k» velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oziasne storitve: po ceniku: oglasno trienje: tel.: 04/ 201 4148. i 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, JI. julija 2009 Za začetek mila stavka i 1. Stran pričana, Posledic stavke tokrat oskrbovanci niso obču- Po besedah predsednice tili niti v Domu starejših ob- sindikata Irene Gole so se za čanov Preddvor. "A ni nuj- zdaj odločili za milo obliko no, da bo tudi v prihodnje stavke. Kljub temu dopušča tako, " je na zaostritev stavke možnost, da bodo stavko, če nami^iila predsednica tam- V prihodnjih dneh ne bo pri- kajšnjega sindikata Štětka šlo do dogovora, zaostrili. To Ušlakar. pomeni, da bodo poskrbeli Po besedah predsednika le za osnovno nego in oskr- sindikata zdravstva in social- bo stanovalcev. Direktorica nega varstva Zvonka Vukadi-doma Zvonka Hočevar Šaja- noviča naj bi se sicer stav-tovič pa je opozorila, da ni ke udeležilo približno se-prav, da morajo v vsakem demdeset odstotkov vseh zavodu posebej sami preso- zaposlenih v zavodih s poditi, katerih od 16 zahtev dročju socialnega varstva, ki sindikata ne izpolnjujejo, so vključeni v njihov sindl- "Ministrstvo bi moralo odre- kat. Po podatkih, ki so jih diti, kaj je treba storiti, ter zbrali pri ministrstvu za delo, obenem zagotoviti finančno družino in socialne zadeve, in pravno podlago za izpol- pa naj bi se stavka odvijala njevanje teh zahtev," je pre- zgolj v osmih zavodih. Branost Gorenjskega glasa stabilna Ta teden je Slovenska oglaševalska zbornica predstavila aktualne podatke Nacionalne raziskave branosti (NRB) za leto 2009. Dina Kavčič povsem izenačena), Žumal, ..............................................................................Slovenske novice in Nedelj- NRB poteka osmo leto in sld dnevnik. Branost Gorenj- že analiza podatkov za leto skega glasa se meri vkatego- 2008 je pokazala občutnejši riji večdnevnikov, kjer z do- padec branosti tiskanih edi- segom skoraj tieh odstotkov dj, kar je v precejšnji meri še vedno zasedamo solidno verjetno povezano tudi z drugo mesto za Salomono-vzpostavitvijo dobrih splet- vim oglasnikom. Za primernih strani tiskanih medijev, javo naj navedemo §e doseg V letu 2009 se trend pada- Dela, ki je osem odstotkov, nja branosti sicer ni ustavil, a Dnevnika 7,3 odstotka in Pribranost kljub "recesijskim" morskih novic, ki je od- časom ni padla toliko, kot so stotka. Zanimiv je tudi poda- nekateri napovedovali. Izpo- tek. da se je pri merjenju gle- staviti je treba izrazito zgosti- danosti TV programov Kanal tev prvih petih edidj, ki do- A prebil na drugo mesto za segajo najvišjo branost z do- POP TV in pred obe nacio- segom 20 odstotkov ali veČ. nalni TV postaji, SLO 1 in To so: Pilot in Vikend {tokrat SLO 2. Kranj Tudi športniki želijo rešitev Mure Ta teden je komisija športnikov pri Olimpijskem komiteju Sbvpnije paTvaln vse urfeleJence olimpijskih iger v samostojni Sloveniji pa tudi športnike, kandidate za nastop na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru prihodnje leto, k nakupu tako imenovanih majic Mura je neskončna. Mura, ki že osemdeset let izdeluje in trii vrhunska Ženska in moška oblačila za najzahtevnejše kupce, kot sponzor OKS že 16 let sodeluje pri opremljanju slovenskih reprezentanc v projektih pod okriljem OKS. To pa pomeni, da opremlja udeležence na olimpijskih igrah, sredozemskih igrah in olimpijskih festivalih evropske mladine. S podporo slovenskim športnikom je v minulih letih pomembno prispevala k njihovim uspehom. "V položaju, v kakršnem se |e znašlo podjetje, je prav, da tudi Športniki pokažemo zvestobo našim podpornikom. Zato komisija športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije poziva vse člane dosedanjih slovenskih olimpijskih odprav in člane lO OKS k nakupu majic. Z nakupom majic bomo podprli projekt ohranitve Mure, predvsem pa izkazali moralno podporo zaposlenim pri reševanju njihove^ ga položaja," so člani komisije športnikov pri OKS med drugim zapisali v svojem pozivu. V. S. wv/w.gorenjskig a s s I petino manj dela za študente Gospodarska kriza klesti tudi ponudbo del za dijake in študente, ki delajo preko mladinskih in študentskih servisov. MateiaRant Kranj - V mladinskih in študentskih servisih, ki posredujejo delo dijakom in študentom, so v zadnjem obdobju zazraii precejšen upad ponudbe del. V povprečju se je ponudba del zmanjšala vsaj za petino. "Tako malo ponudb za delo kot letos še ni bilOr zato lahko rečem« da so današnje razmere najhuj-še v zadnjih tridesetih letih-Pozna se, da povsod zategujejo pas» zato se je za deseti* no oziroma celo več zmanjšala tudi uma postavka," je razložil direktor Mladinskega servisa Kranj Peter Beton. Po njegovih besedah se je obseg ponudbe del v njihovem mladinskem servisu zmanjšal za 20 do }0 odstot- zmanjšalo v proizvodnih de- miranje," je navedel vodja tem je poudarila, da v tej ana- kov, poleg tega pa so se po- javnostih, še vedno pa je do- omenjenega servisa Gorazd lizi niso zajeli ponudbe del v daljšali ,tudi plačilni rold. volj dela v strežbi in trgovini. Jelovšek. Najbolj opazno, je strežbi, ki jih obravnavajo lo- "Dijak À študent sicer plači- Ne glede na precej skromnej- dejal, je zmanjšanje ponud- čeno, sicer bi bil padec neko- lo še vedno dobila takoj, nam šo ponudbo pa dijaki in štu- be del v proizvodnji in deio- liko manjši oziroma podoben pa podjetja plačilo podaljšu- denti kljub temu niso pri- ma gradbeništvu, pa tudi v kot v drugih mladinskih in jejo na trideset in ce!o do pravljeni sprejeti prav vsake- administraciji. "'Cena dela pa študentskih servisih. Najbolj šestdeset dni, " Tudi referent- ga dela, je še dejala. O tem se ni spremenila, le st^nira." se je zmanjšala ponudba fi« Največ ponudbe študentskega dela je v strežbi. / um dou ka v študentskem servisu odloča predvsem cena in vr-Cifo iz Radovljice Petra Bra- sta dela ter oddaljenost delo- tuša je poudarila, da se je po- vnega mesta od kraja biva- Naivečji upad ponudbe del, žičnih del, kar za 53 odstot- in sicer kar za poiovico» pa so 7a7Tiali v E-študentskem ser- kov» najmanjši pa je bil upad ponudbe, za 28 odstotkov. nudba del za dijake in štu- nja, je še pojasnila. S skrom- visu, ki ima na Gorenjskem na področju del ki zahtevajo dente pri njih zmanjšala za nejšo ponudbo počitniških poslovalnice v Kranju, Škofji določeno strokovno znanje. l^kih dvajset odstotkov v pri« merjavi z enakim obdobjem del se soočajo tudi v študentskem servisu Zamore v Škof- Loki, Radovljici, Medvodah recimo programiranje m in na Jesenicah. "Maja letos računovodstvo. Petra Kovač lani, plačilo pa za zdaj oslaja ji Loki. "Delodajalci iščejo di- smo prejeli 98 ponudb za kijub temu tie želi biti pěšina enaki ravni. Povpraševa- jake in študente predvsem za delo, v enakem obdobju lani mistična. "Delo je mogoče nje po študentskem delu se dela, ki zahtevajo spedfično pa 184," je bila nazorna vodja najti, le izbira je malo manj-je po njenih besedah najbolj znanje, kot je redmo progra- maricetinga Petra Kovač, Ob ša," je končala. Za zdaj brez omejevanja obiskov V bolnišnicah na Jesenicah in Golniku se še ne zgledujejo po Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer šo zaradi preprečevanja okužb z novo gripo obiskovalce zaprosili, naj omejijo obiske.' Ana Hartman prihodnji teden, ko se z do- ne ambulante, kjer bi lahko jasnil dr. Lah iz jeseniške bol-pusta vrne strokovna direkto- vstopali padenti z znaki gri- nišnice. Jesenice, Golnik - Krizni rica, sklican izredni strokov- pe, so že v juniju prejele na* V bolnišnici Golnik po be- štab Univerzitetnega klinič- ni kolegij, ki bo razpravljal tančna navodila o ravnanju v sedah dr. Tomičeve vse nega centra Ljubljana za ob- tudi o epidemiologiji nove kontaktnih primerih. Navo- dnevne diagnostične, tera- vladovanjenovegripejevza- gripe ter priporočilih o pre- dila stalno dopolnjujemo in pevtske in negovalne aktiv- četku tedna sklenil, da zara- prečevanju vnosa in širjenja ob tem seznanjamo zaposie- nosti izvajajo na način, ki di večje varnosti pacientov infekta znotraj bolnišnice, je ne z novostimi na tem po- kar najbolj zmanjša mož- obiskovalce zaprosijo, naj napovedal primarij dr. Tone dročju. V bolnišnici smo ob- nost prenosa okužb tako v omejijo obiske, prav tako pa Lah, svetovalec direktorja. Ukovali tudi posebno skupi« "mirnem" času, ko se ne širi vse, ki imajo znake prehlad Tako na Jesenicah kot na no strokovnjakov, ki koordi- sezonska gripa ali pa nova nih obolenj, naprošajo, naj Golniku redno sodelujejo z nirajo vse aktivnosti, poveza- gripa HiNi, kot tudi v času ne hodijo na obiske. Ali o .epidemiološko ekipo Zavoda omejevanju obiskov zaradi za zdravstveno vaistvo Kranj ne s prenosom omenjene gripe. Tako smo do sedaj iz- povečanega pojavljanja teh okužb. "Poudarek je na do- preprečevanja okužb z novo in tako spremljajo navodila vedli vse potrebne aktivnosti, slednem razkuževanju rok gripo razmišljajo tudi v bol- Inštituta za varovanje zdravja ki so povezane s preprečeva- in higieni kašlja, za kar ima-nišnicah na Golniku in jese- KS in Ministrstva za zdravje, njem širjenja epidemije gri- mo poleg navodil za stiokov-nicah? "Vse specialistične sprejem- pe z virusom A HiNi," je po- no osebje izdelane tudi pla- kate in zloženke za bolnike "Razmere glede nove gripe HiNi v Sloveniji in v svetu ~ in obiskovalce. Kadar zunaj pozorno spremljamo, a se v Med razlogi za omejitev obiskov v UKC Ljubljana je bolniánice zaznamo poveča- naši bolnišnici še nismo od- tudi vročina, saj veliko število obiskovalcev dodatno ^^ število določenih okužb. ločiH za omejevanje obis- prfspeva k povišanju temperature v bolniških sobah, vsakodnevne aktivnosti pri- kov," odgovarja dr. Viktonja Tomič, vodja Laboratorija za Do konca avgusta so tako obiski dovoljeni od 16. do 18. Ugodimo tako. da preprečimo vnos • Če je to le respiratomo mikrobiologijo Bolnika lahko obiskujejo le najožji sorodniki, ^^^^^ . ^ ^^^^^^ ^kužb v v Bobiišnid Gobiik. V Spioš- naenkrat pa sta lahko pri njem največ dva obiskovalca, bolnišnici," je še razložOa ni bolnišnici Jesenice pa bo dr. Tomičeva. A GORENJSKI GIAS petek, 31. juJija 2000 GORENJSKA 5 Zlato Mladinke z Zbil) in ženska ekipa gasilk iz Begunj so se na gasilskih olimpijskih igrah uvrstile na vrh. Marjana AHAĆI Č B^nje, Zbilje • Na 14. ga* silskih olimpijskih igrah članic in ilanov ter 17. ga« siiskih olimpijskih igrah mladine, ki so se v Ostravi na ČeSkem končale pretekli konec tedna, je nastopilo kar 15 slovenskih ekip. Domov so se vrnili s štirimi naslovi olimpijskih prvakov ter skupaj sedmimi medaljami. Po najvišjih naslovih Sta posegli tudi dve gorenj» ski ekipi, obe ženski: v svoji kategoriji so bile najboljše mladinke PGD Zbilje, v ženski kategoriji B, v katero sodijo gasilke, stare nad 30 let. pa gasilke iz Begunj. Zmagovalna ekipa PGD Begunje: Lidija Šinkovec, Ida Gašperin, Maja Turk, Brigita Ferjan, Tako v Zbil j ah kot v Begu* Majda Oštir, Damijana |anc, Marjana Grubar, Darja Pavllč, Mojca Pavllč in Marija Legat njah so jih domačini prete- skupaj s trenerjem in mentorjem Janezom Gašpennom in spremljevalcem Janezom Pavličem kli konec tedna pričakali in pozdravili z navdušenjem. "Prav vse slovenske enote gunje, je bilo vzdušje na Če- končno nastopija. nismo bili Obe eldpi so takoj ob pri- škem izjemno. "Tekmova- preveč optimistični, saj se je hodu v domovino pričakali so znova pokazale veliko nje se je, tako kot je pri olim- tekmovanje začelo v hudi in pozdravili navdušeni do- znanja, natančnosti in hi- pijadah običajno, pričelo s nevihti, a so tekmovalke vse mačini v Zbiljah in Begu- trosti," je bil ob zaključku prihodom ekip in dvigom naloge opravile popolnoma njah, kjer so v nedeljo pro- tekmovanja zadovoljen olimpijske zastave. V Ostravi brez napak, tako da smo ta- slavljali še dolgo v noč. Na- Marko P o graje z GasUske smo bil vsega skupaj osem koj vedeli, da bo rezultat do- slednje mladinske gasilske zveze Slovenije. dni, od tega sta bila dva dne* ber. No, tega, da bo uspeh olimpijske igre bodo leta Kot je povedal Janez Ga- va na voljo za uradne tienin- popoln, vendarle nismo pri- 2011 v Kočevju, članske pa šperin, predsednik PGD Be- ge. Ko je naša ekipa v soboto čakovali 11 leta 2013 v Italiji. RAOOvgiCA Pričenjajo se prireditve ob občinskem prazniku v nedeljo, ko bodo na Linhartovem trgu ves dan uvodne prireditve in slovesnosti 27. Festivala Radovljica 2009, se v Ra« dovljici pričenja sklop prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. V ponedeljek, 3. avgusta, bo ob 17. uri v Kropi odprta obnovljena zdravstvena postaja. Obnovo so sofinancira* li Občina Radovljica, Gorer^jske lekarne in Osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj. V torek, 4- avgusta, ob 12. uri pa bo Komunala Radovljica na centralni čistilni napravi odprla sončno elektrarno. Letošnja proslava občinskega praznika s podelitvijo priznanj bo 5. avgusta ob 20. uri na Linhartovem trgu v Radovljici. Na proslavi bosta nastopila žonglérská skupina Čupakabra in jazz kvartet Barizzz v sestavi Radko Divjak, bobni, Erik Marenče, orgle hammond, Jani Moder, kitara, in Blaž Trček, bariton saksofon. V četrtek, 6. avgusta, ob 20. uri bo na Linhartovem trgu še zaključni koncert v okviru Poletja na Linhartovem trgu. Nastopita bo skupina Blue Angel Gang. Praznovanje občinskega praznika pa bo sklenjeno v soboto, S. avgusta, s tradicionalnim spominskim srečanjem na Vodi-ški olanini ob 68-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona. Srečanje v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB območja Radovljica se bo začelo ob 11. uri. M. A. Naklo Opravičilo prebivalcu Police Začetek tedna je janež LavrlČ s Police pri Naklem poslal vodstvu kranjskega podjetja Dinos ogorčeno pismo, ker stanovalci tega naselja tudi ponoči nimajo miru zaradi gradnje njihovih novih prostorov na Polici. Izrekel je kritiko» ker domačinov niso obvestili o teh delih. Obenem je izrazil bojazen, da se bo hrup nadaljeval tudi po odprtju objekta Dinos. Pismo je poslal tudi vodstvu občin Naklo in Kranj ter nekaterim medijem. Še pred njegovo objavo je prišel odgovor, ki ga je ogorčenemu stanovalcu Police poslala Andreja Rot iz podjetja Dinos. V njem se opravičuje, ker Gradbeno podjetje Bežigrad ni opozorilo okolice na povečanje hrupa v nočnem času zaradi nujnih de!. Izdelujejo talno ploščo za skladišče, ki mora biti povsem neprepustna. Zaradi vročine čez dan lahko začnejo delati šele zvečer, da bi zagotovili trdnost in neprepustnost plošče. 2 izvajalcem gradbenih del so se že dogovorili, da bodo bolj hrupna dela opravili do 22. ure. Tako bi radi ustregli okoliškim pret)ivalcem, s katerimi želijo še naprej dobro sodelovati. S. S. GG mali oglasi 04/201 42 47, e-po^td: nialioglasi@g-glâs.si www.g0renj5kiglds.si Jesenice Sodelovanje občin Jesenice in Šentjakob Občina Jesenice že skoraj štirideset let sodeluje z občino Šentjakob na Koroškem. Začelo se je s sodelovanjem med ga-silci> '22. decembra 2007 pa sta občini podpisali pogodbo o partnerskem sodelovanju, ki zajema področja gasilstva, kulture, športa in turizma. Letos sodelovanje dobiva nove dimenzije. V sredo, 29. julija, je novi župan občine Šentjakob Hein-rich Kattnig s sodelavci obiskal občino Jesenice. Sprejel ga je župan Tomaž Tom Mencinger in s podžupanjo Vero Pintar, podžupanom Borisom Bregantom ter člani občinske uprave predstavil večje projekte in investicije. V pogovorih so ocenili, da partnersko pogodbo uspešno uresničujejo, nove možnosti sodelovanja in izmenjave izkušenj pa se kažejo med društvi. Gostje so si ogledali potek letošnjih projektov v muzejskem kompleksu Stara Sava in na območju bivšega Ffproma ter Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice. Občani obeh občin si bodo spet segli v roke v septembru na tradic ion a I neM srečanju na Rožci. Letos bodo organizatorji Korošd. R. LESC£ Prostor ob krožišču sme urejati občina Vlada je na zadnji seji Občini Radovljica izdala soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v ob* močju ob priključku na avtocesto v Lescah. Gre za območje med krožiščem ter tako imenovanim TNC 2 v Lescah, ki ga sicer ureja Državni lokacijski načrt za avtocesto Vrba-Čr-nivec, a dejansko za funkcioniranje same ceste ni pomemben. Zato je občina Radovljica pred časom državi predlagala, da lokalna skupnost prostor načrtuje tudi tu. Kot je povedala Staša Čelik Janša» vodja oddelka za okolje in prostor na občini Radovljica, so z tudi mislijo na urejanje tega prostora v Radovljici že pripravili podrobni prostorski načrt za tr* govsko nakupovalni center 2, ki bi ga v prihodnje brez težav lahko povezali s prostorom neposredno ob krožlšču. Kot je še povedala Janševa, je občina zainteresirana, da se na tem območju postavi turistično-informacijski center, vendar le, če bi idejo podprli tako država kot sosednje občine. M. A. akupu nad 30 € v Tuš supermarketu Planet Kranj r r r v £c y I Í1 . I t ........... »1 • Vsob6 . 8.2009 pred Planetom Tuš Kranj Kupon prejmete v Tuš supermarketu Planet Kranj, od 27. 7, do 1. 8. 2009 ob nakupu nad 30 €. Za glasbo^ pijačo in jedačo bo poskrbljeno. v i i 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek. 31. julija 2009 KRATKE NOVICE Brezovo Čistilna naprava za Tržič Prejšnji teden so stekla pripravljalna dela za gradnjo centralne Čistilne naprave v občini Tržič, ki bo stala na desnem bregu TržiSke Bistrice na Brezovem. Do tam so že nareciili novo dovozno cesto» ki je občino stala okrog Štiristo tisoč evfov. Vrednost čistilne naprave, ki jo gradi Primorje îz Ajdovščine, je ocenjena na nekaj manj kot štiri milijone evrov. Temeljni kamen bodo položili v pn/i tretjini avgusta, objekt morajo zgraditi v sedmih mesecih^ po poskusnem obratovanju pa bo začela naprava delovati do konca leta zolo. Namenjena bo za 16.600 prebivalcev, vendar vsa naselja še ne bodo priključena nanjo, (z vasi brez kanalizacije bodo odvažali gošče iz greznic na čistilno napravo. S. S. škofja Loka Dela na poljanski obvoznici bodo usta\nli v zvezi z razveljavitvijo gradbenega dovoljenja za del poljan-ske obvoznice smo se obrnili na Direkcijo RS za ceste, ki je ob občini Škofja loka sovi agate I j ica v projekt, ki bo sicer v glavnini financiran iz evropskega denarja. Na vprašanje, kaj bodo storili v zvezi z odločitvijo upravnega sodišča, so nam odgovorili: "Odločitev upravnega sodišča spoštujemo: nadaljnji ukrepi so odvisni od pravnomočnosti odločitve sodišča." Dodajajo, da bodo gradbena dela ustavili, pri čemer so dolžni ustavitev izvesti na način, ki ne bo po nepotrebnem povzročal večje gospodarske škode na objektu in okolju. Dela bodo nadaljeval» takoj, ko bodo prejeli ustrezno gradbeno dovoljenje. V kolikšni meri bo ustavitev del ogrozila celo« tno investicijo? Tina Bučič z Direkcije RS za ceste odgovarja: "Vsaka ustavitev oz. prekinitev del vpliva na stroške in realizacijo investicije. Zato si bomo prizadevali, da bi bfle posledice čim manjše in projekt v celoti realiziran." D. Ž. Naklo Slovesno v Strahinju Občina Naklo se je že leta 2006 lotila obsežnega projekta, s katerim je načrtovala etapno gradnjo fekalne in meteorne kanalizacije v Strahinju. Pred tremi leti so predali namenu kanalizacijsko omrežje v osrednjem delu naselja. Letos sojo dogradili še.v vzhodnem delu vasi, kjer so obnovili tudi druge komunalne napeljave. Nove pridobitve, ki že služijo namenu, bodo odprif na današnji slovesnosti. Domačini in gostje se bodo zbrali ob 1S. uri pri protipožarnem bazenu v Strahinju, S. S. Obnovili prvi odsek Novo regionalno cesto naj bi Davčarji dobili leta 2012, do takrat pa se bodo še naprej vozli! po luknjasti, pretežno makadamski cesti. Ana Hahtman zagotavljanja poplavne vai- ..............................................................................nosti. Predvidena širina vo- Davča • Cestno podjetje zišča je pet metrov s povoz- Kranj je pred kratkim kon- no muldo širine pol metra, čalo rekonstrukcijo prvega V krivinah so upoštevane odseka davške ceste v dolži- razširitve. Širina bankis ni 1,2 kilometra od davškega znaša 075 metra," so razlo* mostu naprej. A veselje Dav- žili na direkciji za ceste. čariev je kljub temu najbrž Ob tem so pojasnili Še, da precej grenko, saj bodo po je ta čas v teku javni razpis napovedih Direkcije RS za za izbor izvajalca za poda- ceste rekonstrukcijo celotne Ijšanje gradnje prvega odse- davSke ceste v dolžini skoraj ka do 145 kilometra. Po be- osem kUometrov zaključili sedah župana Železnikov šele leta 2012. Novo cesto Mihaela Prevca namerava bodo torej dobili šele pet let nato država prioritetno pri- po katastrofalni poplavi, ki stopiti k rekonstrukciji v Prvi odsek davške ceste je obnovljen» rekonstrukcija celotne je cesto povsem uničila, ujmi najbolj poškodovane- davške ceste pa bo predwdoma končana leta 2012. "Gradnja se bo nadaljevala ga deia ceste od Bemardove po odsekih vsako leto v okvi- rupe do soteske, na direkci- pa tudi za zgornji odsek ce- izdelavo projektne doku- ru za gotovi j enih finančnih ji pa so potrdili, da sta za sredstev. Rekonstrukcija ce- 2,3-kiiometrski odsek že iz- ste od PodmejaČevega loga do križišča za smučišče v mentacije za rekonstnikcijo odsekov od Tajnetove žage ste je maksimalno prilagoje- delana projekta za pridobi- doižini 1,5 kilometra. Doda- do Bemardove rupe in od na obstoječi niveled, s tem tev gradbenega dovoljenja li so še. da sta ta čas v teku soteske do Podmejačevega da se lokalno dviguje zaradi in za izvedbo del» prav tako razpisa za izbiro izvajalca za loga. Nova streha za knjižnico Stara stavba v Tržiču, kjer je Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, bo dobila novo streho. Vrednost naložbe presega 66 tisoč evrov, del denarja bo dala država Stojan Saje Tržič • Večino prostorov v stavbi na Balosu 4 zaseda Knjižnica dr. Toneta Pretnarja. Tam je Še sedež Radia Gorenc, nekaj prostorov pa zasedajo tržiška društva. Spodaj je dvorana Folklorne skupine Karavanke in prostor Kluba tržiških študentov. Zgoraj so prenovljeni prostori Planinskega društva Tržič. Za vse je bila največja težava dotrajana streha na stavbi. Zaradi zamakanja je iz leta v leto nastajala večja škoda na ostrešju zgradbe. Stavba knjižnicc bo dobila novo streho. Občina Tržič, ki je lastnik se obnova stavbe še ne bo končala. Občina Tržič je namreč vključena s sosednjo Avstrijo v mednarodni projekt Brezmejna doživetja kulture, s pomočjo katerega načrtujejo obnovo nepremične kulturne dediščine in izboljšanje njene prepoznavnosti. V okviru tega projekta bodo prihodnje leto obnovili fasado stavbe na Balosu. Na vhodu v mesto Tržič bodo postavili in« forrnadjsko-panoramski tabli z oznako kulturnih znamenitosti mesta. Kupili bodo tudi sodobne predva-jalnike, ki bodo v pomoč pri vodenju gostov. Tržiški župan Borut Sajovic je zadovoljen, da bodo posodobili stavbo v mestu, kamor zahaja veliko prebivalcev. Žal jim ni uspelo uresničiti zamisli za preselitev tržiSke knjižnice v nekdanjo upra stavbe, je Î an i kandidirala pridobila dobrih 25 tisoč ev- njujejo na 66.517 evrov, vno stavbo Peka, ker ni bilo na javnem razpisu Ministr- rov, kar pa ne bo dovolj za zato bodo večji del denarja investitorjev za načrtovani stva za kulturo RS aa izbiro obnovo strehe nad knjižni- zagotovili iz občinskega podjetniški center na tej lo- obdnskih investicij. Tam je co. Vrednost naložbe oce- proračuna. Z deli na strehi kadji. NAJ BAZEN GORENJSKA 2009 Letno kopališče Kranj Urejenoa bazina in okoke Dostopno« in partit Gostiftsb ponwfita Dodatna ponulbd □ l 02 01 □$ □i 02 hi 04 as □ 1 02 03 □405 Ime in pnimdc Naslov: kmobir^ Letno kopalBce Tržič Gorenjski Glas ISS« Letno kopališče Radovljica URjnostlMZřMlncfobce QtD203Ï34Ù^ ■ Qfa2a'3D4CÎ5 Dostopnost h pdiiirBft .U\UiaiaiU^ OMOMKA in psriABile □ 1 02 03 □4a5 ^ Dl 02 03 04 DS GostinskapoMdbá □ 1 □2QJd4as OosMa ponudba IM IdOia ponudba □ Y 02 04 ar Dodatnaponul« /jplD2D3D4n5 Dl 02 03 04 05 iimm »K wmivfjim, oaqpnti aiiwýg>ttwrnt àm) Dl D2 Dî 04 DS Ift^enosts^m^ot^ Dl 02 Di 04 DS Akd)a trajd od 3. julij» do S. avgusta. Gídsujete iahb nak teden, ^asovnrce poiQeie na ndsíoy Gorenjâia turinfôia mza, Koníka osa 27,4000 Kran;, ah oddate v nabirainítu Gorenjske tunstlâie imt na Istem naslovu. Med vsemi poslanimi glasovnicami bomo izžrebali tri na9r9jenazena Gorenjske. Z akcijo smo kkW na kratko predstaviti leti>a kopalisQ in njihovo ponudbo. Julija smo vam skupaj z Gorenjskim glasom predstavili sest gorenjskih letnih f kopalise (Kranj, Radovljica Jesenice. TrfiC Kropa, Kamnik). Od ^ teh so se v firule uvrstili Letna kopalisila Kranj, Tržič in RâtfovIjiQ. Vabimo vas. da sodelujete v finalnem Izboru in nam pošljite glasovnk:e. kajti vi, bolci in bralke Gorenjskega glasa, boste s pomoto glasovnice, ki jo boste poslali na naslov Gorenjska turističu zveza, Koroika cesta 27,4000 Kranj, izbrali Naj bazen y Gorenjske za leto 2009. Glasovnice zbiramo do srede, 5. avgus- ti I ta 2009. L á GORENISKI GLAS petek, 31. julija 2009 •• • v Uma. sta novnik @g-fiias .si 7 moje Tako pravi Tjaša Cortnar, ki se ji je na evropskem prvenstvu skupine B za mladinke z našo žensko košarkarsKO ekipo uspelo uvrstiti v skupino A, izbrana pa je bila tudi za najboljšo skakalko turnirja. Vilma Stanovnik kadetinjami in druge med ....................................... mladinkami, lep uspeh pa je Zgornja Ma • Tjaša Gortnar tudi tretje mesto med đani- je kljub šele letom že izku- cami, ki smo ga osvojile sku- šena koSarkarica. V kranjski paj z ekipo AJM Maribor/' Triglav je priSla v 7. razredu devetletke in 2e kot pionirka Kdaj si prvič igrala za repre- z eldpo Triglava dvakrat za- zentanco in tako je bilo letos pored osvojila naslov držav- v Iziadu^ ne prvakinje. Kmalu je zaig- Trvič sem igrala pred šti« rala tudi za reprezentanco, v rimi leti» od takrat pa sem letošnji sezoni pa 185 centi- nastopila na štirih evropskih metrov visoka Tjaia, ki jo je- prvenstvih: na Finskem, v seni čaka 3. letnik kranjske Italiji, v Makedoniji in Izrae- gimnazije, igra tako za slo- la Pred letošnjim evrop» vensko mladinsko kot tudi že skim mladinskim člansko izbrano vrsto. prvenstvom sem imeia precej težav s poškodbo levega alež- Lahko nekaj več poveš o sebi nia, kar pa mi je le uspelo in ljubezni do košarke? pozdraviti. Po prvem delu "Resno se je začelo v sed- prvenstva pa me je nato domem razredu, ko sem prišla letel zvin desnega gležnja in v kranjski košarkarski klub zato sem morala izpustiti tri Triglav, kjer igram še danes telane. Vseeno sem se na če-in kjer bom igrala tudi v novi trtfinalni obračun z Bosno le sezoni. Največji uspehi s lahko pripravila. To tekmo klubom segajo še v čase, ko smo dobile, nato pa smo sla* smo punce dvakrat zapored vile še proti borbenim doma- poslale državne prvakinje črnkam, Izraelkam, kar pa je Kar 185 centimetrov visoka gimnazijka TjaŠa Corlnar med pionirkami. V pretekli pomenilo napredovanje v di- uživa v košarki in je članica tako mladinske kot članske sezoni smo bile tretje med vizijo A evropske košarke. reprezentance Slovenije. / pow Tin« oovi Naša moška košarkarska reprezentanca, ki se pripravlja za septembrski nastop na evropskem prvenstvu, je ^^^^ ^ ^^^^^ divizijo/ sredi tedna zaključila priprave na Rogli in se preselila To je res izjemen uspeh, saj me, če želim napredovati v se je prvič v zgodovini ena vrhunsko igralko, čaka še od ženskih reprezentanc ogromno dela. Tega me ni strah, saj mi košarka vsak dan prinaša veliko zadovoli- v Kranjsko Goro. Prav tako pa se bodo avgusta v Ob uspehu si bila celo izbra- stva. Vsekakor bi nekoč rada Kranjski Gori potile košarkarice, sap prihodnji teden na za najboljšo skakalko pr začenjajo priprave za drugi del kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo skupine A. Med izbrankami trenerja Gorana Jovanoviča je tudi Tjaša Gortnar. zaigrala tudi v tujini, a je za to še dosti časa. Vedno bo na "To so najlepši trenutki za prvem mestu šola, košarka vsakega Športnika, v katerih pa je moj privilegij in veselje se povrne ves trud. vsi težld trenind. Zavedam pa se, da • in glede tega ostajam na realnih tleh." Kljub slabim razmeram lepi uspehi Tradicija igranja namiznega tenisa v Ljubnem je dolga, mladi pa dosegajo lepe uspehe. Vilma Stanovnik stom v drugi skupini, kar ..............................................................................pomni, da je bila uvrščena Ljubno • Trenersko vlogo v kot enajsta igralka v državi. NTK Ljubno je pred Štirimi Učenka petega razreda OŠ leti prevzel Franci Poijanec, O^iŠe je lep rezultat dosegla dolgoletni igralec namizne- tudi na zaključnem turnirju ga tenisa. S tem je delo v klu- medregijskega namíznote- bu, ki ima sicer v Ljubnem niškega tekmovanja'v Ljub- že dolgo tradicijo, spet oiive- Jjani, kjer je bila najboljša v io, v minuli sezoni pa je redno treniralo devet mladih iz konloirend deklet četrtega in petega razreda. Zmago va- Ljubnega in okolice. Kljub lec je bil tudi Nin in klubski sJabim razmeram za vadbo, tovariš AJjaž Frelih, učenec saj dvakrat tedensko trenira- tretjega razreda OP Ljubno, jo v dvorani kulturnega ki je nastopal v kategoriji od Nina Stular (levo) ter Aljaž Frelih (desno) 5 trenerjem doma, pa so mladi igralci in prvega do tretjega razreda, Francijem Poljancem in pokaloma za prvi mesti v skupnem i^tAkii dusc^i fickaj lepili oba pa sla osvojila tudi pivo seštevkM namiznot«niškega medregijskega tekmovanja rezultatov. Tako je na turnir« mesto v skupnem seštevku. ju TOP 24 za mlajše kadete Kot sporočajo iz namizno- jeseni vabijo nove igralce, zor ali donator lahko poma- in kadetinje v Logatcu Nina teniške sekcije Športnega prav tako pa bi se razveselili gal k boljšim razmeram za Stular navdušila s prvim me- društva Ljubno, v svoje vrste vsakega, ki bi jim kot spon- trening in razvoj. Kranj Matjaž in Emil v finalu, Sara ne Sara Isakovič in Emil Tahirovič sta v Rim odpotovala dobro razpoložena, želja po na^pu v finalu pa se je nato uresničila le Emilu» pa tudi Koprčanu Matjažu Markíču./Fo»:c:oQ£ ki sta ga v dvojnem dvojcu osvojila jure Cvet tn Matevž Malešič. V dvojnem dvojcu sta Žiga Pirih in Matej Roječ zasedla 5. mesto. Naši veslači so sicer štirikrat veslali v velikem finalu, blejskemu dvojnemu Četvercu pa podvig nastopa v velikem finalu ni uspel, saj so Janez Zupan, Aleš Zupan, Miha Golja in Urban UlČar veslali v finalu D. V. S. Mostar Tudi Klinar junak mostarskih skokov Jeseničan Jernej Kiinar je bil med junaki skokov s starega mostarskega mostu. / ^crto: wro Podgot^ek Minulo nedeljo so v Mostarju znova pripravili tradicionalne skoke s 23 metrov visokega starega mostu. Zmagovalec v skokih na glavo je postal domačin Haris Džemat, med junaki tekmovanja pa smo imeli svoja predstavnika tudi Slovenci, saj sta nastopila jeseničan Jernej Klinar in Mariborčan Aleš Karničnik. Zlasti se je izkazal Klinar, ki je med 31 tekmovalci v skokih na glavo osvojil deveto mesto. krani Erik Bukovac do 2012 v Primorju Član aktualnega državnega prvaka Rokava Koper, sicer pa Kranjčan Erik Bukovac je podpisal pogodbo o sodelovanju do leta 2012 z reškim Primorjem Erste Banka. Erik je bil pred leti že član tega vaterpolskega kolektiva in z njim tudi dosegel svoj največji uspeh. V finalu lige prvakov so namreč osvojili tretje mesto. Ostrostrelec, levičar, Je vaterpolsko kariero začel v kranjskem Triglavu, nato pa je športno pot nadaljeval v Italiji, Francili in na Hn/a§kem. J. M. C* A 8 si mo n.sub ic® g-gias. si GORENJSKI GLAS petek, 31. julija 2009 nesreCc Bohinjska Bela Nenadoma na nasprotni pas v sredo popoldne sta na regionalni cesti v bližini Bohinjske Bele močno trčili voznici osebnih avtomobilov. V prometni nesreči se je ena oseba huje ranila, tri pa lažje. 2i-letna voznica iz Bohinjske Bistrice je vozila v krajši koloni proti Bledu. Ko je pripeljala v blagi desni pregledni ovinek» je iz neznanega razloga zapeljala prek sredinske ločilne črte na nasprotni vozni pas, kjer je s prednjim levim delom vozila silovito trčila v osebni avtomobil, s katerim se je nasproti pravilno pripeljala 42'letna voznica iz okolice Litije. Povzročiteljica se je v nesreči hudo ranila, iz zverižene pločevine pa so jo rešili blejski prostovoljni gasilci. Reševalci so jo najprej odpeljali v jeseniško bolnišnico, od tam pa so jo s helikopterjem Helikopterske nujne medicinske pomoči prepeljali v ljubljanski klinični center. V njenem avtomobilu sta se peljala tudi eno leto in pol star otrok in 26-letni moški, oba prav tako z območja Bohinjske Bistrice, ki pa sta se v nesreči k sreči le lažje ranila, vseeno pa so ju reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. 42-letna voznica iz Litije se je v trčenju prav tako lažje ranila. Policisti bodo zoper povzročiteljico podali obdolžilni predlog, na vozilih pa je nastalo za sedemnajst tisoč evrov gmotne škode. Kranj Na Brdu trčila kolesarja Na lokalni cesti Kokrica*Brdo-Britof sta v sredo okoli 19. ure trčila kolesarja. Sedemdesetletna kolesarka iz Predoselj se je peljala po kolesarski stezi ob lokalni cesti iz Kokrice proti Predosljam. V bližini vhoda v protokolarni objekt Brdo je zaradi nepravilne strani vožnje trčila v nasproti vozečega 59-letnega kolesarja iz Kranja. Po trku sta oba padla po tleh. Hudo ranjeno kolesarko so odpeljali na nadaljnje zdravljenje v Splošno bolnišnico Jesenice, medtem ko jo je kolesar odnesel le z lažjimi ranami, Policisti bodo povzročiteljici prometne nesreče izdali plačilni nalog. S. S. Kamnik Iščejo voznika tovornega vozila V sredo okoli 1740 se je izven Markova na regionalni cesti Kamnik-Ločica pripetila prometna nesreča, v kateri se je lažje ranil 45-ietni kolesar Iz okolice Kamnika. Po do sedaj zbranih podatkih so policisti ugotovili, da je 45>letnik vozil kolo po regionalni cestr v smeri proti Ločici. Izven Markova ga je med prehitevanjem oplazil voznik neznanega tovornega vozila bele barve, tako da je kolesar izgubil ravnotežje in padel po vozišču. Voznik tovornega vozila je po nesreči odpeljal proti Ločici. Policija naproša vse, ki bi karkoli vedeli o prometni nesreči ali tovornem vozilu, ki je odpelja-lo s kraja, da pokličejo intervencijsko številko 113 ali ano* nimni telefon 080 1200 ali Policijsko postajo Kamnik na telefon 01/830 31 80. S. S. Dragi naročniki. Želite avtokarto? ►•A«« rfc Zaupajte nam, liaj vam pomeni Gorenjski glas, in nam pišite. Razmišljanja 2 vailmi podatki nam pošlji t« na Gorenjski 9! as, Blelwefsova cesta 4, Kranj ali na koticeki^g-glas.si. Vsak prispel odgovor bomo nagradili. Po posti boste prejeli avtokarto Slovpnijp. Nagrd^n» {«ri t/4» do nzdelktv» vseh »vtQhan (604 kom j. Usodni padec avstrijske planinke Slovenske gore so v zadnjih dneh vzele življenji le dveh tujcev: na območju Doliča se je smrtno ponesrečil Izraelec, pod vrhom Vrtače pa Avstrijka. Simon Subic »J h « h J É Kran; • Podatki o letošnjih smrtnih žrtvah v slovenskih gorah so v teh dneh nekoliko nezanesljivi. V medijih se pojavljajo številke od trinajst do deset, na spletni strani Gorske reševalne zveze Slovenije pa so imeli včeraj preštetih enajst smrtnih žrtev (vendar so v statistiki upoštevane le tiste reševalne akcije, za katere je bilo že oddano popolno poročilo). Kakorkoli že, smrtnih žrtev je bilo v zadnjih dneh kar nekaj, največkrat je šlo za tujce. Samo ta teden so tako v naših gorah našli dva mrtva tuja gornika. Kot je včeraj povedal vodja gorske policijske enote Robert Kralj, so • helikopterjem Sbvenske vojske so v sredo poleteli proti Vrtači, kjer se ie smrtno ponesretila gorski reševalci v po- jô-letnadiiavljanka Avstrije. (arhiv) nedeljek na območju Doliča našli truplo 74-ktnega Izra» pobočju in padla v globino, jem nesreče, tako da so se grešani osebi so prejeli v elca, pod vrhom Vrtače za- V reševanje je poletel heli- reševalci do ponesrečenke nedeljo zvečer, še isti večer hodno od Ljubelja pa se je kopter Slovenske vojske z povzpeli na klasičen način pa so območje Doiiča pre- predvčerajšnjim smrtno po- reševalno ekipo z Brnika in in jo prenesli nižje do heli^ gledali s policijskim heli- nesrečila 56-letna Avstrijka. policistom, vendar so bili kopterja, ki jo je nato prepe- kopterjem, a niso naleteli Avstrijska planinka se je reševalci nemočni, saj je Ijal v dolino Završnice. na nobene uporabne sledi. proti vrhu Vrtače v sredo planinka umrla na kraju ne- Bovški gorski reševalci so Naslednji dan so pogreša- podala z ljubeljske strani, z , sreče. Zaradi oblačnosti so v ponedeljek po dveh dneh .. nega našli mrtvega na ob- njo je bil tudi spremljevalec. sicer s helikopterjem ekipi iskanja vendarle našli po- močju^Nad Skokom nad Po do sedaj zbranih poda* gorekih reševalcev z Brnika grešanega 74-letnega Izra- potjo Zadnjica-Dolič. Heli- tkih je planinka pod vrhom iri iž Radovljice" odložili pri- elca, ki je izginil na območ- kopter je pokojnega prepe- Vrtače zdrsnila na mokrem bližno 150 metrov pod kra-, ju Doliča. Obvestilo o po- Ijal vTrento. kriminal škofja loka Okradel gradbenike V noči r^a ponedeljek je neznani storilec vlomil v zabojnik na gradbišču v Poljanah nad Škoflo Loko in odnesel več kosov različnega orodja. Iz delovnega stroja, ki je stal na gradbišču, pa si je prilastil še nekaj nafte. Gradbeno podjetje je neznani tat oškodoval za okoli tri tisoč evrov. Bled Hišo povsem razmetdl Neznani storilec je pred dnevi vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Bleda. Vse prostore je obrnil na glavo, a odnesel ni ničesar. Skušal je vlomiti tudi v osebni avtomobil, ki je stal na dvorišču, a brez uspeha. Kranj Sezul avtomobil Neznani storilec je v torek zvečer v Kranju s parkiranega osebnega avtomobila BMW ukradel vsa štiri platišča s pnevmatikami. Lastnika je oškodoval za okoli štiri tisoč evrov. Smlednik Pobrali vse gradbeno orodje v Smledniku so nekaj noči nazaj vlomili v priročno skladišče, iz katerega so nepridipravi odnesli gradbeno orodje. Podjetje so oškodovali za okoli petnajst tisoč evrov. Svm Duh Na kmetiji izginil moped z dvorišča kmetije pri Svetem Duhu je nekdo ukradel kolo 2 motorjem Tomos Automatic srebrne barve, na motorju pa ima vtisnjeno številko 505971» vredno 150 evrov. S. 1 KRATKE NOVICE Perači ca Skočil z mostu Pri skoku z viadukta Peračica se je v torek zvečer huje ranil 3vletni padalec iz japonske. Pri nerodnem doskoku si je namreč huje ranit obe peti. Zgornje DanjeJsscnice Zagoreli vozili v sredo je v Zgornjih Danjah v gozdu zagorel traktor. Prostovoljni gasilci iz Sorice in iz Železnikov so pogasili goreč traktor in ogenj, ki se je deloma že razširil v naravo. Traktor je pogorel v celoti. Dan prej je v Kočni na jesenicah zagorel avtomobil. Požar so pogasili jeseniški poklicni gasilci. Zalog pri cerkgah izteklo dvesto litrov hidravličnega olja V Zalogu pri Cerkljah je v sredo četrt pred 8. uro na vozilu počila hidravlična cev, zato je na asfaltno teklo izteklo okoli dvesto litrov hidravličnega olja. Izteklo olje so zajezili poklicni gasilci iz Kranja fh prostovoljni gasilci iz Cerkelj, preprečili pa so tudi nadaljnje razlivanje. Asfalt so posuli z vpojnim sredstvom in žagovino ter postavili pivnike, na koncu pa ga še poškropili z razgradnim sredstvom in očistili. Nato so na vrsto prišli še delavci komunalnega podjetja, ki so asfalt še strojno očistili, pobrali pa so tudi prepojena vpojna sredstva. Do onesnaženja narave ni prišlo. De pala vas Požar so podtaknili v torek ponoči je v Depali vasi nenadoma zagorel kup različnih lesenih odpadkov in baraka, ki je stala v neposredni bližini. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Domžal ter prostovoljni gasilci iz društev Domžale-mesto In Stob-Depala vas. Po prvih ugotovitvah je bil požar podtaknjen. S. S. Gorenjski Glas www.corenîskiglas^sj AKTUALNO POGOVOR GORENJEC MESECA ZANIMIVOST NA ROBU Aktualno Spomeniki NOB, žalostni opomin na vojno I - iS Û-V • - i ♦ i Pogovor Gašper Poklukar z Jesenic je na letošnji maturi zbral vse možne točke. Gorenjec meseca Za Gorenjca meseca smo jiolija izbrali dr. Dušana Petrača. io GG + petek, }i. julija 2009 Aktualno Mnenja Anton Kapus, predsednik območnega združenja borcev za vrednote NOB: "V odloku, ki ga )e pred petimi leti pripravila občina Radovljica, je natančno navedeno, kaj mora storiti lokalna skupnost, kaj območna enota zavoda za varstvo kultume dediščine in kaj država, zdaj pa je ena glavnih nalc^ našega odbora prav ta, da spodbudimo tudi občine Bled, Gorje in Bohinj, da se resno lotijo urejanja tega področja. Ni namreč večje sramote kot v naravi naleteti na zapuščen in zanemarjen spomenik. Če ni vzdrževan, je bolje, da ga ni." iFwo Tinaoou Franc Kramar, župan Bohinja: "Tudi v naši občini imamo kar nekaj spomenikov NOV, za katere občina skrbi skupaj z ZZB NOB. Veliko jih je in zelo so razpršeni. Za nekatere, na primer za obeležje pri slapu Savid, smo izvedeli šele pred nekaj leti. Letno namenjamo sredstva za njihovo vzdrževanje, a se zavedamo, da bomo tudi pri nas morali sprejeti odlok, Id bo natančno opredeljeval tako spomenike kot skrb zanje." > Fw C^raz^ Kj»«»? Za vzdrževanje spomenika na Mrzlem studencu na Pokljuki je v nekdanji državi skrbela Železarna Jesenice. Po osamosvojitvi Slovenije je bilo sredstev vedno manj. zdaj pa zanj ob pomoči občine Bohinj skrbi krajevna skupnost Kopri vnik. i Foto: Spomeniki NOB, žalostni opomin na vojno Skoraj dvesto obeležij, ki spominjajo in opominjajo na tragične dogodke iz druge svetovne vojne, je samo na območju občin Radovljica, Bled^ Gorje in Bohinj, Nekoč samoumevno vzdrževani in obiskovani pomniki preteklosti danes pogosto kažejo klavrno podobo» Marjana Ahačič Denarja za obnovo namreč kronično ni, skrb za obeležja pa je, kljub temu às gre p»- gosto za spomenike državnega pomena, prepuščena še živečim sorodnikom» dobri volji Skalnih skupnosti in e ntxiziazmu Članov združenj borcev za vrednote NOB. "Že samo z obledelimi črkami na spominskih obeležjih se že dvajset let ni ukvarjal tako rekoč oihče. Mladi, ki prenavljajo hiše svojih staršev, spominskih tabel pogosto ne vračajo nazaj na nove fasade. Spomenik padlih borcev bataljona Prešernove brigade, lahko bi reke!, dr-žavnega pomena na Poklju-td, za katerega je nekoč skr-bela Železarna Jesenice, sameva. Z anj ' zda} - po-svjih močeh slabita občina Bohinj in krajevna ^pnosk nik," pripoveduje Anton Ka-pus, novi predsednik Ob- Grobnica borceV, ki so padli na Jelovici, je v samem središču Radovljice. Člani ZZB NOB želijo, da bi tam tudi ostala. 1 foto; tir>9 dom močnega odbora Zveze večina jih obeležuje prav do- glasiti za kuJtume spornem- skega leta so se o tem pogo- združenj borcev za vrednote godke 12 let druge svetovne NOB, ki pokriva območje ob- vojne • ni dovolj. ke lokalnega pomena. Zavod za varstvo kultume dediščine varjali predstavniki krajevne organizacije borcev za vred- čin Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj. Rekonstrukcijo Kalinovega talca v Dragi plačala občina Udarniška skrb za obeležja bi jih mora] opredeliti, obâ- note NOB Radovljica z vodne bi morale odkupiti zem- stvom in predstavniki dija-Ijišča in se v zemljiško knjigo ške skupnosti na Ekonomski vpisati kot lastnice ter skrbe- gimnaziji in srednji šoli Ra-Kljub temu da vse občine ti zanje, " je prepričan Kapus. dovijica. V začetku novega namenjajo po nekaj tisoč ev« "Tako bi moralo biti tudi na šolskega leta pa se bomo o rov za urejanje spomenikov Pokljuki, pri Mrzlem studen- tem pogovarjali tudi na Sred- "Ko sem prevzel vodenje iz obdobja druge svetovne cu, kjer sameva spomenik nji gostinski in turistični območnega odbora ZZ NOB vojne, večino dela pri ureja- borcem Prešernove brigade, šoli," je povedal Anton Ka- Radovljica, sem si kot eno pomembnejših nalog posta» nju vseeno opravijo krajevna borčevska združenja. "V za katerega je v nekdanji dr- pus. "Prepričan sem, da bi se žavi skrbela Železarna Jese- težavo dalo urediti, pred- vil tudi skrb za spomenike, Gorjah je krajevni odbor nice. pomnike in obeiežja, ki obe- združenja borcev za vredno- vsem z izobraževanjem in s simbolično fizično zaščito ležujejo čas od leta 1941 do te NOB lani ob pomoči obči- Zanemarjen« spomeniki s^menika. Žal ima stroka, 1945, čeprav bi zanje morala ne uredil spomenik na poko- y mestnih okoliih « 4 % • ^ ^ 4 It ■ . skrbeti občina, oziroma, ker pališču borcev, podobno je imamo na našem območju tudi takšne, ki sodijo med bilo v Podnartu, pa pri spomeniku na križišču za Kam- ki jo predstavlja Zavod za varstvo kulturne dediščine. Ali v radovljiškem graj- pri tem drugačno stališče." skem parku, kjer so skupaj z spomenike državne^ ^me- no Gorico, Podnart in Kropo, narodnim herojem Jožetom Boljši časi za muzej na, država. V mislih imam A prav v Kropi spomenik žrt- Gregorčičem pokopani bor- talcev v Begunjah graščinski vrt v Begunjah in vam NOB Še vedno ostaja ne- ci, ki so padJi na Jelovici. spomenik v Dragi. Koso lani urejen, kljub temu da so po "Spomenik je nezaščiten, Boljši časi pa se obetajo bronaste spomenike v tem vodni ujmi uredili skorajda nima niti table, ki bi opoza- muzeju talcevv Begunjah, ki predelu Gorenjske razžagali vsedrugo. Kot primer dobre- rjala, kaj predstavlja • sam sodi v okvir Muzejev radovi ji- in odpeljali, pa se je ugotovi- ga dela lahko navedem dej- mislim, da bi bila potrebna ške občine. Tudi zanj kronič- stvo, da se je pred nedavnimi celo kratka razlaga v več jezi- no primanjkuje denarja, če-slovesnostmi na Upniški pla- kih, prostor pa bi moral biti prav, kot pravi Kapus, vod- io, da niti za spomenik v Dragi ne skrbi država, zaradi česar je pri obnovi morala sor nini tja na iniciativno pred- vsaj simbolično ograjen," je stvo muzeja zdaj obljublja, delovati občina Radovljica, ki sednika krajevne organizad- prepričan Kapus, ki odločno da ga ix>do uredili primemo je rekonstrukcijo Kalinovega je borcev za vrednote NOB zavrača ideje, da bi spome- pomenu, kakršnega nosi. talca v Dragi tudi v celoti pla- Lancovo odpravila skupina nik iz grajskega parka prese- Prav tako je v radovljiški ob-Čala. Prepričan sem, da bo članov zveze združenj borcev lili na precej mirnejšo lokaci- čini v teku obnova obeliska morala znesek, skoraj 35 ti- za vrednote NOB in uredila jo na radovljiškem pokopa- devetim padlim domačinom, soČ evrov, vendarle poravnati okolico. Mislim, da je to Še lišču. Sedaj namreč stoji v borcem narodno osvobodil-država," poudari Kapus, tudi vedno najboljši način ureja- neposredni bližini dveh ne vojne v Hlebcah. Za bolj občinski svetnik, ki pravi, da nja maniših obeležij; vse pol- srednjih šol Po nagrobnikih temeljito in sistemsko reši* niti dejstvo, da je občina Ra- no jih je po naših gozdovih, posedajo dijaki »knjigami, tev problema vzdrževanja dovijica pred petimi leti spre- Za tiste pa, ki imajo težo zgo- sendviâ in plastenkami v ro- obeležij, ki jih ne na Gorenj- jeld odlok o razglasitvi zgo- dovinskih dogodkov iz časa kah, večinoma ne vedoč, da skem ne drugje v Sloveniji ni dovinskih spomenikov za NOB, bi morale z odlokom hodijo po grobovih padlih malo, pa bo verjetno preteklo kultume spomenike • velika poskrbel občine in jih raz- borcev. "Prav ob koncu šol- še kar nekaj vode. GG + petek, 31. julija 2009 1Í Pogovor mu kvari ena štirica pri telovadbi Gašper Poklukar Caiper Poklukar z )esenic, eden od treh gorenjskih "diamantnih" maturantov^ ki so na letošnji maturi zbrali v$e možne točke. Urša Peternel Gašper Poklukar z Jesenic, letošnji "diamantni" maturant, ki je na maturi zbral vseh možnih 34 toČk, pravzaprav ustreza podobi tipičnega odličnjakd. Šoli in učenju predan fant, ki je bil na Gimnaziji Jesenice vsa leta odličnjak, je blestel pri prav vseh predmetih, razen pri enem - pri telovadbi. Tako mu je spričevalo, polno samih petic, kvarila le ena Stirica. "Športa pač ne maram," enostavno razloži bodoči študent fannadje. sS^. TJ: 't * é •"'V.. - - ^'P-'- Vse možne točke na maturi» v spričevalu same petice • razen ene štirice. Pri telovadbi!? "Ja. tako pač je. Tisti, ki nam gre dobro v šoli, ponavadi pri telovadbi nismo ne vem kako dobri Športa ne maram preveč in tudi po televiziji ga ne gledam." Torej se verjetno tudi ne ukvarjaš s kakšno Športno dejavnostjo? "Ne, s športom se ne ukvarjam. V prostem času zelo rad berem, zlasti zgodovinske knjige, najbolj me zanimata prva in druga svetovna vojna. Rad si ogledam kakšen dokiunentami film, poslušam tudi glasbo, zlastí Gašper Poklukar • najraje ima glasbo sedemdesetih, zlasti skupino Queen. tisto iz sedemdesetih îet. S sem VCliCkcioVlist to prijatelji hodimo ven, na se nisem posebej pripravljal, "Zgodovina in kemija! V Kako tvoje šolske uspehe Bled. To je moj prosti čas.' manj. Ti je veliko časa vzelo učenje? "Zdi se mi, da sem se v učil manj kot prvi dve leti. V fekcionist? povprečju sem se učil lxi do se pripravljal tri tedne po cele dneve." SO mi rekli še vsi, ki me poznajo. Včasih morda celo malo pretiravam pri tem... Upam, da me ta moja lastnost nc bo tepla na t fakulteti, kô se bom pri enem predmetu želel Čakoval, da bom zlati matu- naučiti v nulo\ potem pa mi bo zmanjkalo časa za druge predmete..." je angleščina. Ta predmet mi osnovni šoli sem celo raz- spremljajo tvoti domaČi? gre tako dobro, da se ga za mišljal, da bi Študiral zgodo- "Sem edinec, mama je po In kako potekajo tvoji počitniški dnevi? "Šest dni v tednu delam v Tega prostega časa je bilo maturo nisem posebej učil, vino, a sem si premislil. Gre poklicu šivilja, oče pa ključav* Mercatorju, kjer polnim poli- med šolskim letom verjetno saj sem že pri reševanju ma« namreč za področje, na kate« ničar in oba sta ponosna ce... II turitetnih pol za vajo vse znal." rem zelo težko dobiš delo, name, seveda. Zadovoljna sta poteg tega pa me zanima tudi z mojo izbiro študija." zelo ozko področje znotraj Odličnjak, pa polni poUce?! "Zakaj pa ne? Kaj bi pa tretjem in četrtem letniku Zdi se, da si po značaju per- zgodovine, to je predvsem Pa se nameravaš po konča- bilo, če ne bi bilo ljudi, ki pol- druga svetovna vojna." nem študiju vrniti nazaj na nijo police? Vsako delo je "Ja, sem perfekcionist, to Jesenice? Častno ... Sicer pa nimam iz- štiri ure na dan. pred kon- so mi rekli še vsi, ki me po- Odločil si se za študij far-trolkami pa včasih tudi po znajo. Včasih morda celo madje, zakaj? "Mislim, da ne. Raje bi ži- pita za avto, tako da se ne vel kje drugje, v kakem dru- morem voziti kam daleč in to ves dan. Na maturo pa sem malo pretiravam pri tem ... "Kemija ie moj drugi naj- gem okolju." Upam, da me ta moja last- ljubši predmet. Poleg tega nost ne bo tepla na fakulteti, zaključen študij farmacije Zakaj, se na Jesenicah preko se bom pri enem predme- ponuja veliko možnosti za- mato dogaja za mlade? počitniško delo je eno redkih tu v bližini." ' Maturo si opravil več kol tu želel naučiti V nulo', po- poslitve, delo je tudi dokaj uspešno, se ti je zdela za- tem pa ml bo zmanjkalo časa dobro plačano." "Tega ne bi mogel reči, saj In kaj le počneš? "Poslušam glasbo, se htevna? "Moram reči, da sem pri za druge predmete..." do letos sploh nisem veliko ukvarjam z računalnikom, hodil ven. Zadnje leto sicer gledam televizijo, zvečer Boš med šhidijem bival v hodim ven, a gremo s prija- pa giemo ven, če se nas na- rant, nisem pa pričakoval ► da bom zbral vse možne točke. Pa si v gimnaziji veljal za 'piflarja'? "Piflar je nekdo, ki se uči .jubljani? "Ja, našel si bom študentsko sobo." telji največkrat na Bled." Pričakoval sem 31, 32 točk, na pamet, faz pa se učim z vseh pa res ne. Matura na razumevanjem, zato mi ni- Pa te je kaj strah prehoda splošno se mi ni zdela težka, koli ni bilo všeč, če mi je kdo na fakulteto, v novo okolje? Kako pa gledal na svojo prihodnost. razmišljaš o družini? "Tega res še ne vem. bere dovolj. Septembra, ko bom nehal delati, bom še kam šel, najraje v Bovec, Kobarid, zaradi Soške fronte a to predvsem zato, ker sem rekel, da sem 'piflar'.' se veliko učil - nekaj prek "Malo me skrbi, a me je Bomo videli potem ... Mis- Pa mor}e? slabela tudi gimnazija, pa se lim pa, da v življenju ne "Ne, imam veliko raje hri- leta, večino pa zadnje tedne. Kateri predmeti pa so bili je potem izkazalo, da čisto more biti samo delo tisto, ki be. Morja v bistvu sploh ne Edini predmet, za katerega tvoji najljubši? preveč..." te izpolnjuje. " maram. H C 12 GG + petek, 31. julija 2009 Gorenjec meseca Robert Poličak iz Krope, Petračev sosed: "Mojega soseda dr. Dušana Petrača vidim kot starejšega človeka, ki je v p>okoju in gleda na svet čisto drugače kot mi v Kropi. Rad je v družbi in je zelo komunikativen. Spoštujem ga kot poštenega človeka, ki je šel s trebuhom za kruhom v svet in v življenju tudi nekaj dosegel, zaradi česar so mu mnogi tudi nevoščljivi. Upam, da bo tak tudi ostal." ■ o a o m O Ciril Kozjek iz Krope, predsednik krajevne skupnosti Kropa: "Vesel sem in ponosen, da so se v Kropi rodili tako pomembni ljudje, kot je dr. Dušan Petrač. Poznam ga že od mladosti. Ker je bil profesor na kranjski Gimnaziji, se nam je zdel še posebej pomemben. V življenju je veliko skusil. Ko sem šel jaz v vajensko šolo, je šel on v svet in uspel. Zanj lahko najdem le dobre besede." Metka Kavčič iz Krope: "Kropa ima glede 1 število prebivalcev veliko izobraženih ljudi redko vračajo v rojstni kraj. Veseli smo, da dvakrat ali trikrat zanirmv preprostim človekom Pri njem še posebej cenim, da je ostal zaved Kropar, čeprav je že dolgo v Ameriki. Slišala sem, da bo jeseni v Kropi velik dogodek, na katerega bo Dušan Petrač pripeljal tudi astronavtko slovenskega rodu.*' Gk>renjec meseca: dr. Dušan Petrač Ve s oil e am na Pred 40 leti, 20. julija leta 1969 po ameriškem oziroma 21. julija po evropskem času je Človek prvič stopil na Lunino površje. Pri vesoljskih programih ameriške vesoljske agencije NASA je več kot 30 let sodeloval tudi Slovenec» fizik dr. Dušan Petrač, rojen v Kropi. Izbrali smo ga za Gorenjca meseca. Jože Košnjek Besede Nella Armstronga» Id je julija leta 1969 v Apo* llu 11 skupaj z Michaelom CoUinsom i o Edwin om Buzzom Aldrinom poletel v vesolje in ob prvi stopinji na Luni dejal, da je to "maj* hen korak za doveka in ve-lik za človeštvo", bodo ostale večne. Je šlo Američanom pri tem le za vrhunski znanstveni dosežek ali tudi za vesoljsko zmago nad Žtakratno Sovjetsko zvezoř "Sam pristanek človeka na Limi je vsečloveška zadeva, neodvisna od t^ratnih političnih razmer. Z leti se stvari spreminjajo, Sovjet* ske zveze ni več> prav tako ne )ugoslavije, in lahko se zgodi, da čez nekaj stoletij tudi Združenih držav Amerike ne bo več. Ne glede na to pa bodo sledovi človekovih stopinj m Luni ostali neizbrisni in predstavljajo na Mars. na asteroide in edinstven dosežek v zgodo- mogoče še kam." vini človeštva." Koliko ljudi je doslej hodilo je sedaj osvajanje Mar4;a po Luni? o o pomembnejše od nadaljnje* ga raziskovanja Lune? "V vesoljskih programih bližnje prihodnosti Luna si- "Po Lunini površini jeho- Dr, Duáan Petrac Dr. Dušan Petrač je bil rojen 2S. januarja leta 193a. Kot sam pravi, v letih gospodarske krize. Na kranjski Gimnaziji ie maturiral cer ni potisnjena vstran, vsakega od uspešnih pole-vendar tudi nima izrazitega tov Apolla s človeško posad- mednarodnega prestiža, ko, bilo jih je šest, sta bila Takrat je šJo za tekmo kot na Luni po dva astronavta." del hladne vojne med Zdru- dilo ali se po njej celo vozi- leta 1951, na Univerzi v Ljubljani pa je leta 1956 diplomira] iz fizike. Med letoma 1957 in 1963 je bil profesor fizike na Gimnaziji v Kranju. Leta 1963 je odžel na podiplomski lo vsega skupaj dvanajst ameriških astronavtov. Iz študij na kalifornijsko univerzo UCÍA v Los Angelesu, kjer je leta 1971 dosegel doktorat iz fizike. Zaposlil se je kot raziskovalec ženimi državami Amerike Vam je danes žaJ, da niste v NASA Jet Propulsion Laboratory (JPL) m Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza jc sprva vodila vc- tudi sami poleteb v vesolje? V osemdesetih letih ste bili soljsko tekmo: prvi satelit resen kandidat za eno od ve-Sputnik, prvi pes Lajka, soljskih odprav in bi bili prvi človek Gagarin, da ne prvi Slovenec na taki nalo^. "Ni mi žal, še zlasti ne ob dejstvu, da je bilo v ame-kete. Američani so želeli riških vesoljskih poskusih odgovoriti z nečim never- 17 žrtev. Vsak polet v veso- Se ob pogledu na zvezdna- V vesolju je na milijarde Ije je izredno tveganje. Se- lo nebo kdaj sprašujete, galaksij in vsaka ima mno- omenjam najmočnejše medcelinske balistične ra- V Pasadeni pri Los Angelesu. Dobil je NASA medaljo za izredne zasluge v uporabi kriotehnike v vesolju. Je častni senator Univerze v Mariboru in častni član Inženirske akademije Slovenije. daj poskušam popularizirati ali je tudi dnigje v vesolju go milijard zvezd. Torej, če j etno impresjvnim m s pn- stankom Človeka na Luni jim je tudi uspelo. Trenut- raziskovanje vesolja in nara- življenje? no se raziskovanje Lune na- voslovne znanosti, pred- ddljuje samo z robotiko. Ne vsem med mladino, To do- življenje obstaja vsaj na "Ob tem vprašanju so enem planetu. Zemlji» vsaj mogoče številne Spekulaci- na eni zvezdi (Sonce) v vsa- glede na uspešno razisko- življam, kot da sem aktiven je. Sam sem prepričan, da ki galaksiji, je po logiki sta-vanje s to tehnologijo pa v vesoljskih podvigih. V je življenje normalen, celo tistična verjetnost, da ob-pravega javnega zanimanja le ni. Pravi raziskovalec svojem raziskovalnem delu obvezen pojav v razvoju staja na milijarde Zemlji sem sodeloval pri številnih vesolja. Možno je sicer, da podobnih planetov, kjer se mora biti človek. Torej, vT- poskusih v posebnem letalu so življenjske oblike na življenje ukoreninja In raz- nitev doveka na Luno je po KC-135. ki v paraboJičnih le- drugih Zemljah v vesolju vija. Zaradi nepremostlji- mojem neizbežna. Na Luni tih dosega breztežnost. Po- čisto drugačne od tistih, ki vih vesoljskih razsežno- človek ne bo spet le prisU- leg tega sem sodeloval v šte- so domače in poznane nam. sti pa ne bo nikoli možno jal, ampak jo bo začel aktiv- vilnih znanstvenih eksperi- Lahko so tako različne, da dokazati, da smo ali nismo no kolonizirati. Po vsej ver- mentih na vesoljskem taksi- celo tudi naša domišljija edini..." jetnosti bo postala Luna ju vključno na Chailengenu baza na nadaljnje polete in Columbiji, ki jih ni veC." odpove. Sicer pa gre za nujnost statistične ziconitosti. ^13. stran GG + petek, 31. julija 2009 13 Zanimivosti Zaradi tudi Gorenjec sredozemskih rodil v Mariboru zpo po In jeva nje Vilma Stanovnik Starži mnogokrat vplivajo 112 to, da se otroci navduši- pripomogli, da sem napře* Gajya Gilchiista. Upam, da Kljub mladosti imaš v kari-doval in da v goIi\i res uži- bom drugo leto prejemaj eri že kar'nekaj zmag. Kate« vam II tudi Štipendijo. " ra t) največ pomeni? "Zagotovo mi največ po- jo za določen šport. Je bilo Treningi golfa ti gotovo Golf ima sloves športa, v meni naslov sredozemskega tudi pri tebi tako? vzamejo precej Časa, kar je "Očetov sodelavec, s kate- ob šoli velika obremenitev? katerem se lahko precej za* služi. Ti si še na začetku te rim imata skupaj podjetje. "V času, ko je šola, treni- poti. Kdo te podpira« prvaka. S to zmago sem si dokazal, da sem na pravi poti, da dobro delam. Z njo je že prej igral golf in mu je ram okoli pet ur na dan, ko "Doslej so bili to starši, saj sem dobil tudi zagon za na- za poročno darilo kupil pa ni, pa tudi po osem ur. dokler sem amater, ne dobi- prej, za nove treninge." komplet za igranje golfa. Vseeno mi ostane Še nekaj vam nikakršnih nagrad. Tako se je oČe odločil, da poskusi, kasneje pa je nav- časa za računalnik, rad pa tudi berem. Poleg golfa Vendar pa si želim, da bi ob Golf je slovel kot šport, Id si študiju napredoval tudi v ga lahko privoščijo le otrod duši! vso družino in tudi imam rad tudi druge športe, golfu in po končani fakulteti premožnejših staršev. Zad mene. Pred nekaj leti smo naredili tudi vikend v Rodi« pozimi veliko smučam, všeč šel med profesionalne igral- nie čase se je to spremenilo? pa mi je tudi namizni tenis. ce. Tahat si želim, da bi tudi "Mislim, da res. Golf je nah, kjer smo praktično vse Prva tri leta srednje šole sem kaj zaslužil in staršem lahko postal dosegljiv večini mla-poletje, saj imamo tako hodil na gimnazijo Vič, zara- povrnil, ker me vsa leta pod» dih, vedno več je klubov, ki blejsko igrišče za golf res di treniranja pa sem lani šel v pirajo. Želim si, da bom ig- skrbijo za mlade igralce, vsaj blizu. Zelo pomembno se Ameriko, kjer sem končal zad- raina PGA turnirjih in kate- na Bledu vem, da je za najmi zdi, da sem dobil odiič- nji letnik gimnazije, tja pa se rega tudi zmagal. Vem pa, mlajše dobro poskrbljeno, nega trenerja, Dušana )ur- znova odpravljam sredi avgu- da je konkurenca huda in da Tudi oprema ni pretirano m^fia, ki me je znal že pri "^'sta, saj bom študiral infor- se'bom moral izkazati že v dra^, kupiti je'moč rabljeno Šestih letih'na zanimiv rïa- matiko ali ekonomijo na uni- ekipi svoje univerze. Ker in mislim, da denar ne bi čiff Vbeljati v golf. Tako on- verzi Duke, poleg tega pa imam visoke dlje, pa Tipam, smel biti več ovira, da mladi kot naslednji trenerji so bom treniral v akademiji da mi bi uspelo." začnejo trenirati golf." Član Golf kluba Bled Tim Gornik je sredozemski prvak v golfu. 4 12. stran Ste srečali katerega od as- § kulturno prireditvijo." tudi obisk Leš, kjer ji pri- jemka 'Sodaî Security'. Sta- "Zelo rad se vračam v pravljajo slovesen sprejem rejši torej lahko delajo brez Slovenijo. Očetova hiša v tronavtov, ki so bili na Luni? kazni, če delo je in so zanj Kropi mi je v veselje in po-sposobni. V sedanji gospo» nos. Celo moji vnuki radi Letos mineva 80 let od darski krizi je za seniorje pridejo na obisk, na deda "Prvih dveh astronavtov, ^^ Hermana Potočnika pač problem, da se daje Dušana grad, kol pravijo, ki sta prva stopila na Luno, Noordunga. Boste počastili prednost mlajšim. Kljub Kropa sama se tudi obna- Armstronga in Aldrina, ni- spomin na lega pomemb- temu pa bi pripomnil» da v vlja. Po poplavah in neurjih Ameriki vseeno ni toliko pred dvema letoma so s omejitev glede možnosti prizadevnim delom Kro- sem srečal. Srečeval pa sem se z nekaterimi, ki so obiskali Luno kasneje. Še posebej se spominjam Johna Younga, ki je z ApoUom 16 ostal na Luni V;ir tri dni. Po nega slovenskega raziskovalca? "Herman Potočnik je bil vizionar svetovnih razsežnosti. |e avtor znamenite knjige Problem vožnje v zaposlovanja starejših v primerjavi s Slovenijo." zaključku programa Apollo vesolje-raketni motor. Zad- Se radi vračate v Kropo, domačo hišo na Glavnem je Young ostal pn Nasi in ^ja leta se je veliko govorilo trgu sle obnovili? parjev in s pomočjo države in občine veliko naredili. Ob tej priložnosti posebej pozdravljam bralke in bralce Gorenjskega glasa, ki ga tudi sam redno prebiram." sodeloval pri izgradnji m jn pisalo o njem. Slovenska uporabi vesoljskih taksijev, znanstvena fundacija je Bil je pilot Columbie na pr- pred leti ustanovila Noor- vem poletu okrog Zemlje, dungov sklad in je letos Na lanskem simpoziju o celo izdala knjigo Herman Hermanu Potočniku Noor- Potočnik Noordung. Bralna dungu v Washingtonu sem značka je za mladino izdala srečal astronavtko, kapetan- knjigo Noordung.doc. Ta Žena, hierki in vnuki Z ženo Ireno, doma iz Radovljice, živita v Pasadeni v Kaliforniji. Pasadena je mesto v bližini Los Angelesa, znano po laboratorijih NASA IPL in California Institute of ko ameriške vojske Sunito knjiga povezuje Potočnikov Technology. Na JPL so zgradili prvi Williams. Williamsova je vizionarski tekst z dejanski» kandidatka za posadko za mi realizacijami njegovih naslednji obisk Lune ali idej v vesoljski tehnologiji celo za polet na Mars. Drži ženski svetovni rekord v bi- in znanosti. vanju v vesolju. Na ISS, Sedaj ste upokojenec. Kak- ameriški satelit Explorer 1, izstreljen }i. januarja leta 195S, in Marsova robota Spirit in Columbia. Na stadionu Rose Bowl sta bili finalni tekmi svetovn^ prvenstva v nogometu leta 1996 in olimpijskih iger leta mednarodni vesoljski po- §en je položaj upokojencev 1984. Mesto je znano tudi pO novoletiu staji, je preživela kar 195 v Ameriki? dni. Po materini strani je "V Ameriki so pred leti slovenskega rodu. Njena upokojencu, ki je dodatno prababica je namreč iz Leš delal, ustrezno zmanjšali v tržiški občini. Wiiliamso- 'Social Security' (minimal- va pride jeseni v Slovenijo no državno pokojnino). To kot gostja Slovenske znan- omejitev so pred leti odpra- stvene ftmdadje {S7.F). So- vili in sedaj dodatni denar, delovala bo na Festivalu ki naj bi ga upokojenec za- znanosti. V programu je služil, ni več odštet od pre- Rose Paradi. Imata dve hčerki in tri vnuke. Hčerid Nataša in Tamara sta zdravnici. Nataša je gerontolc^inja. Doštudirala je v Ljubljani in se specializirala v Združenih državah Amerike. Tamara je porodničarka in ginekologinja. Ponosni oče v žali reče: Nataša piše osmrtnice, Tamara pa rojstne liste ... R«Cg* Wtwki**» Old peieMflo Gorenjci Glas Naročlld Sprejemamo na: 04/301 42 41, ali na gtasu, EUelweUûva A. Ksmj, dan od d. do 19. ure petek do 16. ure. kot 100 /ticoptov nifřtnlh » pri pravo Jtd I It d I vj a ^Iru k*9a mtia. Z«plKonA lie r««ptU# «lidktt 90xdriiml «ndtU 144 Ttrau. ud.i Redna cena: 24^2 EUft 2a naročnike 20 % popusc 19,70 EUR C*fl Woe pHWmo eu* paiwe. Gorenjski Glas N^ro^la ^reje ma rr>o n« 04/201 43 41, ali na Gorenlstem ^lasu^ dk^we^sova < Kranv vuk dan od 6. do 19. ut«« Mtékéó 16. ure. 14 GG + petek, 31. julija 200g Na rohu Rokijeva zgodba o odraščanju (4) Ni vsaka mama zaklad Milena Miklavčić "Meni se ni niti sanjalo» o nana, pa §e rad jo je imel, se strasti malo umirile, je usode čem govori/ je mirno nadaljeval s pripovedovanjem svoje zgodbe Roki. "A ko sem vzel v roke pisanje, ki ga je oče prinesel s seboj, sem spoznal, da sem ob zadnjem obisku na socialni podpisal, da sem se takrat, v bolnišnici, policistu lagal in to zato, ker sem se bal, da bi me oče spet pre- mJatil... " Takrat si je Roki prisegel, da ga je mama zadnjič * in to nepreklicno zadnjič - poteg- kar je biia-njegova velika napaka, saj je mama znala tovrstno sUbost pri svojih moških dobro izkoriščati. Z očetom sva napisala pismo tudi varuhu človekovih pravic, a sva dobila nazaj neko skorpucalo, s katerim si nisva imela kaj pomagati. Namreč: svetovali so nama, naj se obrneva na socialno službo, ki je zadolžena za najin primer, midva sva pa vedela, da ima mama tam kolegice, ki ji bodo zmeraj stale ob nila za nos. V njem se je strani. Na srečo je bUo sta* prebudila "južnjaška" kri in novanje napisano le na oče-ko je vsrkaval vase napisane ta in skupaj sva se odločila, laži. se je zaklel, da se bo ne* koč mami za vse hude reći, Id jih je storila njemu in očetu. maščeval. oče kupil trisobno stanovanje v řianju. Če se bol slučajno poročil, da bom takrat, ko bom prišel na obisk, lahko spa] v svoji sobi, se je šalil. Meni pa za ženske ni bilo kaj prida. Bal sem se da ga prodava prvemu, ki bo pokazal denar. Oče je ponudil zelo ugodno ceno in stanovanje je bilo prodano do- jih, ker sem v vsaki videl mamo in njene napake. Kadar je prišla na obisk Světlana, pa sem začel s svojimi govorancami o ženskah in o tem. kakšne so. me je zmeraj oštela, češ saj smo tudi drugačne. Potem mi je spekla pito iz bučk in ko sem se z njo mlaskal, sem ji priznal, da ima prav," se je Roki še malo pošalil na svoj račun. Z mamo pa, vse do danes, še ni govori]. Včasih kaj sliši "Res sem bil besen nanjo! besedno čez noč. Prej, pre- o njej. ker zelo rada obisku- Bila je igralka» ki bi si zaslu- den^o prišli novi stanovalci, je mondene prireditve, pa žila najmanj oskarja. Pred ljudmi jc znala zaigrati ali ljubečo mamo ali trpečo in izkoriščano ženo. Nasedli so sva ga morala le izprazniti, ker so oni želeli dobiti gole stene, brez pohištva. Šele ob selitvi sem ugotovil, da je kakšen novinar kdaj napiše o tem. kako je biJa oblečena. "Ker svoja leta zelo dobro skriva, verjetno nikomur ne ji vsi, še midva z očetom. A imela mama več deset parov pade na pamet, da je zapu KS Rokijev oče se je, enkrat konec tedna, spet prikazal na vratih. Bil je zelo žalosten in ko mu je sin stekel v objem, de. ga je stisnil k sebi in jal: "Fant moj, se zavedaš, kaj si mi naredil?" midva bolj zato, ker sva vsakič upala, da bo poslej dru* gače," je pripovedoval Roki. Videla sem, da mu ni lahko, nenazadnje imamo mamo le eno samo, pa naj bo ta najboljša ali taka, kot je biia njegova. Pozneje je Roki izvedel, da je mami šlo predvsem za stanovanje. Iz njega je želela izriniti moža, ker je že dlje Časa prijateljevala z drugim, svojo zvezo pa je uspešno skrivala za številnimi prijateljicami, ki so ji dajale alibi. "A resnica zmeraj pride na dan. Prej ali slej. Izvedel sem tudi, da je imela vsaj dva splava, saj z novim partnerjem ni hotela imeti otrok, želela je le uživati življenje. Tisti moški je bil gradbenik, imel je veliko de- čevljev, torbic, na tone kozmetike, oblek... Škatle in za- stila že dve gnezdi in da se za svoje otroke sploh ne boje z njenimi stvarmi pa je zmeni več. Jaz imam vsaj tovornjak odpeljal k njeni prijateljici šele takrat, ko sva dobrega očeta, ki me ima rad in mi stoji ob strani. Kaj z očetom izroîila ključe no- pa moji po pol bratje, oziro- vim stanovalcem. |a, pri» znam, to je bilo predvsem moje lastno maščevanje, če bi poslušal očeta, bi naredila drugače, ne tako kruto...," nadaljuje Roki. V naslednjih letih ju je mama še večkrat tožiia, a na srečo brezuspešno. "Njen novi partner je oietu nagajal na vsakem koraku, če je le mogel. Črnil ga je ma sestre? Kdo jih razvaja, kdo jih ljubi, ker,nje ni ob njih? Ja, saj vem, da so že odrasli, da imajo verjetno že svojelasme druZine, pa vendarle ... Včasih se sprašujem, zakaj imajo ženske, ki ne premorejo materinskega nagona, sploh otroke? Ko bi te matere vedele, kako otrok pogreša toplo naročje, varnost, občutek, da je ljubljen. pri naročnikih, češ da je bi ravnale drugače ...To lah- moj oče goljuf, da je eden najslabših obrtnikov, na srečo so očeta vsi, ki so že imeli z njim opravka, zelo dobro poznali. Čez čas, ko so ko govorim na glas, ker imam za seboj bridke in neskončno boleče izkušnje..." (konec ) Stres naš vsakdanji Damtana Šmid moj pogled Med poletjem se pogosto srečujemo s počitniškim stresom. Ta nastopi z dopustom, čeprav je videti, da bomo prav zaradi prostih dni manj obremenjeni. Vse prevečkrat pa ljudje prihajajo z dopusta skregani in še bolj utrujeni. Vzrokov za to je več. Ne moremo pričakovati, da bodo počitniški dnevi drugačni od drugih, kajti ljudje ostajamo isti kot takrat, ko hodimo v službo. govora, spoznavanja in prilagajanja v našem vsakdanjiku, pa je lažje tudi na dopustu. Poleg naštetega postanemo napeti takrat, kadar se dogodki ne odvijajo tako. kot bi želeli. Otroci se na morju zbujajo že ob petih, ko bi mi še spali, v sosednjem apart- Otroci se bodo Se vedno zbu- jali ob petih in plaža bo ostala kamnita. Naše filmske predstave so tiste, ki nam kvarijo uživanje na dopustu. Zakaj ne bi letos delali tistega, kar imamo najraje. Zakaj ne bi ostali doma, če nam je tam lepše, kot pa Če se preri- maju so hrupni sredi noči, vamo za košček plaže. Mo- šotor zalije voda, plaža je preveč kamnita in sončni za« hodi minejo brez romantič- goče bi lahko drugače organizirali vse tisto, kar nas je do sedaj spravljalo v obup. Čeprav je manj obremeni- se ne moremo izogniti, lahko pa se v različnih življenjskih obdobjih naučimo prepuščati vsemu, kar prinašajo. Življenje z malimi otroki je drugačno kot s pubertetni- ki in plaža je takšna, kot je. Vse to lahko sprejmemo ali pa ihtavo spreminjamo in rinemo z glavo skozi zid. nega držanja za roke. Stresu Kaj če bi nehali kampirati, če tev. je za mnoge obremenjujoče biti skupaj- Potrebno se je prilagajati, usklajevati različne interese in preživeti več časa drug z drugim. Če med letom btóimo stran od bližine, so poâtnice tiste, ki nas spomnijo na to, kako smo odtujeni. Kadar je dovolj po- nam je odveč postaviti šotor. Ali pa bi začeli kampirati, če smo se naveličali hotelske hrane. Kaj če bi otrokom podarili nekaj samostojnosti in jih poslali na tabore. Spremenimo, kar lahko, potem pa se prepustimo. Mogoče še ni prepozno, da ujamemo svoj košček poletja. ê SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Letos so mu zasegli že sedem avtomobilov Čeprav so mu policisti letos zasegli že sedem avtomobilov in moped, sodišče pa je v že končanih postopkih za vsa zasežena vozila odredilo uničenfa, to 51-letnika iz okolice Novega mesta ni prav nič spametovalo. Novomeški policisti so ga namreč pred dnevi v Novem mestu znova ustavili in ugotovili, da je spet vozil pod vplivom alkohola, seveda pa tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Ustavili so ga v jutranji kontroli prometa, pri Dolenjcu pa so ugotovili 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Nepoboljšljiv^ 5i-]etnilca so sicer polidsti v preteklih letih obravnavali že devetnajstkiat, v večini primerov prav zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali vožnje brez vozniškega dovoljenja. Odkrili tri združbe preprodajalcev drog Preiskovalni sodnik v Novi Gorici je zaradi preprodaje mamil odredil pripor trem osebam, štirim pa hišni pripor. Gre za domnevne člane treh združb preprodajalcev, ki so drogo razpečevali na Goriškem. Policija je združbe razbila po večmesečni kriminalistični preiskavi» v zaldjučni akdji pa je v sedmih hišnih prdskavah našla štiristo gramov heroina, osem gramov kokaina, 150 gramov konoplje» 21 gramov hašiša, več nabojev različnih kalibrov in ročno bombo starejše izdelave. Skupaj so sicer za 96 kaznivih dejanj ovadili štirinajst, večinoma brezposelnih oseb. Policijska uprava Nova Gorica je pri obsežni kriminalistični preiskavi sodelovala z italijansko policijo, saj naj bi omenjene združbe z drogo oskrbovale tudi italijanske državljane, saj so droge v Sloveniji cenejše. Novogoriški kriminalisti so v prvi polovici leta obravnavali 48 kaznivih dejanj in 64 prekrškov, povezanih z drogami, ter zasuli 337 gramov heroina in 311 gramov kokćuna. Za gram heroina je treba na Goriškem odšteti med 40 in 50 evri, za gram kokaina pa med 70 in So evrov, pojasnjujejo na Policijski upravi Nova Gorica. Minuli teden dve smrtni žrtvi V160 prometnih nesrečah, ki so jih prejšnji teden na slovenskih cestah obravnavali policisti, sta dve osebi izgubili življenje, 213 pa se jih je lažje ali huje ranilo. Zadnji konec tedna se je v dvanajstih prometnih nesrečah poškodovalo dvajset oseb, ena oseba pa je umrla, so sporočili z Generalne policijske uprave. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bile neprilagojena hitrost ter nepravilna stran in smer vožnje. Letos so slovenske ceste terjale 102 življenji, trinajst manj kot v enakem obdobju lani. GG + petek, 31. julija 2009 15 Knjige in ljudje Knjige in knjigoijubî (5) Čefurji raus Miha Naglič koni, pa vse živo. To je normalen folk. Ni nas treba bereš črno kroniko v časo- njegova starša. "Če se bom pisu, pa ropi pa pljačke moral cei lajf tako kot Nobeno od slovenskih izvir- takoj istamburat, če smo pa mafija pa to, so. pa vsi Radovan in Ranka dizati nih leposlovnih del ni bilo malo politi. A bi tudi kre- Hadiihafisbegoviči pa Đu« sredi noči in pičiti v službo, letos deležno tolikšne pozornosti kot roman Čefurji tenčke iz Oiimpije tako tambural? Ne bi. Ker so oni kicipa vsi čefurji imajo lepo potem pa tam rintati ce] d pa Ć. Se podebljal bi radi dan in krepan prihajati raus! Napisal ga je režiser iz MurgeJ. Mater vam je- te naše črke, da se ja ve, da domov, se fukniti na kavč in pisatelj Goran Vojnovič bem rasistično. Kaj smo so samo čefurji lopovi. Če in ves crknjen buljiti v (roj. 1980, v leksikonu vam mi naredili? Pička vam pa bereš športno stran, po- teve, se bom raje ustrelil u Osebnosti ga še ni) in zanj materina domobranska." prejel najprej nagrado Pre- šernovega sklada, na začetku kresne noči 2009 pa še Goran Vojnovii, tem imajo pa vsi Nesterovi- zdrav mozak. Ni šans. Jebeš d lepo trdi Č. Pa Bečirovid vse to." pa Lakovići pa Ačimovid pa Ko ga oče pošlje v rodno Zahovid pa Cimerotiči pa Bosno, da bi ga zaščitO pred Delovo nagrado Kresnik za Čefurji raus!» roman, Backovid pa vsi..." najboljši roman, ki je izšel v §tudentska založba, ' letu 2008. Prebral sem ga t* t « 1 - • J , , . zbirka Beletnna, na morju, na dušek, m pn- znam, da me je očaral. Je L)ubl|ana, 2008, res nekaj posebnega, dobro 201 Stran, 15 evrov, pisanje, po mojem pomeni _ tudi veliko moralno zadoščenje in umetniško uvelia- Glavni junak romana je vitev ljudi, ki so zgradili Marko, z njim so njegovi slovensko policijo (tudi tej Navidez lahkotno življenje je avtor potrkal na vest in na Fužinah je v resnici za bil zato skoraj sodno prega- večino težko. "V vsakem od njan), Marko ugotovi, da so teh milijonov fletov lahko v Fužine ipak zakon. ne vsakem trenutku pod i go- bi v iajfu hotel živeti kje tovo. Vsi so zjebani, nervoz- drugje. Če jih primerjaš s to ni, nesrečni, slabo plačani, jebeno Bosno, s to krntijo vsi so u govnima do guše, kot bi rekel Radovan. In od države» potem so Fužine Hollywood. Največji carji so (dobesedno) današnjo Slo- prijatelji Dejan, Aco in Ad- vsakemu od milijon Fužin- s Fužin. /.../ Ni Bosna za venijo, "si oven cel j ni" pa jim pravijo "čefurji". nan, Markova starša Rado- čanov lahko pukne film. nas čefurje. Biti čefur v Slovan in Ranka Dordič (Srba /.../ Ker ni enega doveka na veniji, to sem vsaj navajen, Roman se dogaja "u Fuži- i2Bosne),obnjihpašecela svetu.'ki jekot dete sanjal o biti Janez v Bosni je pa cela nama". "Zakaj so te Fužine vrsta fužinskih, čefurskih, tem, kako bo živel v pred- nova jeba." Kakorkoli že, tak kurac od naselja, da te slovenskih in drugih likov, mestju Ljubljane, na dva- Vojnovič je s svojim roma-vsi gledajo kot kriminalca, Roman ima 46 poglavij najstem štxiku, v dvoinpol- nom povzdignil Fužine in če si s Fužin? Imamo Rašo- (zgod, nezgod, doživetij, sobnem stanovanju, s pet- njihove čefurje tudi v lite-ta, NBA igralca, imeli smo pogledov.,.), vsa se začno z člansko familijo in pogle- rami zakon. Marko, ki je že županjo, varuha dovekovih vprašalnico zakaj. V poglav- dom na sosednji blok. /.../ zašel na stranpota, na kon-pravic, fuzbalerje, rokome- ju Zakaj mi gre Slovenija Nobeno dete ni nikoli sa- eu romana dozori in ugoto-taše, predsedniškega kandi- na kurac preberemo, da njaio o tem, da ga bojo tri- vi, da kljub začasnemu iz- data, voditeljico, vse imamo, nismo vsi kriminalci. med drugim tudi zaradi jezikovnih .nesporazumov. pizda vam materina hinav« "Mene stalno jebejo v šoli s ska. Fužine so največje na- temi skloni pa sklanjatvami deset let ljudje gledali postrani, ker ne bo znalo pravilno n agi aševati kurče vih slovenskih besed." «Marko, gnanstvu v Bosni ni Še niČ zamudil, Gotovo se bo vrnil na Fužine in iz sebe še kaj naredil • tako kot tisti Fu- selje v bivši Jugi. Vse ima- pa gospa gospe pa te fore, a nadarjen športnik in poln žinčan, ki ga je ustvaril, v mo. Slovence, Hrvate, Bo- oni ne znajo napisat enega življenjske energije, počne marsičem po svoji podobi, sance, Srbe, Črnogorce, priimka. Dordič. A je težko? vse, s svojimi prijatelji Zna biti, da bomo slej ko Makedonce, Šiptarje, Ciga* Sest črk. Dva d pa mehki č. se giblje na robu krimina- prej brali nadaljevanje tega ne, še kakšen niger je vmes, Na vsald kurčevi tipkovnici la, samo da mu ne bi bilo romana in si ga ogledali na pa Palestinci, pa mešani za- jih imaš. /.../ Ker ko pa treba živeti tako kot živita filmu? Pisatelj Coran Vojnovič 1 ^etor-nn^oeu GORan VOJHOVIC Cefurii raus\ B- Naslovnica knjige Slovenci v zamejstvu (153) Jože Kopeinig - Jožef Tini ski Jože Košnjek med sosedi Duhovnik Jože Kopeinig, ro- bilo nití sekunde žal> da sem rega so duhovniki širili in jen pred skoraj 70 leti v Št. se tako odločil. Če bi bil zno- ohranjali slovensko besedo in Petru na Vašinjah/Wallers- va pred tako odločitvijo, bi kulturo, ustanavljali kultur« berg, v bližini Grebinja/Griř ravnal enako," mi je povedal, na, prosvetna in izobraževal- fen vzhodno od Velikov- Po posvetitvi je bil najprej dve na društva» imeli celo kmetij- ca/Voelkermarkt, je eden od leti kaplan v Dobrli vasi/ sko šolo, organizirali izobra- najbolj znanih slovenskih du- Ebemdorf, nato pa je na ško- ževalne tečaje po vaseh ter hovnikov na Koroškem. Tudi fovo prošnjo prevzel vodenje spodbujali gospodarsko in za- v Sloveniji ima Številne prij;i- slovenskega diiSno-pa- telje in znance. Povedal je, da stirskega tu:ada v Celovcu in v družniSko dejavnost med Slovenci na Koroškem. Člani So- je že od enajstega leta starosti celovški Škoflji skrbel še za dalitasa so bili mnogi znani naprej želel postati duhovnik- slovensko katoliško mladino, koroški sloverski duhovniki. Prepričan je bil, da bo lahko v Pred 41 leti se je preselil v Ti- Nekateri od njih so bili zaradi dxihovniškem poklicu naredil za ljudi največ dobrega. Vpi- nje/Tainach na levem bregu Drave, blizu Škocjana/St. narodne zavednosti v času nacizma mučeni in umorje- )ože Kopeinig) rektor tudi naš programski list Pod našo streho se srečujeta nemško in slovensko govoreča Koroška. Smo stičišče obeh narodnostnih skupin, kar nam priznavajo tudi mnogi nemško govoreči Korošd. Se posebej smo ponosni, da postajamo tudi vseslovenski dom. K nam vedno več skupin in posameznikov iz Slovenije. Naša vrata in naša srca so vedno odprla," je povedal Jože Kopeinig, ki mu mnogi rečejo kar Jožef lînj- sal se je v malo semenišče in Kanzian ob Klopinjskem je- ni. Nanje spominja spomin- Katoliškega doma prosvete ski. "Moja druga velika srčna na gimnazijo na PleSiv- cu/Tanzenberg v bližini Gospe Svete, kjer so se šolali številni znani slovensld izobraženci na Koroškem. Potem je celovškega Škofa prosil za zeru/Klopeiner See v Podju- ska plošča v domu v Tinjah. Sodalitas v Tinjah 1 fo»: j. ni. Sorazmerno mlademu, Tinjski dom je najprej delo- K zadeva je pomoč slovenskim misijonarjem. V Celovcu vo- vendar sposobnemu duhov- val v proštiji. Nato so zgradili članov Sodalitete, ki so veliko dim misijonsko pisarno. Po-niku je bilo zaupano vodenje novega. Ker je tudi novi dom prispevali za gradnjo obeh nosen sem, da smo ob skrbi kalolJškega doma prosvete Sodalitas. Sodalitas ali Sodali- povozil čas, so pred dobrimi domov. Naša hiša je hiša iz« za slovenske misijonar}e po-dvajsetimi leti zgradili nove- obraževanja, lunetnosti in magali tudi pri študiju skoraj sprejem v bogoslužje. "Proš- teta je nsd 100 let staro zdru- ga. "Smo slovenska in obe- dialoga. Beseda dialc^ pri nas 3000 bogoslovcev v njihovih nja je bila uslišana. Danes, po ženje slovenskih duhovnikov nem dvojezična ustanova v ni modna muha, ampak domovinah, od Indije, Afnke 43 letih duhovništva, mi ni, na Koroškem, v okviru kate- lasti slovenskih duhovnikov, stvarnost Dialog se imenuje in Srbije do Ukrajine." »J 16 GG + petek, 31. julija 2009 razgkd Na pomoč Miha Naglič mrtvilo» so gasilci eni redldh, ja"}, mi smo cenili le rock. Mihovanja ki poskrbijo za zabavo. Sčasoma se je ta delitev pre- Scena na veselicah je v vsa- segla; tudi med gasilce so kem kraju malo drugačna, a prihajali mladi in dosegli, da v bistvu povsod enaka. Ko se je na veselicah izmenično sem se v zadnjih letih več- igrala po ena runda "govejih" laat vračal z dopusta v Dal- (poika in dunajski valček) in madji ob sobotah zvečer sko- druga, v kateri so bile sklade zi Žužemberk, sem videl, da za "ta mlade". To je bila ena se veselijo kar na enem od boljSih potez, z njo so gasilci mestnih trgov ob glavni ce- pokazali, da so v službi vsega sti. Sicer pa se to zmeraj zgodi pred gasilskim domom, in ne le enega dela ljudstva. Tudi sicer v nobeni od dni- kjer je običajno dovolj pros- gih zvez društev (planinska, tora. Na njem so mize in klo- kulturna) ne najdeš toliko pi za ljudi, ob njih ie plesiž- mladih, kot ravno pri gasil- če, ob njem kamion, na njem ansambel. Gasilski podmladek med mizami dh. Tudi to dejstvo potrjuje n j iho vo vitalnost. Veselic nekoč niso prirejali le prodaja srečke» številne do- zato, da bi se na njih povese- bitke (toliko srečk ne zadene lili, ampak tudi zato, da bi z njimi kaj zaslužili in ta doho* dek namenili za društveno iz pripovedovanj prijate na nobeni drugi loteriji) izdajajo v domu, kjer je tudi šank. Ritem veselice določa "muzka"; med pavzami se govori, pije in je, sicer pa pleše. Tisti, ki ne plešejo, so reveži, saj ne morejo druge- sih mejijo na izgubo. Veliko ga, kot nemo sedeti in gleda- je stroškov, če hočeš privabiti. kdo in kako pleše; pogo- d kaj več ljudi, moraš najeti varjati se namreč med "run- priznani ansambel in še do" ni mogoče, je preglasno, kako zvezdniško ime s po- Vaš razgled Onidan smo na blejski promenadi ugledali prisrčen kolesarski prizor, kakršnega že dolgo nismo več vajeni. Medtem ko so včasih moški prosto na svoje bicikle posedli gospodične în jih odpeljali na izlet, veselico ali randi, pa današnja generacija uporablja samo še motor- dejavnost Kolikor mi je zna- . na prevozna sredstva. Kam se je odpeljal par, ki smo ga ujeli v fbtogralski objektiv, sicer nismo izvedeli, lahko pa izkoristimo priložnost in gospodični na "^ngi" čestitamo za ro* Ijev gasilcev, veselice danes jstni dan. Kateri, pa ne bomo izdali... S. S. 1 f^oto: vm oom niso več prav donosne, vča- V zakulisju se, kot je običajno ob srečanjih te vrste, zgo- dročja pop kulture. Ko sem se v minulih dneh in tednih di še marsikaj, a to ostane vozil po gorenjskem jugu. skrivnost, čeprav javna ... sem videl celo množico pla- Ena od ključnih sestavin ne* katov z njihovimi imeni, ki Ne, ne bojte se, ne kličem na kdanjih veselic pa je v zad- so za vabo: Manca Špik, Na- pomoč. Dobro znani gasilski njih letih povsem preminu- talija Verboten, Tanja Žagar klic in pozdrav sem za naslov la: pretepov ni več! To je po- ... Najslabše, kar se lahko uporabil le zato, ker bo v tem siedica dviganja splošne kul- zgodi, je v tem primeru slabo pisanju beseda o prostovolj« ture, najbrž tudi nasledek vreme; zvezdnik pride, ljud- upadanja moških hormonov je pa ne in igra je zgubi jena. nih gasildh. Pa ne o splošno priznanem in koristnem ali èno z drugim.^ No. kakorkoli že: ko so hote- delu, ki je v pomoči bližnje- Ko sem bil še mlad, sem bil li pred leti gasilske veselice mu v nesreči in ga opravljajo med tistimi, ki smo na gasil- marsikje opustiti, so bili ljud* že več kot sto. let To pot bi ske veselice gledali z distan- je proti. Brez veselic pa ne bo raje opozoril na eno od nji- co ali celo s prezirom. Hote- ^ol In so jih prirejali naprej, hovih stranskih, a med na- li smo biti drugačni, svojo ne g!ede na finančni rezultat. Sim ljudstvom zelo cenjenih drugačnost smo izkazovali Celo vstopnino, kije biJa svoj dejavnosti: na gasilske veseli- že z zunanjim videzom, čas obvezna, so opustili. Ca- ce. Julija in avgusta, ko v predvsem pa v odnosu do alske veselice so slej ko prej veâni naSiJi krajev vlada zna- glasbe. Na veselicah se je ig- zakon. Zakone pa je treba âlno poletno in dopustniško rala narodnozabavna ("gove- spoštovati- Na pomoč! Nerodna hoja po vodi ali žabji skok v skrivnostno globino Blejskega* jezera? Brez skrbi, nismo fotografirali nekakšnih novodobnih jezusov, ki bi se znali sprehajati po vodni gladini, temveč smo v fbtograftki objektiv ujeli potapljače iz specialne enote policije v trenutku, ko so družno skočiti v vodo. Elegance nad vodo ne premorejo prav dosti, zato pa so toliko bolj okretni pod njeno gladino. S. Š. 1 nna oou Poletni (pre)hliski Marjeta Smolnikar sedmica Tu in tam me prešine misel, da sebno lastnino in po koncentra- kdar ne pojavljajo v medijih. Vzemimo gospoda BoSka Šro- krila čedalje bolj rasla in so se Slovenýa pred dvema deset' dji kapitala, so v težave zahre- ^amn'^to "angelov teme", te ta, ki pripada skupini tako verjeli, da se lahko odUpijc od ležerna ni osamosvojila in fcon- ali tisti, ki niso razumeli osnov- lahko prešt^'emo na prste, se v imenovanih tafcunov, S t pra- tal. Se pravi, od podlage, na stituirala kot država zaradi nih načel pokomunistične fev- javnosti kažf^o njihcfvi oprode, vi, podložnikov. Vsaj v mojih kateri jim je bilo dovoljeno ra- nacionalncgp, pač pa čisto za- dalne ureditve ali so si kratko Slednji so izjemno pisana druš- lpre)bliskih se je gospod za- sti in se šopiriti, sebnega interesa: da je tisoâet- malo začeli domišljati, da so se čina, ki zaseda vse ključne jav- gozdil na tem družhenopoli- Tako. Povedala sem, kakšne ne sanje slovenskega naroda po povzpeli nad svoje botre in "do- ne položaje v državi. Opla. V tičnem rangu. Koje že menil misli me tu in tam prdin^o in lastni politični entiteti izrabila brotnike" iz ozadja. Povzpetni- fivdu. Med "dužabniki"je mo- oziroma verjel, da sije zgradil se jih ne morem in ne morem ozka skupina izbranc€v, ki je ki so za medije in za javnost goče opaziti tako najviše poli- dovolj močan finančni fevd, znebiti. Pri tem sem trdno pre- pripadala nekdanji, se pravi postali tajkuni, ki jih je treba tične junkciona/je na državni tako močan, da kljubuje skriv- pričana, da moji (pre)bliski komunistični politično gospo' obriti do gol^a ali jim vsaj po- in stfankarski ravni, kot tudi ' nostnim silam iz ozadja in se niso daleč od resnice. Resnica darski oligarhiji inje dcželico pod Alpami razkosala na rzzati krila. Tako, za vsak pri- vplivne odvetnike, tožilce, sod' premakne v orbito gospodarjev (vsaj moja), pa je takšna, daje mer, da se bo vedelo, kdo je last- nike in druge poklicne prega- (slovenskega Jfvda), gaje kot Boško Šrot, dovčerajšnji for- manjkfrvde, v losři ožje bodisi nik (Tziroma gospodar in kdo njake (crgfzniziramga) krimi- strela z jasnega zadehx "gospo- malni večinski lastnik lenega politične bodisi gospodarske bo- navaden najemnik ustvarjene- nala, lažne gospodanivenikt durjevu " roka. In Se včeraj fevda, padel v opomin vsem, ki disi odvetná ali katere druge ga (finar;čnega) imperija. Pri» oziroma podjetnike, stečajne mogočni in na ^idez nedotak* bi si drznili okrasti resnične (pogojno rečeno rmjijske) dru- čemer je treba upoštevati dej- upraviulje, takšne in drugačne Ijivi Bo^o Šrct je padel na lastnike političnega, gospodar- srvo, da se resnični gospodarji, medijski osebnosti, skrbnike trd{n)a tla kot gnila tepka, skega, medijskegfi, zabavnega Po preoblikovanju nekdanjega lahko bi jim rekli kar angeli zg^^nske resnict in tako da- Za kazen sebi in v opomin in vsakršnega drugega življe- družbenega premoženja v za- Ume, nikdar, ampak zares ni- Ije in tako napr^. dru^m. To je řijtim, ki so jim nja na tleh države Slovenije. GORENISKI GLAS petek, 31. julija 2000 EKONOMIJ r\ stmn .zargi @ggias. si 17 i v so ogroženi V avtoprevozniški zbornici se ne bodo zadovoljili le z znižanjem cestnin, pač pa zahtevajo tudi nadzor za odpravo nelojalne konkurence, ureditev plačevanja prevozov, cenejše gorivo pa bodo kupovali V tujini. štffas Žargí Poljane naii Skof}o Loko - Ena najbolj vročih gospodaj-skih tem so v teh poletnih dneh pogajanja med vlado in predstavniki avtoprcvozni- kov, ki so se znašli v precej zaostrenem položaju. Precej odmeven je pri pogajanjih z državo nastop Artoprevozni-ške zbornice Slo-zenije oziroma njenega glavnega tajnika Tirnih Milana Pintaqa, ki smo ga zmotili r.a dopustu. Kje so korenine krize, ob kateri je bilo povišanje cestnin kaplja čez rob? "Velike spremembe v transporti! v naSi državi je Emif Milan Plrrtar še dne\Tia obvestila podjetij naročnikov, da podaljšujejo plačilni rok- Slovensko avto- prevozništvo se je znašlo v kaosu, v razsulu» Čeprav je to v javnosti težko opaziti. Pri osem tisoč prevoznikih se tedensko uldnja po dvesto delovnih mest, prevozniške kapacitete so se že zmanjšale za Štirideset odstojlcov, ogroženih je še 35 odstotkov delo-vnih mest. ali nad deset tisoč zaposlenih. Praksa v drugih državah, na primer v Italiji, kaže, da je transport treba zakonsko urediti tudi v pojedu plačil. Ne samo v rokih, pač pa tudi glede odgovornosti tako naročnika kot tudi lastnika to« pomenil vstop Slovenije in goriva se je v stroških dvigni] polnjene dovolilnice, ki se vora. Ne'zahtevamo social» še devetih vzhodnoevrop* s Še sprejemljivih 28 odstot- zlorabljajo za večkraten pre- nih pomoči, pač pa normal- sldh držav s čimer s{ kov na blizu 40 odstotkov. voz. Tako naši naročniki pre- ne delovne razmere. Najbolj irle poti iz Drugi vpliv krize je v vozov raje najemajo tuje ce- zamerim državi, da se ne za- jugozahodne Evrope prod zmanjšanih količinah tovora, nejŠe prevoznike, zlasti iz veda nevarnosti, Id se pove- Vzhodu. Transport je začel ki so izpadle v Evropi za oko- vzhodnoevropskih držav, ki Čuje z zaostrovanjem položa- - od 15 do li trideset odstotkov, pri nas pri nas brez dokumentov, ja prevoznikov. Priče smo ?to, in Slo- pa za cxi Štirideset do petde- brez strahu pred nadzorom utrujenosti tehničnega mate- n araSČati odstotkov konflikte venija ob tem ni našla cele set odstotkov. Seveda po vr- vozijo na čnto. Neplačevanje riala in ljudi. Slabše je vzdr- vrste potrebnih rešitev. To je stah tovorov različno: pri hra- davkov, izplačevanje skrom- ževanje vozil» vozriki so v re- Ivarjati vcdito vťčje ni skoraj ni sprememb, iz nih plač v gotovini, slabo Ševanju svojega položaja pre^ " Luke Koper pa je na primer vzdrževanje in uporaba tuje- obremenjeni in preutrujeni. prevoî avtomobilov za pol ga cenejšega gôïiva jim omo- Podobno kot se dogaja s po- Pa vendar je Slovenija po- ovico manjši. Posledica je, da goča prevoze po 0.70 evra za večevanjem števila letalskih spěšila gradnjo avtocest... vedno več tovornjakov stoji kilometer, čeprav ie ekonom- nesreč. Ni slučaj, da imamo "Res. vendar zvrsto odklo- čeprav stroški zavarovanj, sko dokazano, da stroški v letos tiikrat več požarov na nov. Rečemo lahko, da je dr- vzdrževanja, reastracije te- urejenih podjetjih dosegajo tovornjakih. Bomo čakali, da žava pri tem izgubila kontro- Čcjo, vozila pa ac starajo in iz- okolí 1,1 cvra za kilometer." lo, gradnje so se podražile, gubljajo vrednost " se zgodi še kaj hujšega?" vedno več je bilo ekscesov pri Omenili ste ceneiše tuje go V pogajanjih z vlado se po- gradnji, nastali so veliki dol- V pogajanjih z vlado ome- rivo. javljate tri organizacije avto- govi. Začelo se je odpirati njate tudi problem nadzora "Kar zadeva pogonsko gori« prevoznikov: gospodarska vprašanje cestnin in sistema in nelojalne konkurence ... vo, je ravnanje naše države zbornica, obrtno>podjetniš ces tninjen j a. Evropa je med "To postaja opazno velik resnično nerazumljivo. Ela* ka zbornica in vaša avtopre- tem že ugotovila, da je za problem. Če carinsidm orga- stičnost porabe pogonskih vozniška zbornica. Kdo cestninjenje osebnega pro- nom priznamo korektno goriv je v transportu, kjer koga zastopa? meta v razmerah, ko so po- delo. že za kadrovsko pod- imajo tovornjaki rudi po več "Znano je, da smo prav mi stale premalo pretočne cest- hranjeni prometni inšpekto- kot tisočlitrske posode za go- sprožili postopke preobrazbe ninske postaje vedno večja rat lahko ugotosimo, da se rivo, v nasprotju z osebnim GZS v prostovoljno zborni- ovira, najprimernejši vin j etni ukvaria predvsem z nadzo- prometom velika. Tovorni co. ki ima sedaj do avtopre- sistem, za cestninjenje tovor- rom poslovanja podjetij, za prevoznild na evropskih po- vozništva drugačen odnos, nř»ga prometa pa pripravlja poliríjn pa menimo, da je pri teh zlahka najdejo najcenejše medtem ko je obrtno-podjet- ali je ponekod že uvedla elek- svojih nalogah povsem odpo- gorivo in naša država kljub niSka zbornica s svojim ob- tronsko cestninjenje. V Slo- vedala. Hitro naraščanje pro- višjim trošarinam zaradi ob- vernim članstvom ostalina veniji smo po zaslugi prejš- mete, zlasti tranzita jo je na- čutno manjše prodaje goriv preteklosti. Iz naših nasto- nje vlade ustavili gradnje Slo tehnološko, kadrovsko in ogromno izgublja. Pravi ab- pov so razvidne razlike rned cestninskih postaj in dobili izobrazbeno po\'sem nepri- surd je, da je v Avstriji mogo- nami, ki so posledice dejstva, sredi leta 2008 prepoceni vi- pravljeno. Podatki za letos če dobiti cenejše gorivo, kot da avtCTitični interesi v širini njete. Problem odplačila av- kažejo, da čeprav je tranzita bo naše gorivo po tem, ko dejavnosti v obeh omenjenih tocestnih dolgov se je še za- tujih prevoznikov prav toliko nam bo. kot je že skoraj dogo- zbornicah zbledijo, se izgu- ostril in sedanja vlada mora kot domačih prevozov, je pc- vorjeno, vračala razliko med bijo. Menimo, da mi najbolj reševati problem tudi s povi- licija ugotovila v dveh tretji- našimi in v Evropi dovoljeni- avtentično zastopamo njiho- Saiijem cestnin za transport.'' nah prekršk« domačih vozni- mi najnižjimi trošarinami- ve interese, zato nc bomo kov in le v eni tretjini tujih. Pa še to razliko za sedaj po- pristali na ponujeru dogovor Vendar cestnine očitno niso Tujcev si preprosto ne upajo rabljeno gorivo bomo dobili z vlado le o znižanju cestnin. edini problem avtoprevoz* kaznovati. Italijani kaznujejo oktobra, novembra..." nikov. Kakšen je vpliv go- voznike in podjela, zadržuje- pač pa tudi reševanju drugih odprtih vprašanj: goriva. spodarske krize? jo tovornjake do plačila kaz* Med zahtevami, ki jih ome* nadzora in nelojalne konku "Kriza je prišla za naše av- ni. pri nas se to ne dogaja. njate v pogajanjih z vlado, renče, plačevanja prevozov. toprevoznike v precej nepri- Hud problem zaradi po- so tudi plačilni roki. Ali ni Ne grozimo z zaporami cest. memem času, ko jih je rast manjkljivega nadzora pa je to stvar odnosa med oaroč* ki niso naše. blokirali, prene cen goriv, zlasti v letu 2007, razraščanje nelojalne konku- nikom in prevoznikom? hali bomo prevažati tistim, ki že močno izčrpala. Pri nas renče, ki je kriva za okoli "Nad prevoznike se je zgr- ne plačujejo, h ne upošteva- imarao žal poseben sistem dvajset odstotkov večji upad nila hkrati vrsta problemov, jo realnih razmer. Smo pred bolj ali manj znanih dogo- prevozov pri nas kot v Evro- povišanje cestnin za 48 od- ekonomsko vojno, vsaka voj- vorjenih cenah za posamez- pi. Naši policisti ne znajo stotkov, drago gorivo s po- na pa zahteva mrtve in se ne reladje, pri čemer se spre- preveriti meddržavnih dovo- znim vračanjem trošarin. konča s pogajanji. Mi mrtve memba stroškov zlepa ne lilnic, ugotoviti njihovih po- manj dela zaradi nelojalne že imamo, zato predlagamo odraža na teh cenah. Delež naredkov, ne kaznujejo nciz- konkurence in ob vsem tem čimprejšnja pogajanja." Begunje Jadrnice Elana tudi letos v izgubo Kot nam je uspelo izvedeti, se je v torek na redni seji, tokrat kar v Elanovem obratu v Brnící v Avstriji, sestal nadzorni svet Skirnarja, ki je obravnaval poslovanje družbe v prvem polletju letos. Kot je za STA pojasnil predsednik nadzornega sveta Stojan Nikolić. pri poslovanju nI presenečenj. V programu smučI pričakujejo letos poslovanje na ničli, torej brez izgube, medtem ko naj hi bil program plovil v Flan Ma» rine za okoli 6,s milijona evrov v minusu. Proti pričakova* njem pa nadzorni svet ni obravnaval kadrovskih zadev, saj je znano, da z mednarodnim razpisom iščejo člana uprave za vodenje obeh glavnih programov. Na razpis v marcu se je prijavilo kar 63 kandidatov In pojasnili so, da mora predsednik uprave Robert Ferko §e opraviti razgovore z dvema kandidatoma, Avstrijcem in Nemcem, ki sta prišla v najožji izbor. Nadzorniki so tokrat pripravili gradivo za skupščino družbe, ki bo po Nikolićevih besedah 31. avgusta. Š. Ž. LJU8L)ANA Določena izhodišča za proračun 2010 in 2011 v ponedeljek se je sestala slovenska vlada na tako imenova* ni proračunski seji, na kateri so na podlagi makroekonomskih omejitev ter tako imenovanega fiskalnega pravila določi* li zgornjo mejo možnih proračunskih izdatkov za prihodnji dve leti. OdloČili so se, da naj bi bila ta meja za obe leti enaka - 8956 milijonov evrov, kar pomeni, da bo imela Slovenija v prihodnjem letu proračunski primanjkljaj v višini 4,8 odstotka BDP, v letu 2on pa 3,5 odstotka BDP. Sprejeto fiskalno pravilo torej v prihodnjih dveh letih omejuje nominalno višino proračuna na ravni letošnjega leta. Tako bo naša država s proračunskim primanjkljajem šele v letu 2013 znotraj pravil evropske monetarne uni|e, saj bi ob proračunu 9835 milijonov evrov ta padel na 2,9 odstotka BDP, medtem ko bi v letu 2012 pri 9476 milijonih evrov Še znašal 3,4 odstotka BDP. Vlada je začela tudi razpravo, kako po razvojnih politikah razporediti teh nekaj manj kot devet milijard evrov letno. Odločitev o tem, koliko sredstev bo namenjenih posameznim politikam, bo sprejela na podlagi programov posameznih ministrstev. S. 2. Ljub ga na Slovenske bdnke kapitalsko ustrezne Kot so sporočili po torkovi seji sveta Banke Slovenije, na kateri so se seznanili z rezultati tako imenovanih stresnih te-stov, je slovenski bančni sistem razmeroma robusten, saj je v primeru vseh scenarijev kapitalska ustreznost na ravni bančnega sistema ostala nad minimalno predpisanimi osmimi odstotki. Takšni rezultati so predvsem posledica dokaj velike absorpcijske sposobnosti zaradi trenutno visoke kapitalske ustreznosti in dobičkonosnosti bank iz rednega poslovanja. Cer^tralna banka je že v aprilu pripravila in poslala bankam scenarije neugodnih makroekonomskih razmer: negativna rast BDP, stagnacija rasti obsega posojil, nadaljnii padec vrednosti vrednostnih papirjev ter padec cen nepremičnin. Dodatno je bil narejen še scenanj poslabšanja bonitete posojilnega portfelja. Pri teh testih gre za preizkus ranljivosti bank na izjemne, lahko tudi malo verjetne dogodke. S. 2. P'] . -s, K Y HILUUJ . COREnJBH I CLH5 . 5 I ^ ^ ♦ nSMA ftRMC:v PRuOvM iPOJtT Gc^niskiOas 2d ŽÁ 6ùkt bcieUffW ÍPS l 8 KMETIJSTVO cueto .zaplotnik (^g-gUis.si GOREN(SKI GLAS petek, 31. julija 2009 Mešetar ZvETO Zaplotnik fržne cene goved PogJejmo, kolikšne so bile • letošnjem 29. tednu, to je ned XX. in 19. julijem, ti±ne gramov. K ceni so prišteti povprečni transportni strolld v znesku 343 evra za sto Idlo- gramov hladne mase. Tržne cene ovc Po podatkih tržno infonna :ene govejih trupov oz. po- djskeg'iisiilexiia, ki deluje pii ovic. Po podatkih iz tržnega agenciji za kmetijske trge in wrodla, id so ga pripravili na razvoj podeželja, je v 29. le- igendji za kmetijske trge, je • tošnjem tednu, to je med 13. >ila cena za bike, stare do in 19. julijem, tržna cena jag- Jveh iet, za kakovostni raz- njet, starih do 12 mesecev in :ed U2 300,27 evra za sto ki« z maso trupov do 13 kilcgra- ogtamov, zà razred U3 mov, znašala 400 evrov za 499,84 evra, za R2 293,15 sto kilogramov, cena jagnjet. îvra, za R3 294,40 evia, za starih do 12 mesecev in z Oz evta in za razred maso trupov od 13 do vključ- D3 276,21 evra. Za bike, stare no 22 kilogramov, pa 417 ev- 'eč kot dve leti» je bDa cena za rov. In kaj kaže primerjava z cakovostni razred R3 286,10 drugimi državami Evropske :vTa. Za krave so veljale na- unije? V letošnjem 28. tednu »lednje povprečne cene; raz- je bila povprečna cena jagnjet redR3-i96,o8evrazastoki- (lažjih in težjih) v Sloveniji ogramov, R4 - 204,32, O2 • 413^92 evra za sto kilogra- 162.41, O3 • 181,70, O4 • mov, v Grčiji 558,89 evra, v 182,43, • 141,84 in P3 • Španiji 645,8$ evra, v laliji 180,61 evra. In kolikšne so 636,35 evra, na Cipru 722 ev- >il€ cene za telice? Za razred rov, na Madžarskem 486,27 U2 je bila cena 25543, zi U3 evra, na Portugalskem 388 270.27evra, za R2 241,28, za evrov in na Slovaškem R3 247,54, za R4 24445, 2a 27647 evra. V Evropski uniji Di 207,48, za O3 231,63 in je bila povprečna cena 614.01 za O4191,74 evra za sto kilo- evra za sto kilogramov. Kran) Zahteve za dopolnitev zbirne vloge ^gencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v sredo za* teh pozivati kmete k dopolnitvi zbirne vloge za kmetijska Dlačila, K dopolnitvi bo pozvala okrog 2500 kmetov in drugih upravičencev, največ zaradi uveljavljanja plačilnih pravic, rekaj pa tudi zaradi manjkajočega podpisa. Vlagatelji morajo vlogo dopolniti po elektronski poti, pri tem se lahko obrnejo po pomoč na kmetijsko svetovalno službo. C Z. Škofja Loka Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Razvojna agencija Sora bo jutri dopoldne pripravila na Mestnem trgu tradicionalno Tržnico kmetijskih pridelkov in fzoelkov. Na stojnicah bodo ponujati izdelke blagovnih znamk Babica jerca in Dedek Jaka ter druge kakovostne pekovske in mlečne izdelke, domače juSne rezance, med 2 oznako Slovenski med, izdelke domače in umetnostne obrti zeliščne izdelke in dražgoške kruhke. C. Z. w Dalmatinska klapa iz Blata na Korčuli sobota. I. avgust, ob 20.30 na Mestnem trgu Vstopnine ni. \ A Ř Gorenjski Gtas ř ^ M iliOljA Jeseni protest V Sindikatu kmetov Slovenije so zaradi kritičnih razmer v kmetijstvu začeli priprave na jesenski "protest iz obupa", v kratkem pa bo začela delovati tudi skupina za izhod iz krize. Cvrro Zaplotn i k Ljubljana * V kmetijstvu se je gospodarska in finančna kri« za začela veliko prej kot v drugih dejavnostih, že ob koncu leta 2007, opozarjajo v sindikatu kmetov in poudarjajo, da so se razmere letos še občutno poslabšale. Odkupne cene kmetijskih pridelkov so približno na ravni cen izpred dveh let ali so se v tem obdobju celo znižale, vhodni stroški, predvsem cene mineralnih gnojil in močnih krmil, pa se vse od jeseni leta 2007 naprej zvišujejo. "Krizo je poglobila še letošnja žetev pšenice, ki je po oceni kmetov, kmetijskih Predsednik sindikata Roman Žveglič (levo) in tajnik )ernej Redek organizacij ir strokovnjakov po količini in kakovosti ena zvezo zahtevali od ministr- ' ' najslabših doslej. Kakovost- stva za kmetijstvo, gozdar- Odkupna cena za mleko, dostavljeno v mlekarno in s ne pšenice je zelo malo, sla- stvo in prehrano, da vladi j j odstotka mlečne maščobe in 3,15 odstotka beJjako- be pa veiiko. ŠteviW pridelo. predoži^, v katerem bo ^^ ^^ • ^ lanskega do letošnjega maja znižala z valci 30 pri pridelavi tone moČo v skladu s predpisi Ev- pšehice imeli približno sto ropske unije opredelilo kot 32,80 na z$»6i evra za sto kilogramov. Odkupna cena evtov izpada dohodka. Pšeni- naravno nesrečo. Od vlade za goveje meso razreda R3 je v lanskem 28. tednu zna- ca je zaradi tritedenskega de- pričakujejo, da bo takšen šala z94,8o evra za slo kilogramov, v letošnjem 28. že\-ja v času žetve padla v ka- predlog podprla in s finanč- tednu pa 291,1 evra, odkupa cena krušne pšenice pa se kovostni razred C, ki ga od- nimi podporami pomagala je med lanskim in letošnjim 28. tednom znižala s 180 kupovala in mlinarji enačijo kmetom pri jesenski setvi. s krmno pšeničo. Zaradi teh- Če se bo kriza nadaljevala na 136,11 evTa za tono. nološke zrelosti pšeničnega in ne bo rešitev, bomo jeseni zrnja se je pojavilo kaljenje v pripravili protest - protest iz v Gornji Radgoni sestali s predstavnike drugih kmetij- klasu, pšenico je napadla obupa. Priprave smo že zače- predstavniki vlade in se do- skih nevladnih organizadj in tudi glivična bolezen turazi- li, za zdaj pa še ni znano, aii govorili o pomoči kmetom in kmetijske strokovnjake, joza," je povedal tajnik sindi- bo protest na enem mestu ali o rešitvi še nekaterih drugih predvsem agrarne ekonomi- kata kmetov jemej Redek. V na več lokacijah, ali bo le s problemov, med drugim o ste. Skupina naj bi pripravila sindikatu ocenjujejo, da je transparenti ali tudi s trak- vključitvi kinetov v jamstve- ukrepe za Í7hod iz krize, iz- škoda zaradi moče večja od toiji," je napovedal predsed- no shemo za prebivalstvo. V boljšala pogajalsko moč do šest milijonov evrov, zato nik sindikata Roman Žve^č kratkem bo začela delovati vlade in se zavzela za ohrani- bodo skupaj s kmetijsko goz- in izrazil upanje, da se bodo tudi skupina za izhod iz kri- tev mlečnih kvot tudi po letu darsko zbornico in zadružno še pred kmetijskim sejmom ze, v katero bodo povabili še 2013. Spremembe pri kmetijskih plačilih Slovenija je shemo neposrednih plačil uskladila z evropsko zakonodajo, Uskladitev prinaša nekatere spremembe že pri plačilih v prihodnjem letu. Cveto Zaplottíik ravni, pri tem pa bo enako vezave nekaterih proizvxxino vrst kmetovanja, izboljšanje Kranj • Svet lanetijskih minis- kot doslej celotno ozemlje države obravnavano kot ena re- vezanih plačil, v letu 2010 naj kakovosti lanetijskih pridel- bi tako razvczali premije in kov ter za prirejo mleka, so- trov Evropske luiije je po dol- gija. Za uveljavljanje plačil- dodatne premije za ovce in vejega, ovčjega in kozjega gotrajnih pogajanjih novem» nih pravic, ki so bile dodelje- koze ter neposredna plačila mesa na ekonomsko raniji- bra lani sprejel politični do- ne v letu 2007 oz. v letu za pridelavo hmelja, v letu vih in ekološko občutljivih govor o t. i. "zdravstvenem 2008 (na podlagi reforme za 2012 pa še posebne premije območjih. Slovenija bo v ok- pregledu" Skupne kmetijske sadje in zelenjavo), bodo od za bike in vole, ki pa bodo v viru teh možnosti do leta politike, po katerem mora leta 2010 dalje upravičena letih 2010 in 2011 še na ena- 2013 podpirala ekstenzivno tudi Slovenija uskladiti she- vsa kmetijska zemljišča v ki ravni, kot so zdaj. Podpora rejo ženskih govedi, prihod- mo neposrednih planil z uporabi, kot spodnji prag za za pridelavo stročnic in lupi- nje leto pa bo uvedla dodatno novo evropsko zakonodajo, plačilo pa se ohranja 0,3 hek- nsrjev bo le še prihodnji dve plačilo za mleko z višinskih Vlada je na predlog ministr- tarja. Vrednost plačilnih pra- leti, potlej pa jo bodo vključili in strmih kmetij ter podporo stva za kmetijstvo, gozdar- vic, ki je bila določena ob prvi v shemo enotnih plačil kot za ohranitev in razvoj živino- stvo in prehrano predlog dodelitvi pravic, se v letih zgodovinsko plačilo. usJdaditve sheme že sprejela, 2010 in 2011 ne bo spreme- 0 tem mora obvestiti Kvrop- nila in ho enaka vr^Hnosti re- Podpora za mleko sko komisijo do 1. avgusta, gionalnega plačila (za njive je ^ yiSînskih kmetij spremenjena shema pa bo 332 evrov in za travnike reje na kmetijah s travinjem. Do te podpore bodo upravi» Čene kmetije, ki imajo trav?- nje in najmanj 0,5 glave velike živine na hektar kmetij- veljala od leta 2010 dalje. 108,70 evra na hektar) in mo- Po novem bodo članice Ev- skih zemljišč v uporabi Pod- In kakšne spremembe se rebitnih dodatkov za mleko, obetajo? Slovenija bo nadalje- sladkor in goveje meso. Vred- vala izvajanje sheme nepo- nost plačilnih pravic se bo srednih plačil na re^onalni lahko povečala le zaradi raz- ropske unije lahko namenile desetino "nadonalne finanč- pora bo sestavni del planuli pravic, enako kot so tudi do- ne ovojnice plačil za podpore posebnih neposrednih datki za mleko, sladkor in goveie meso. GORENJSKI GLAS petek, 31. julija 2009 i i info@ B-^aLsi 19 Planinski kotiček: Ojstrc / Hochobir (2139 m) Kot da je skregan z ostalimi Karavankami, ker stoji rahlo pomaknjen na sever, je naš današnji cilj mogočen razglednik v njihova in kamniška severna ostenja. Jelena Ju^n Ko se potepamo po Kamri iS ko-Savinjskih Alpah in Karavankah, nam obe verigi postrežeta s 6iciovitim razgledom na južno in severno stran. 2e dlje časa se mi je pogled ustavljal na masivu, imenovanem Obir, ki ga krasi najvišji vrh Ojstrc oz. Hochobir, kot so ga poime« no val i Avstrijci. Povzpela sem se nanj pred nekaj tedni, danes pa se bom še enkrat skupaj z vami. Obir je pomaknjen rahlo na sever, ločen od ostalih Ka- Eisenkappler Htitteal) Koča Železne Kaple / jumi^ Razgled z Obirja na verigo Kamniško-Savinjskih Alp Za kočo zavije po travna- ravank, zato je čudovit raz- tem bregu pot proti vrhu jenem pobočju se pot usmeri na sever in kmalu čudovitemu razgledu pa me je vrh navdal z nacio- glednik, pa Se s svojimi več kot 2000 metri dela družbo Obirja. Znašli smo se v sve- bomo dosegli ostanke ne- nalno bolečino. Tako kot na tu, ki je dvojezičen, svetu, kdanjega rudarskega po- mnogih koroških vrhovih ostali druSčini karavanških kjer živi veliko koroških siopja pod samim vrhom je tudi na Obiriu križ, kjer dvatisočakov. Leží visoko Slovencev ín tudi vse infor- Ojstrca. Tukaj so se nekoč piŠe, v nemščini seveda, Koroška, enoina, nerazdeljena. Kar zdrznila sem se! nad Rožem in Podjuno, kjer macijske table so dvojezič- nahajala bogata nahajališča diha slovenski živelj. Celo- ne. Pot, po kateri hodimo, svinca. Omenjeno poslopje ten masiv se sestoji iz več je naravoslovna pot in table je bilo 1877 preurejeno v Politični objekt na tako le- vrhov; poleg najvišjega Oj- nas opozarjajo na zanimi- planinsko zavetišče Rainer- pem vrhu danes, v 2druže- strca ga tvorijo Še Kravji vrh vosti ob poti. Pot se v prijet- jevo kočo, ki so jo uporab- ni Evropi, le kazi edinstve- (Kuhberg, 2.024 ^ ^^ okljukih dviguje skozi Ijali tudi botaniJd in meteo- nost gorskega sveta. Pa še govzhodnem grebenu, Mali smrekov gozd, zato tudi ne rologi. Rainerjeva koča je njegova vsebina ni povsem Obir (Kleine Obir, 1947 m) čutimo pretiranega napora. bila leta 1944 požgana. realna! A to je že tema za na severu ter Menihovec Po približno 45 minutah Od nekdanje koče se je kakšen drug kotUek. (Minichoutz, 1.624 r^) iri dosežemo travnik, kjer se potrebno povzpeti do vrha Sestopimo po poti vzpona, Stara gora (Altberg, 1.562 m) na severovzhodu. nam odpre pogled na naš sed}a, kjer pot zavije desno, ki poteka po južni strani, današnji vrh. Sredi julija so proti vzhodu. Še skok čez zato moramo biti zgodnji pri Čez Jezersko sedlo se bili travniki posejani z gor- oboro in v nekaj minutah vzponu, sicer nam bo pasje bomo spustili do Železne skim cvetjem, zdravilnimi bomo na vrhu. Vrh ponudi vroče. V času mojega spusta Kaple, kjer bomo v krožiš- rožicami za okusne planin- s čudovitim razgledom: ve- sem se, dobesedno, zgrozila ču zapeljali v drug izvoz v ske čaje; materina dušica, riga K a mniško-Savinjskih ob dejstvu, da je ob 12. uri smeri sedla Šajda (Zeli gorska resa, rdeča deteljica Alp se razprostre pred množica pianincev šele pri- Schaida). Po nekaj kilome- itd. nami: Ojstrica. Planjava. hajala proti vrhu ali pa so trih se desno odcepi v kla- Po travniku nadsljujemo Turska gora, Skuta, Doigi šele začeli z vzponom. Ker nec alpska panoramska ce- naravnost, nato pa pot zavi- hrbet, Grintovec, KoČna. se po jutru dan pozna, pojdi- sta, dolga približno 15 kilo- je levo v pobočje. Vršni gre- Severni pogled na greben te na pot zgodaj! metrov, ki nas bo pripeljala ben je ruševnat in Obir je Košute je veličasten; divje do Koće Železne kaple (Ei- znan po njegovi količini, přepaden, grozeče krušljiv Nadmorska višina: 21)9 m senkappler Hiitte), na viši- zato lahko v koči, kjer smo in prvinsko privlačen. Hm, Višinska razlika: 586 m ni 1553 m, kjer je urejeno parkirali, kupimo tudi zdra- tamle nekje je Cjajnik, mi parkirišče. vilno borovo olje. Po preho- je odmevalo v glavi. Kljub Trajanje: 3 ure Zahtevnost: -i: t « 0 ■^ObtxAii slano\'aiijskih i'aa\b na skn'enskem ^ XilIC/OÍJI! živa Oeu AflHITiKTliRA DOMOV ZNANIH SLOVENCEV/THE HOME OF FAMOUS S t OVE M ANS... OBNOVA STANOVANJSKIH STAVB NA SLOVENSKEM PODEŽELJU Pred s lavljenli je Itírídeset 2nanih Slovenk in Slovencev, umetnikov. Besedilo v celoti potetcs dvojezično (slovensko -angksko}. Predstavljeno ¥ v* i * * seme. KI [e lahko izhodiščna prvine uslvarjsnja bolile kdkovotri ilv tenj?. 256 strdnl trda vezdva Cena;39 EUR ^poštnina Poseben popi^st ?a Cena: 24,62 EUR 280 sTrani. broširano Poseben popust za narocnikel Gorenjski Glas ^ Za vas belcžimc čas Jedi za poletne dni 86 KUHARS-Kl RECEPTI ÎANE2 ŠTRUKELJ Nadevane perutninske prsi ribezov Žele, nekaj rdet^ega in jih nekoliko podušimo. vanilijevega sladkorju, pol di vina, sol, poper, sok ene po- Maslo v ponvi razpustimo, ruma. in grah ter odSCene pistadje, za6nimo in dodamo sladko smetano. Dodamo še dva ru- maranče, malo gordce in na- dodamo sesekljane pistadje Sestavine: 40 dag perutninskih menjaka, malo konjaka in strgan hren. Omaki lahko do- in fileje. Vse skiipaj nekoliko Priprava: iz beljakov stepe-prsi, S daggnjati. S dagpreka- Jobro zmešamo. S priprav- damo nekaj na rezance nare- popečemo. Krožnik segreje- mo trd sneg, med stepanjem jenega in kuhanega jezika, i mesno mešanico nade- zanih pomarančnih olupkov, mo, dodamo narezano jušno mu počasi dodamo sladkor. zelenjavo in popečene postrvi. Okrasimo z rezlnomi limone. Namesto postrvi lah« mo kupčke sladoleda. Slado- Na oval damo rezino biskvita od mlade. V sredino položi- perutmnáe prsi, 25 dagtckti- ^^^^ pemtninske prsi. jih ^,6^gkoren^.6 dagr^- zvifcmo vrulado, zavijemo v postrv s pistacijami če sveže papryke. ; dl sladke j^j ^ ^^^ ^odi kuha- Hi:»wLijdrni smetane, 3 dag pistacij,} dag ^^ ^q minut. Rulado v vodi Sestavine: 4 postrvji fikji, jdl ko vzamemo tudi fileje loso- led potójemo z biskvitçm v graha, sol, poper, muškatni ohlajamo čez noč. Naslednji goveje juhe, 14 dag mešane sa, ki ga dušimo nekoliko oblild piramide. Povrhu na- oreSček, v^ica rožmarina, ba- g^ dekorativno nareže- jušne zelenjave (korenje, por, krajši čas. Poleg ponudimo mažemo z beljakovim sne- zUika po okusu, malo konjaka, ^ naložimo na ploščo ali zelena, pcteršiljeva koreni- obiikovan kompir. krožnik, Dekoriramo s sad- na), 10 dag oličenih pistacij. Priprava: Perutninske prsi jem. Poleg ponudimo eno iz- 8 dag masla, 2 limona. potolčemo v obliko pravokot med hladnih solat in omako Omleta presenečenja gom in ga nekaj prihranimo ter z njim poljubno obrizga- mo piramido. Potresemo jo s kristalnim sladkorjem ter v nika. Ene perutninske prsi in Cumberland, teletino večkrat zmeljemo, dodamo na kocke narezano Priprava: V kozico nalijemo Sestavine: 4 beljaki, 8 dag kri- vroči pečici zapečeme. Tik juho, dodamo na rezance na- stalnega sladkorja, 1 mala bi- pred serviranjem omleto Orrtaka cumheriand: Brusnice rezano juSno zelenjavo, na- skvitna rulada, 2 porciji vani' prelijemo z vročim rumom gnjat, jezik, korenje, papriko v cedilki spasiramo, dodamo njo položimo postrvje fiJeje lijevega sladoleda,^ 1 zavitek in ga pred gostom prižgemo. ZANIMIVOSTI info^g-gkiysi GORENJSKI GLAS p^tek, 31. julija 2000 Pot do ptic otežena Pot do ptičje opazovalnice v Žerjavki» ki so jo uredili pred dvema letoma, že propada. Na občini Šenčur o slabem stanju poti niso bili obveščeni. Simon Šubic Na Centru za trajnostni raz-..............................................................................voj podeždja Kranj (CTRP), ki Zerjavka < Pred natančno je vodil čezmejni projekt vso- dvema letoma so ob Trboj- delovanju z občinama Kranj skem jezeru v okviru čezmej- in Šenčur, so pojasnili, da o nega projekta Doži\'etja nara- slabem stanju sprehajalne ve ob jezeru z večinoma ev- poti niso bili obveščeni, sicer ropskim denarjem postavili pa je naic^ občine, da siabi informativne tabk, uredili za urejenost informativnih ta- sprehajdJne poti, postavili bel, pelpoti in opazovalnic. opazovalnice ptic, iaipili čoi- "Prvičslišimo,dajepotvtako ne, daljnc^ede in tdeskope... slabem stanju. Zagotovo si jo Trbojsko jezero s kanjonom bomo sedaj ogledali in jo po- Zarica je namreč dragoceno pravili, kjer bo to potrebno," krajinsko območje, polno raz- je napovedal Šenčui^ki župan nolikih rastlinskih in žival- MirDl^>zdj. skih vm, zato so tudi 7 ome- UČinki řezmejnega projek- njenim projektom želeli ta so sicer po mnenju Uroša s podbuditi sonara vni tra j • BrankovUa iz CIRP po dveh nos'tni razvoj tega območja, letih opazni. "Na opazovanje Čeprav sta potekli Šele dve ptic je prišlo že nekaj šolskih leti, nas je bralec, član društva skupin, pred kratkim smo v Do opa2ovalnice ptic v Žerjavki vodi neurejena pot za opazovanje ptičev, opozo- Prašah gostili tabornike. Ob ri], da je pot do opazovalnice jezeru so postavljene klopce ptic v Žerjavki že povsem za- in informativne table, obis- nemarjena in uničena. "Pot je kovalci jezera uporabljajo grozna- Voda je začela izpira- nove čolne in plavajoče priti pesek, tako da se mora člo- veze, kot smo seznanjeni, pa vek kar namučiti, da pride do se tudi daljnogledi in telesko- vode. Pot ni urejena, šarje in pi, ki jih hranijo ribiči, kar trava sta jo začela zaraščati." opozarja Ifubitclj ptic. dobro uporabljajo," je povedal BrankoviČ. Kolesarili do Štirje člani Kolesarskega kluba Bexel Komenda so se 17. junija s kolesom podali na 1380 kilometrov dolgo pot proti francoski prestolnici. Renata Globočnik Komenda • "Naš cilj ni samo priti do nekega kraja, ampak da vidimo, kako živijo ljudje, kakšna so mesta in pokrajina," je dejal predsednik kolesarskega kluba Jurij Kem s Klanca. Pot do Pariza s kolesom pa ni prvi tovrsten podvig v organizaciji komendskega kluba, saj so v prejšnjih letih že priko- lesarili do Dubrovnilca, Bu- dimpešte in Rima. Pobudnik daljših kolesarskih odprav je Marko Grilc iz Most, za organizacijo poti pa je poskrbel predsednik kluba, ki je napovedal, da bodo naslednje destinadje krajše: "V pianu so šest« ali sedemdnevne potí. Predvsem zaradi časa, pa tudi zatu, kei tako do^a tura zahteva ogromno logistike. Pot je stroškovno tudi zelo visoka, ker je treba Člani odprave na cilju pred Erfflovim stolpom s komendsko zastavo v rokah / ji^n/ Kem. iskali prenočišča za eno noč. Ker na dan prekolesarimo niso imeli spremljevalnega veliko kilometrov, si je težko vozila, so s seboj vzeli le naj- dela s kolesi, saj jih je doletelo šest defektov. O vseh dosedanjih daljSih poteh, ki so jih prevozili s privoščiti neko šotoiišče. ' ' nujnejše stvari, kot sokolesar- Pot so natančno preučili že koksom, so v klubu pripra- Popotovanja v Pariz sta se ska oprema, dodatna oprema pred odhodom. Navigacijska vili enoumi film s posnetíd poleg že omenjenih udeležila za kolo, ko2metika in nekaj naprava jim je služila pred- in fotografijami s potova- tudi Jože Martinjak iz Komende in Peter Sodnik iz Za- oblačil, kar je na koncu na- vsem za preboj skozi večja nja. Tako bo tudi tokrat, ko neslo dodatnih trinajst kilo-loga pri Cerkljah, ki je bil z 62 gramov. V povprečju so preleti najstarejši član odprave, vozili 155 kilometrov dnevno. mesta, prav pa so jim prišli tudi zemljevidi: "Nemčija ima zelo slabo označene lo- bodo film ponovno skuhali objaviti na eni izmed lokal* nih televizij. Člani kluba se do zdaj Tokratno pot je Kem označil "Kolesariti smo običajno za- kalne ceste. Smo imdi karne- za najbolj zahtevno:'Teren se čeli ob osmih, počakah pa kaj problemov, ko smo prišli okrog Slovenije s kolesi naje stalno spreminjal. Napřela- smo tam, kjer je bila mož- do križišča, kjer so bile štiri črtno še niso odpraviii, se pa zuKatschberg v Avstriji se ce- nost. Odvisno od vremena, ceste, pa nobena ni imela udeležujejo tazličnih teksta v treh kilometrih dvigne ogledov in naSega cilja. Prvi oznake, kam pelje," je pove- movalnih in rekreativnih za sedemsto metrov. To je dan je običajno najdaljša tura, dal predsednik kluba. Doma- prireditev, kjer spoznavajo zelo strmo, če imaš zraven da imaš občutek, da si nekam čini so slovenske kolesarje slovenske ceste. V sodelova- prtljago In za sabo 170 kilometrov, pa je to še bolj str- prišel. Naprej gre potem lažje. Po drugi so:ani pa moraá ime- mo. sprejemali zelo pozitivno, vsi nju s Kolesarskim društvom pa so se čudili, kam gredo. Do Radenska Rog so letos orga- ti ogromno psiho, da veš, ko dija so po devetih dneh pri- nizirah že tretjo Veliko aa- V klubu so se na francoski si se prvi dan izmučil, da te do speli brez poškodb. Glavne grado Občine Komenda, na- podvig kondcijsko priprav- Pariza čaka še najmanj osem pariške znamenitosti so si Ijali tri mesece po trikrat na eni," pojasnjuje Kem. En dan obedovali tri dni in se nato menjeno dečkom in mlajšim mladincem. Prireditev teden. Predvsem moraš pred sose vozili v dežju, sicer pa je proti domu odpraviii z leta- je vsakič bolj obiskana in odhodom imeti počiščeno v bilo spremenljivo s plohami lom, kolesa pa so prepeljali s dobiva sloves tudi v kolesar« : glavi, jc prepričan Kem. Ker Tokrat so imeli tudi nekaj pomočjo zbirnikov. skcm svetu. er ' antivirus susttm * ea- p Gorenjski Glas a/rjft ati.vs Avgustovske prireditve v TNP Ana Hartman la Kosmača ob 8. uri). Za vse Jereleta. V soboto, 22. avgu- ....................................... izlete so obvezne predhodne sta, med lo. iû 12. uro, bo v Bled • Javni zavod Triglavski prijave. To nedeljo, 2. a;^- Info središču Triglavska narodni park tudi avgusta sta, bo tretja letošnja foto- roža na Bledu Tr^lavska trž- vabi na različne dogodke. V grafska delavnica TNP z na- niča in SOS: predstavitev na- sklopu odkrivanja TNP jutri slovom Dan Alpske možine. ravi in Človeku prijaznega pripravljajo voden izlet na Zbirno mesto bo na odcepu proizvoda, hkrati s tem pa bo Pršivec • balkon Bohinja poti na Črno prst pri Men« med u. in 12. uro odprtje (zbimo mesto bo na parki- dngerjevi koči na Ravnah v razstave Mali skrivnostni rišču pri siapu Savica ob 8. Bohinju ob 7.30, obvezna je svet živi svet gozdnih tal, V uri), prihodnjo soboto, S. av- predhodna prijava. V petek, Info središču Triglavska gusta, pa bodo obujali spo- 14 avgusta, ob 19. uri načr- roža na Bledu bo 26. avgusta mine na nekdanje planine tujejo odprtje fotografske ob 19. uri odprtje razstave ^ Zgornjega Posočja (zbirno mesto bo na križišču za vas razstave Kulturna dediščina Tujerodne vrste • prezrta v Julijskih Alpah članov Foto grožnja (Zavod Symbiosis, Na Skali ob S. uri). 15. avgii- kluba Diana v Informacij- Gruhovo). 28. avgusta oadr- sta bo sledil izlet po trasi Toi- skem središču TNP Dom tujejo še petkovo popoldne v minske Ravne - planina Kal - Trenta, v Info središču Tri- paiku, zbirno mesto za prireditev Zeleni škrat pri izviru bo na parkirišču pri Ze-iendh ob 16. uri. planina Razor (zbirno mesto glavska roža na Bledu pa 1 ii* bo v Tolminu na glavnem 19. avgusta ob 19. uri odprtje parkirišču pri knjižnid Ciri- fotografske razstave Marjana GORENJSKI GLAS petek, 51, julija 2000 ZANIMIVOSTI f KAŽIPOT 21 jezersko Pestre počitnice na jezerskem V p€tek se je trinajst otrok povzpelo na Jenkovo planino. Jezerski otroci $i tudi letošnje poletje lâhko popestrijo z obiskom počitniških delavnic, ki jih je pripravila učiteljica podružnične šole Mlja Kuhar» vodijo pa jih večinoma prostovoljci tamkajšríjih društev. "Za plezanje so poskrbeli alpinisti, za kolesarjenje člani športnega društva, lovci in gozdar za spoznavanje gozdnih skrivnosti» za cd teden veselih po< Čitnic so že tradicionalno poskrbeli č^ani dfuštva upokojencev, mladi planinski orli iz planinskega društva so tri dni 'gnezdili' na Pokljuki, gasilci vsako leto pripravijo zanimivo gasilsko vajo u i * h je pojasnila učiteljica Petra Lombar, ki le minuli petek trinajst mladih planincev popeljala na popoldanski pohod na Jenkovo planino. "Tam nas je s čorbo pogostil kuhar Tomaž iz preddvorskega vrtca. Nasmejali smo se nastopom Pokaži kaj znaš. najlepši pa je bil pogled na kolono lučk, ki se je ob desetih zvečer zadovoljno vračala v dolino/ je dodala Lombarjeva. A. H. Vrata Tabor za mlade nadzornike TNP V Vratih se bo jutri zaključil enotedenski začetni tabor za mlade nadzornike Triglavskega narodnega par^a (TNP), v katerega je vključenih dvanajst osnovnošolcev iz okolice parka: Bohinja, Radovljice, Kranjske Gore, Bovca fn Tolmi* na. Pod vodstvom zaposlenih v TNP in s pomočjo zunanjih sodelavcev bodo spoznali širšo okolico Vrat, obiskali Pocar- jevo domačijo v Zgornji Radovni ter INFO središče TNP v Trenti» opazovali prostoživeče živali, popravljali pot pri Pe- ričniku, izvedeli več o geologiji, pomenu gozdov v Vratih, gozdarstvu... "Po uspešno opravljenem taboru bodo postali mladi nadzorniki TNP in se bodo lahko vključili v nadaljevalne aktivnosti. Namen projekta Mladi nadzornik je seznanitev mladih z delom naravovarstvenih nadzornikov, s cilji In nameni zavarovanih območij ter predstavitev naravnih vrednot in kulturne dediščine," so pojasnili v Javnem zavodu Triglavski narodni park. A. H. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 WI0Í1M a OEIHVO SprfjMUin]poiriKoftu04/?OM2-00. iam MEino H anwřiSOfl (Kti v Kr^niu s, po 0oUi • do in fe irtju 11X0 u;?' Ceu ooUw in ponuflD i rubtiU, b'Mno uoodiu lANEZ ROZMAN $.p. - ROZMAN bus, LANCOVO 91.4240 RADOVgiCA» tel: 04/$) 15 249. izieti: madžarske TOPUCE: 27. 8. • 30. .S. - 2, 9., 31.8. -5. 9., 3.10-6, io;TKST: 17. 9,; PELjESACi 21. 9. .28. 9.: kopalni izut • izola: 3.8.. č. 8., .to. 8., I), 8,17. 8.; duci otok: 18. 8. - 22.8.; medžocorje: 9.10 • 11. to:. gou otok: 7. 9.; bernardin: 7. 9., 4 10. - 7.10., 15. n.-18. n.; RIM 19.11. -12. n,; TOPOL^ICA: 31. 8. Obvestila o dogodkih objavljamo v rusaiki clasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Vse o klobukih Kranj • V okviru prireditve Kranfest bodo v Gorenjskem muzeju pred Mestno hišo jutri, v soboto, 1. avgusta, od 9. ure dalje predstavili delo meščanskih obrtnic modistk • iz-delovalk klobukov. V muzeju namreč hranijo zbirko klobukov zadnjih dveh kranjskih modistk Gizele Vrečar in Vere Zupan. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo, kjer si boste lahko ogledali nekaj najznačilnejših ženskih pokrival od zgodnjih tridesetih pa tja do sedemdesetih let preteklega stoletja. Veselo pri Avseniku in na Robieku Begunje • Pri Avseniku se nadaljujejo nastopi znanih narod-nozabavnih ansamblov. Drevi, 3). julija, ob 19. uri bodo za zabavo in ples igrali Slovenski muzikantje. Pod znamenito Avsenikovo mareio na vrtu imajo še nekai prostora. Kezer- vacije sprejemajo po telefonu 04/5333 4^2. Jutri, i. avgusta, pa se bo v Begunjah začel tradicionalni planinski pohod Na Robick bom odSel. Pri planinskem domu bodo za zabavo igrali znani narodnozabavni ansambli. Tradicionalna sveta maša Križe • Planinsko društvo Križe vabi na tradicionalno mašo na Krilki gori v nedeljo, 2. avgusta, ob 11. uri. IZLETI Pohod na Mangart Kranj • PO Iskra Kranj vabi svoje člane in ostale planince v nedeljo, 16. avgusta, na Mangart. Odhod z minibusom ali osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 4 30. Pot je primerna za izurjene, primerno opremljene in nevrtoglave planíce. Informacije in prijave z vplačilom akontacije pri vodnikih (tatjana.cvetko@gmail.com ali sms po 051/603 475) 8li v pisarni društva na lokaciji Iskratel, vhod na škofjeloški strani pri ambulanti, ob sredah od 17. do iS. ure. Izleti in obvestila DU Bitnje Stražišče BKnje, Stražfšče • Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabi na naslednje izlete: 20. avgusta vabijo na Izlet Reka-Trsat* Cerknica, prijave sprejemajo v Bitnjah 3., v StražišČu pa avgusta ali po tel.: 040 696 163 od 3. avgusta dalje do zasedenosti avtobusa; 16. avgusta vabijo na ogled prireditve Oan tertc v Davčo, prijave sprejemajo v Bitnjah 3., v Stražišču pa 5. avgusta, lahko pa tudi po tel.: 041/706 673 all 2310061 do zasedbe avtobusa oz, najkasneje do 10. avgusta; 2>. avgusta bo kolesarski Izlet na relaciji Visoko-Šenčur-Vokio-Trboje-Stražišče, zbor'bo ob S.30 na Baragovem trgu v Stražišču, vožnje s postanki bo za 4 ure, dodatne informacije dobite po tel.: 041/253 366- Iz društva obveščajo tudi, da obrazce za zahtevo za sklic skupščine Vzajemne zbirajo v času uradnih ur v prostorih društva tako Bitnjah kot v StraŽišču do 20. avgusta. Obrazce dobite tam. Kolesarski izlet Kranj • Iz Društva upokojencev Kranj vabijo v torek, 4. avgusta, na kolesarjenje na relaciji Kranj-Crn grob-Škof) a Loka- Kranj. Odhod bo,ob S. uri izpred društva. Kolesarjenje bo trajalo 7 ur, proga pa je lahka. Na Bavžki Crintavec Šenčur • Turistično društvo Šenčur v sredo, 5. avgusta, vabi na izlet na Bavški Crintavec (2344 m). Skupne zmerne hoje je 9 do 10 ur. Odhod avtobusa bo ob 5. uri izpred pošte Šenčur. Informacije in prijave zbira do ponedeljka, 3. avgusta, Franci Erzin, tel. 041/875-812. # Na Ciprnik, Vitranc in Visoko rateško Ponco Tržič • Vodniški odsek Planinskega društva Tržič vabi v sredo, 5, avgusta, na Ciprnik (1746 m) in Vitranc (1631 m). Od-hod ofc 7. uri izpred OŠ Tržič. V soboto, 8. avgusta, pa vabijo na Visoko rateŠko Ponco (2274 m). Odhod bo ob 6. uri izpred OŠ Tržič. Prijave in informacije po tel. 5971 536 do zasedbe mest. Na Pršivec Bled - Voden izlet Triglavskega narodnega parka na Pršivec • balkon Bohinja bo v soboto, 1. avgusta, zborno mesto: parkirišče pri slapu Savica ob 8. uri. Obvezna predhodna prijava pO tel.: 57 80 217. Na Donačko goro Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi á. avgusta na pohod na Doriačko goro. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje Moste In bo ustavljal na vseh postajah do Rodin. Nezahtevne hoje bo s ur, možna je lažja pot. Pri» jave sprejema Drago Kajdiž po tel.: 031/535-799. PREDAVANJA Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega vabi jutri, v soboto, 1. a v* gusta, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: Kako sem resnični sledilec Jezusa Kristusa? Razgovor bo povezovai Horst Liebhauser. Vstopnine ni. OBVESTILA Dan Alpske m oži ne Bled - Tretja fotografska delavnica TNP v letu 2009 • Dan Alpske možine bo v nedeljo, 2. avgusta. Zborno mesto Je na od- 1 1 9 > >H O H o > e B 9 o ■ E a 1 C N cepu poti na Črno prst pri Mencingerjevi koči na Ravnah v Bohinju ob 7,30. Obvezna predhodna prijava po tel.: 57 So 217. PREDSTAVE t Divji valovi jesenke • V okviru poletnih prireditev na Stari Savi v soboto, 8. avgusta, ob 21.30 vabijo v letni kino k ogledu animiranega filma Divji valovi. Film je sinhroniziran v siovi»n<^ino. Ogled je brezplačen. Več na vsřww.gorenjskiglas.si/Oažipot Gorenjska 96 MHz RAD G Z A RADOVEDNE Poslova(nk«: Sv«t cvetočih daiil 1 dûn « S 4.00 « • « Hnnj. 04/2013 222 ik. Loka, 04/5t 70 Trtie, W/5971 350 Radovljica. 04/53 20 445 Jeseni», 04/58 09 755 Ljubiland, 01/23 06 505 Gardaland 1.6., a.d. 1 dan 59,00 Ko ro ška 15.8. 1 óin Črna Gora 20.6. 5 dni 39 90 2«7,M alpetour. si Avstrijska jezera 22.s. ý 1 dan f> 45.90 Nockalmstrasse 22.8. 1 áiň 52.00 VB KS LEASING NE ZAMUDITE • NE ZAMUDITE .NE ZAMUDITE SAMO do 6. AVGUSTA 2009 I! ODPRODAJA OPREME V ŠPORTNI TRGOVINI V POSLOVNI CONI A 12 v Šenčurju. Za ogled in nakup pokličite na GSM 041/652 200. GG naročnine 04/20142 41, ^po5t^: narocnine^g-glas.si www.gorenjskig las^ ALPerouR ootm Mpetour Potovalna asericlja, d. d., družba z več kot 6CMetJ)o tradicijo In izredno stabilnostjo poslovanja v svoje vrste vabi AVTOKLEPARJE (m/ž) za deto v d »I ovni »noti VzdrzAvan]* v Kranju Zahtevani pogoji: ■ pr>kl)fîAâ i?nhra7ha Avtoklftpar (mo?no8t príučítve) ■vozniški izpit kâtegorijô B •zaneeljivoet Vabimo vas. ie s kreiièim žMiefv jeptsooi In opisom dosedanjih izkušenj, cim pr^ oziroma naj^as- neje v 8 dneh pošljeta na r^ai naslov; ALPETOUR Potovalna agenciia. d. d.. Mirila Vadnova 8. Kranj ai\ po elektronski poSfí: sasa.zatasii k^petour.sl. 4. k 22 MALI OGLASI GORENJSKI GLAS petek, 31. julija 2009 LOTO Rezultati &o. krog« • 29. julija 2009 3, n»i2,i9, M. 3iJn23 Lotko: 492797 Loto PLUS: 4,9»i6,2V22,Uin39 Predvideni sMad 61. kfoga zd Sedmico: 260.000 EUR Predvideni sklad 61. kfoga za Lotka: 200.000 EUR Predviden) sMad PLUS: 11S.000 EUR GG naročnine 04/20142 41 e-pofta: narocnine^g-glasii www.gorenjskjqldsil dom plan T:04/206570af: H/M tf 701 U;04l«47 4» t wwvvdomfilaniL k dcrnpbr>9dompldas^ STANOVAN)£ PRODAMO Vodovodni stolp« tnsebr>o v IIL n^dstr. v «men 74,$4m2,). izgr. potrebno obnov«^ CK ng pi\n. dvigala ni^ vpi^s^nû v 99.00O1OO CURi mo2rros( v{«1irve Ukoj. Xran)^ šdriijeve napelje, dvosobno v ill nadstr. izmere ma, L Izgr >^68. IrApdlri^d v c«loti obnrvfj^na, ostalo potrebno obnovCi cena 106*000,00 ELR. Knnft Planina dve dvosobni, prrti. tf izmen 6I1OO m2 in 65^00 nizek obiekt* L iz^rad. cena >10*000.00 EUR, možnoft vselitve po dogovooj« Knj)ji Vodovodni stoipi t/isobno v I nadstr. izmere 82,08 m2, I izgr 1964* delno obnovljeno L 2003 « okna, balkonska vrata, ogrevanje klasično, plin v bloku, vpisano v ZK, :ena 110.000,co EUR^ Kjru>j, Planina^Huje, dvosobno, vis^ prifiiije v ii^en 79.57 I irgr obnovljeno, raien kopalnice, 2005*2008, lastna etažna CK ra olje, ypisanovZK.cena 97*000,00 EUR. BiAjfea pri TrŽkbii enosobno, ^nsoko priilíř;^ v IrmH^ 40 Vna, potrebno obnovei CK^ izgr* 1973» c^na 63.000,00 EUR. Preddvori er>o$obno v manssrdi izmene 42,00 mz, v hiii so umo 4tin stanovanja, I. itgr. i960, stan^fwanj^ izdelano l CK, «na 79.500.00 EUR. CT*NOVAN)EODDAWOVNAj£M Krvni, Vodovodni stotp^ enoiobno, pritličje v ism^fi 39^00 mt, y celoti opremljeno, I izgr 1967^ 20 mz na parceli velikostí m2, C K na oift, tel garaža, dve sarkrrni mesti, sončna lega, hiia je *pô vsdrt«vana, I izgrad >981, cena 29$.ooo,oo CCiR* vselitev mo2na íio^ nec leta 2009, Trstanik, na izredno lepi sonćr r loka* ciji^ medetažna s 300 mz uporabne stanov, povriir« na parceli velikosti m«, t. izgr 1999, cena 439.000.00 ELR, v kateri je v' stop dakovan, ob vikendu tudi man)* ia brunarica, I* izgr 1997, cena 000,00 i (JR. Tntenik ^ Orfe, bivalen, visokopritii-Čen tlorisa 3$ mz, ktei zidana, »talo leMno, na parceli velikosti 426 ma, L csgr, 1983. obnovljen 11999, CK na ol}e, rerdsa, dni^m^ca, fnterrret, cend 7^000,00 EUR, vselitev po dc^ov> rui PARCEU • PRODAMO Kranj, protí Nalđemu^ v industnjskl conf v izmen 5557 ma ta proizv^^ njo, skladi!^, parkirišče, cena >49 EUR/m2 in $« ca. 18 £UR/m2 za komu rvalni pnspevek. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mâilr maliogiasi^g-glas.si Male oglase sprejemamo: za objavo v peUk • v srédo do 13.30 in za objavo v torek do p«tka do U,C(A Delovni tàv. od pmdeQha do četrtka neprekm)eno od 8. do 19. ure, p«tek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje m praznSd aprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ KUPIM V PRITUĆJUtii I. nadstropju, tfo 60 m2. v Radovljici. 9 041/253-131 «004462 ODDAM GARSONJERO v Šeoćurju. ugodno. «041/266-702 ÊNOSOBNO tfUinuKiJije, uprvoi^v, c^tsr Blecia. 9 04/&3-3e-610 W444A EKOSOBNO Stanovanje v pritličij sta* re)áe hlèe v Kamni Qoricl Dri RadGvl|ci, 051/206^4 mu4é STANOVANJE v prvem naOstrcpiu v oKotici Kranja, tr 041/39CM22 H »is l»RMAH DVOJĆEK • anergatsko zaanovana polovica enote stanovanjskega dvo}-ćkj, IV. pod. faza, na IspI ugodno. O 051/388^22 gekkoprojekt nepremičnine BrtioT 79A, 4000 822 9cc4»m V STARI LOKI Jô v pripravi gradnja ata-n&/anjskdoa dvorska. O 05l/3&d-322 VIRMANE - âk. Loka prodamo stano-vanjako hlèo Tar dvojčka v gradnji, ooodno. « 051 /38S-822. POSESTI PREVZAMEM kniatijo brez naslednika, možnost pomoči siamjái osebi. ® 031/316-548 «004403 PRODAM PAfíCELO z gradbenim dovoljan jem za dvojčka v PrecUvonj» V 05V38d-822 «04401 nepr^iCnin«(a družba, KoroSka c 2. Kranj, Te!«fbn. n 73 Fac 236 73 70 E-^ta: intb(3)f^st.$i Internet PRI NAKLEM pnMam Oanim dovoljenjem za 051 /388-822 grad- , » St04đ07 PRI ŠKOFJI LOKf prodamo parcelo 2 gradbenrm dovoljanjam za dvojdta m niâo. tr 0SV3&&e22 ViC^au VIRMANE • prodam zalo lepo parcelo na robu zazKlIjivih zemljišč s ČLfdovrtim razgledom, ft 057388-622 K WETUSKO zemliiáče v občini Radov-jk» z okohco, « 031/727-035 KUPIU ALI NAJAMEM kmetijsko zemU'Sča 041/239-328 QARAZE ODDAM GARAŽO, ŠkoTia Loka, Grohanevor^ selje. 16 m2. ugodno. « 070/828- 240 9C0*á9S MOTORNA VOZILA AVTOMOBIU PRODAM ODKUP, PRODAJA, ffiEPIS rdthssih vqzů gotoûneko çbOo, A« Konj, d. o. o., Kianj Sa^ 34. Krar^. O 0d1/707-i45.031/231-368 MOTORNA KOLESA PRODAM MOPED Tomos 4, starejši, z rezervo- arlem 20 l, cevjo fn črpalko, d^iioč. cena 200 EUR, 9 041/378-803 900*4»» AVTOPBU IN OPREMA PRODAM VLEČNO kljuko gum? KJeMr 041/&58'149 &Oli 11^ r>ovo («tno , en K0& tr STROJI IN ORODJA KUPIM STRUŽNICO za Kcvirx) - untverzáno, Starejšo, ^wjeno in vrtal nf stroj, 9 041/608-765 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MAnRIAL PRODAM SMREKOVE plohe In suha buhova dn«, «031/271-151 ww4te SMREKOVE plohe, suhe. 50 in 25 mm; hrastove nlohp, siihA, Rfare .3 leâ: suhe trama, suhe, dotiind8m, 9 01/83-47-352. 031/789-475 SMREKOVE daake. suhe, 20, 25 in 50 mm. Malijovc 192, o 04/&^1.l44 SUHE smreKove deake • 2 cm, $IL0 kombajn 80 za koruzo, akoraj nov, 9 041 KURIVO PRODAM DRVA - metrska ati razzagana, možna dostava. O 041/718-019 aocae» DRVA - meéana: bukev, gaber, javor, jesen, hrast, možnost razreza in dcsta- ve, cena 40 ÉUR, 9 070/323-033 ORVA nm^iusl pldCIld rid obtuKe, metrske ali razžagana, možnost dostave. « 040/33Ô-719 DRVA/ 10 m3 brezovih m 10 m3 bukovih, tr 04/51-20-493, r/ećer 900(460 SUKA bukova drva, 55 EUR / m2. 9 041/608-642 STANOVANJSKA OPREMA POHliTVO PRODAM KAVČ - raztegljiv, spredalom, dve raz-Hčni omari, âivalnl svoj v omari Ventss, vse v dobrem stanju, za simbolično ceno. 9 04/2CM6-730 momu GOSPODINJSKI APARATI KUPIM OHRANJEN štedilnik na plin in elektriko. n«Q3x p6n. «031/811-931 B00L454 OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM ZAMRZOVALNO omaro dvojna vr^ta, v 040/530-762 SPORT, REKREACIJA PRODAM ÛUMENJAK Šport Beograd, 3 m dolžine. motor Tomos níkoíi krpan, motor servisiran. 9 051 /435-699 M04460 TURIZEM IZPOSOJAMO avtodom, I. 2037, max. 6 oa., cana 80-99 EUR/dan, MCP, s. p.. Poljan? 50, Poljane nad škoto Loko. 9 031/603-333 ooomu MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA očala, okuilstićni prebledi za očala In kontaktne leče. Popust za upokojence In iiudente ob nakupu očak Optika Alekeandra. Olandia Kranj,« 04/23-50-123, Optika Saša Triič,« 04/S9-22-S02 eoMMr ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM VSAK DAN sveže rezano cvetje glajK oi, prodam tudf svežo rdečo peso, 3molej, Uj2e 22/A, tr 04/25-36- 565.041/789-608 M04mo priznafi^ za kakCK/ost. 2 vs«ml dokumenti, možna d> SM. 9 041/218^21 2000NJA JABOLKA, hmske in alnie. ugodfro, Kmetja Piinc, Hudo 1 (pn Ko- voriu), Tržič, tr 041/747^23 B004-44 20 AN JE iz m labolk, «04*33 KUPIM SUkMO z njw v okol ci Kranja ali škofje LoKe.0041/379-9l3 VZREJNE ŽIVALI PRODAM BELE PIŠČANCE zadODřtanje, Staii> nik. Log 9, Skofîa Lcka, 9 041/694-285 M04«é7 BIKCA mesnate pasme, 9 031/850-370 7 dni, C6 BIKOA in teličko mesne pasme, stará 14 dni, tr 041/826-780 90Q444& KOZLIČKE. Stare tr mesece in pol, ugodro, «031/652-451 9oo«4i3 KRAV3 s teltčkom, 9 051 /20&^362 »004411 KRAVO simerrtalko. br^ 8 mesecev. Tavčar. Vrt>a 31, Žirovnica 90044;? N ESN ICE pred dom. Vzreja Ljutomer, - rjave, grat^aste, črna, tik brezplačna dostava na nesnic Tibaot. Bab>nci 49. 02/58-21-401 0004406 PAŠNO kmvo simentalko dojiljo in teleta CS, težkega cca. 150 kg, 9 041/597-168 M044M PRASičE, fezke od 25 do 30 ks, 0 04/25-95-600 PRAŠIČE, tezkôod 100 do 130 k9. IT 031/79^^0 B004457 TEUCO. brejo, po izbiri: teza 520 ali 570 kg, tefitev 15. avgusta, 9 041/€03^12 TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, pašno, tr 04/2ô-51-7e7 «C44m TELIČKO simentalko, staro 3 mes^ ca, sHâ^p tiAle tpr ÍÍkm« d^sk« In pti> he, tr 04/53-36-448 »004438 TELIČKO sjmentaiko en leOen slaro L&^P, 724 Staro 10 dni in 9 041/840- HLADILNA TEHNIKA • SERVIS IN MONTAŽA hladilnice • hladilne vitrine ARNEG industrijski hladilni sistemi 24-urni servis hladilne tehnike E-market d. o. o. • tel. 03/S64 44 44,041/700 861 1 TEU ČKO simentalko, staro dva tedna. Zupan, tr 04/57-21 -C7 2 m»«44' TEUČKO Simentalko. staro 4 tedne. 9 04/25-22-616 M0445? TRI KOZE in di/e kozici, stari 4 meseca, 9 04/53-14-237 90044&e BIKCA simentalca aJi mesne pasme, težkega nad 130 kg, 9 031/sa&«08 6004481 TEUČKO simenUJko, ataro do 10 dni, tr OSTALO PRODAM GAJBICE, ncpi«. lesene. Hasična, poměrná za kroner, s^je m podob^^o, 9 031 ,^29-527_MK>Í4» MESOreteta, 9 041/45&052e(»44i» ZAPOSLITVE (m/il MUDIM BAR MONIKA zipo^i dekle za delo v strežbi, delo^i čas 00 dodovoru, ši-pec Monika, s. p,, Velesovo 56 a. Cerklje. ir 040/33(M}60 DELO cO vfrÊOcfti V piafíWKem domu na Kofc^. Peter Vogelnik, s. p., Pocfliubeij 237. Ttiič. 9 041 /23+638 REDNO zaposlirTK) pkx)peka v Ptcerfi Aon Anjfo v Botiînju, Pnjhotel, d. o. Om Prelemova ui. 4, Hadovij^ca. tr 031 /396-907 »co4sr MIZARSTVO MAU. Tuoattče 58, Pred-diior. zacosim mza^, zaposi» ttv takoi, saâe reierie ponudbe • 041/692.742 93044U ZAPOSLIMO mlzaria S prakso. Leska. Žeje pf, Komendi II8. 1218 Kom^ da, tr04l/333-il0 000440 liČKM léČEM DELO - inStn^je. priprave na popravre izpite iz nemščine zb srednje sole, 9 040/242-057 aocui«) IŠČEM DELO uântovtte 'r n- cfiNÀdualAO učei^ angleè6ne. fřvcoáčá-ne, nam§čtne, ^ovenéâne; (ekranranje; pripre« na tzcte; mater^Btika in fizika za osnovne in srednje $0^. tr 041/658* IŠČEM DELO voznika kombija, dobro delo - ck^ro plačilo. 9 041 /362-660 «00441 o POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREOm OO ^o irr ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS» TER UPOKOjENCE, do 50 % obr., obveznosti r\iso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, priderno tudi ra dom. NUMERO UNO. Kuhovec Robert s.p^ Mlinsb », 2000 Msmbor, STORITVE NUDIM ADAPTACME, novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite èkarpe, urejanje In tlakovanje dvoriič, z naéim ali vaáim matehalom, SGP Bytyqi, d. n. o., Struževo 3 a. lOanJ.ir 041/222-741 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p.. Senčno 7, Kiiže, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žak£9e, kMíí. nalete, lamelne zavM. plise zavese, komamiki, markže. asteriks.net BaJEKiE r ^ianje đtn. aUgMcrn primao. Osptíf^ reaàè^/'r tasad. deKoram omeA in cpM, P»fac Ko. s. p.. Poduçsji l7d,N£»b.O03l/392-«û9 BELJENJE, barvanje oken, vrat, na> pusčev, ograj, odstranjevanje tapet in plesni, «ntinikoiinski premazi, poslikava oin^kiti aob, za upokojence 10 ^ popust, Zupan Primož, s. p., Golnièka c. de. Krari, IT 031/€68-393 eod4s'è 13004441 DELAMO vsa ZMâ^ d«la. notrm cnie- te in fasade z našim al vašvn mderialcm, ^^janiti. o o. o., Ž^9nka47, Ždviica. 9 041/2&8-47d. 041/878^ FLORUANI, d. 0. O., C. na Brtio 41, Kranj, izvaja vsa gradbeia dela od temeljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi la^d. Kamnrts it-arpe. tlakovanje d«5riič. tr 041/557-871 IZOELAVA podstreândi stanovanj po »'sternu Knauf. montaža straži tlh oken Véiux in pc^aganje larndnaîov. Izd. br^^ n«nr. in mritfm^nv, r>n>vr>7i 7 avt 31. julija 2009 ZAHVALE 23 CjG i mali oglas www ř> ZAHVALA Ortaiť> grenko je spoznanji, to je rcsnica, niso sanje, řii te nazaj veř ne bo. ker st za vedno vzel slovo, Dobrota tvojep srca nikdar ne ho pozabljena. V 66. letu sUrosti nas je za vedno zapustil naS dragi mož, o£i. stari ata» ^t. brat ic stric Pavel Stirn Iskjeuo £â])VdJjujÇ(iiO vscili piijdlcljeiu, iii ziuuict^n z'd v2>o pomoč, podaijeno cvetje in sveče, izrečena sožilja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvaJa gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču za Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enJcrat hvala. Žalujoči: žena Milena, hčerki Karmen in Irena 2 družinama zahvaia V S6. lem starostí nas ie zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, taSča in teta Rozalija Kristanc Iskreno se sahvaljuiemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem drugim za izrečena ustna in pisna sožalja. darovano cvetjâ, sveče in svete male. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na nieni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Šenčur, Kokra, Kokrica, Zg. Brnik, julij 2009 OBVESTILO O SMRTI Učiteljem, sodelavcem, diplomantom, študentom in prijateljem sporoč^o žalostno vest, da je preminil nal dolgoletni sodelavec prof. dr. JozE Jesenko redni profesor za področje Kvantibtivnih metod v organizacijdld teoriji Fakultete za organÍ2acíjske vede Univerze v Mariboru Njegovega prispevka k razvoju fakultete in Človeškega zgieda ne bomo nikoli pozabili. Dekan Fakultete za organizacijske vede red. prof. dr. Marko Ferjan Rektor Univerze v M ar boru red. prof. dr. Ivan Rozman Pride čas, kc si izmučene želi U spati, duia pa v viřnost ootûval ZAHVATA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mami. stara mama, sestra, teta» tašča Marjeta Rozman SlemČevd mama iz Praprotne Police Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ker ste nam ob težkih trenutkih sali ob strani. Hvala zdravnikom in osebju KC Ljubljana in bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se tudi pevcem, prijateljici Angelci in bratrancu Mirku za poslovilna govora, praporščakom, pogrebni službi jerič in gospodu župnik Petru Miroslaviču za lepo opravljen obred ter izrečene besede tolažbe. Še enkrat hvala vsem. ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož FraAd. otrod Frasd, Rajko, Toni Praprotna Pobca. julij 2009 dnizinaiîii zahvaia V 85. letu je odšla k večnemu počitku naša draga mama, stara mama. prababica, sestra in tašča Ana Kos rojena )enko, po domaČe Kuclarjeva Ančka iz Delnic Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem. val^nom, znancem iii kulel^Uvu OJeja za vsu pomoč, izražena sožaljd. podarjene sveče in cvetje ter spremstvo ca njeni zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku {ožetu Stržaju za lepo opràvljen pogrebni obred, pogrebni službi Hipnos, pevcem in trobentaču. Posebna zahvala sosedi Katrd za v$o pomoč. Vsem imenovanim in tieimenovanim Še enkrat hvala. Vsi njeni zahvala Nepričakovano nas je zapu^ naš brat. stric, tast Alojzij s Spodnjega [ezersfcega Mavric Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel* jem, znancem za pomoč, ustna in pisna sožaija, cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo vodnikom reševalnih psov. Gorski reševalni službi in gasilcem z jezerskega, Policiji iz Kranja, g. župniku in pogrebni službi Navček ter trobentaču. Žalujoči brat in sestre Spodnje Jezersko, Kranj, PŠata, jtiiij 200Q zahvala V 74. letu starosti nas je po dolgoletni, hudi bolezni zapustil naš ljubi mož, arek. stari ata Anton Kunstelj a Kranja Islaena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje ter darovano cve^'e in sveče. Posebna zahvala gre osebni zdiavnid in vsem zdravnikom ter drugemu medidnskemu osebju v bolnišnid Coinik za ekrb v času njegove bolezni. Tvoji: žena Marica, bčerlia Mojca, vnuka Ufša in Nejc Kranj, 22. julija 2009 zahvala Ob boleči izgubi Božidarja Martinovica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Id ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, za vso podporo, izrečeno sožaJje, podarjene sveče in cvetje. Zahvaljujemo se Komuriali Tržič. d. o. o., za pogrebne storitve, gospodu župniku Romanu Starcu za lepo opravljen obred in restavradji Raj za gostinske storitve Vsem Še enkrat najlepša hvala) Žalujoči: starli in sestra osmrtnica žalostjo vam sporočamo, da nas je v 67. letu starati nepričakovano zapustil nas dragi mož, oče in dedek Jesenko z Brezij Pogreb dragega pokojnika ho danpR, v ppt<»k. ji. julija 2009, ob 14. uri na pokopališču na Brezjah. Žara bo na dan pogreba od iz. ure dalje v tamkajšnji poslovilni vežid. 2aJuioči: žena, otroci in vnuki Ik 24 info(S>g'gla5, si GORENJSKI GLAS petek, 3i. juJila 2009 Anketa Osvežitev v bazenu RfNATA GLOBOČNIK Ker se temperature v teh dneh gibljejo dokaj visoko» med 2$ in 30 stopinjami Celzija, smo se odpravili na letno kopališče v Kropi. Tamkajšnje obiskovalce smo povprašali o njihovih kopalnih navadah./^MrCenwíKWjř Branka Konc» Poljšica: "Ob lepem vremenu smo tu« kai vsak dan, saj Imamo letno vstopnico. V zadnjem času prihaja več tujih kopalccv» pogrešamo pa domačine. Bazen ml ustreza, na morje smo že malo alergični." Franci Cotllb, Pcdnart "Redni kopalci imamo 'Pra-šičkovo klop' in svoje majice. Vsako leto priredimo piknik, kjer spcčemo prašička, balinamo in igramo odboj' ko. Želimo si za kakšno sto-pimo toplejšo vodo." MIha Better, Kropa: "Sem pridem večkrat, ker je dobra voda. Ma druga kopališča ne zahajam, prav tako tudi ne hodim na morje, ker ne smem biti na soncu. S tukajšnjo ponudbo sem zadovoljen." Žan FilipoviČ, Brezovica: Rok FilipoviČ: "Na bazen med počitnicami : "Tukaj mi je zelo všeč, zato prihajam skoraj vsak dan. : se večkrat pridem kopat. Pogrešam kakšno skakalni- : Manjkajo še kakšni toboga- CO. sicer pa se raje kopam v j ni, drugače pa je super, ker morju. Kmalu grem na Hr- : je blizu. Se pa raje kopam vaško na BraČ. Na druga ko- i na morju." pališča hodim redko." : Sto ena svečka za Herto Soklič V Domu starejših občanov Kamnik so nazdravili rojstnemu dnevu svoje najstarejše varovanke Jasna Paiadih Kamnik • V torek, 28. julija, je svoj 101. rojstni dan pmzno* vala Kamničanka Herta Soklič, ki je po lanski smrti 103-letne Lucije Antonin zdaj najstarejša stanovalka Doma starejših občanov Kamnik. Vodstvo doma ji je pripravilo prijetno praznovanje s kulturnim pn^ramom in «liko . roi stnodnevno torto, v(iČilo pa ji je izrekel tudi kamniški podžupan Rudi Fhjïsj. Herta Soklič se je rodila na Pragerskem nemžko govorečima starSema, slovenščine pa se je naučila šele ob poroki z učiteljeni iz Ljubljane, s katerim sta se veliko selila po vsej Sloveniji. Leta 1975 sta se preselila v Kaconik. od leta 2C01 pa je gospa Herta. ki Slavljenka Herta SoMič ima dva vnuka, stanovalka kàrrmiSk^a doma za starej- razume v svojem novem oko- voljo jo spraviti sonce in pri- luje.. Najbolj pa je vesela teše. Kot je povedal njen vnuk, liu, kjer preživlja zadnja ieta. jazna oseba, zelo rada pa se krat, ko jo zapeljemo ven v na- je mama od nekdaj rada bra "Gospa SokliČeva je zelo posladka tudi z bonboni Če- ravo/' je povedala direktorica Id. viUiarila lii dobro kulula, skromna in ûha stanovalka, prav se najbdje počuti v svoji doma Marija Rents in dodala, s sestrično pa je pogosto od- hitro je zadovoljna z vsem. sobi na bolniškem oddelku, da je svoj stoti rojstni dan hajala na počitnice na morje. Kljub temu pa še danes rada kjer biva zadnja štiri leta, se Herta Soklič dočakala v poste- Čeprav ni preveč družabna» "pokomandira" negovalke, občasno udeležuje tudi sku- Iji, tokratne^ pa soji pripravi- rada tudi kara in se odlično kaj naj še postorijo. V dobro pinske vadbe, kner lepo sode- li v sončnem domskem atriju. M la do po roče nci V Kranju sta se 25. julija poročila Primož Rutar in Andreja Medič, na Smarjetni gori Primož Povše in Metka Viher, v Škof)! Loki p87 kvadratnih metrov. Naložbo so sofinancirali O^ina Radovljica, Gorenjske lekarne in Osnovno zdravstvo Gorenjske. A. H. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, v petek, bo spremenljivo oblačno, predvsem v gorah bo nastalo nekaj posameznih ploh in neviht. V soboto in nedeljo bo sončno. A^ificj« RS id cikalj«, «« "«trgtvlusilo PETEK t t 4 t 17/28®C SOBOTA 16/29°C NEDELJA 17/30"'C o 30/» T: 9 RekĎ KRATKE NOVICE K/^MNIK V KIK-u še brez junijskih plač Delavci KIK-a so v ponedeljek spet začeli stavko, ki so jo doslej že večkrat prekinili, a še vedno vztrajajo pri izpolnitvi vseh stavkovnih zahtev. "Nadaljevanje stavke smo rapo- vedali> če nam do dogovorjenega roka - 25. julija, uprava ne bo izplačala junijskih plač. Pred potekom zahtevanega termina nam je direktor Aleš Erbežnik ponudil predlog dinamike izplačil junijskih plač, in sicer polovico do petka, 24. julija, in preostalo polovico do petka. 31. julija. Ker pa je direktor kršil svoj ponujeni predlog sporazuma In junijskih plač Še vedno nismo dobili, smo se odloČili ra nadaljevanje Stavke/' je v sporočilu javnosti zapisal predsednik stavkovnega odbora Stane Zobavnik in dodal, da je direktor v teh dneh na dopustu, zato so delavci trenutno brez pogajalca na delodajalski strani, j. P. Kranjska cow Izšli so Vozni redi v julijskih Alpah Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp, je izdala knjižico z voznimi redi avtobusov in vlakov na območju julijskih Alp. Knjižico je možno dobiti na številnih avtobusnih in železniških postajah, v informacijskih točkah, V nekaterih hotelih, v občinah in na drugih lokacijah na območju Gorenjske, se* verne Primorske in Ljubljane pa tudi v pisarni Ci pre Slovenija v Ljubljani. Cipra Slovenija želi tudi na tak način spodbujati med domačini in turisti uporabo javnih prevoznih sredstev, prt tem pa ugotavlja, da je prometnih povezav dovolj, le da so večinoma slabo izkoriščene. C. Z. Stari vrh V nedeljo Dan oglarjev To nedeljo bo na prireditvenem prostoru na Grebljici pod Starim vrhom potekal že 38. Dan oglarjev, ki ga prireja Turistično društvo Stari vrh. Prireditev se bo začela ob M. uri z nastopom ansambla Suha špaga, ki bo igral do ure, ko bo sledil kulturno etnografski del prireditve. Prikazali bodo stare, že skoraj pozabljene običaje, povezane s spravilom lesa, pripravo drv za kopo, postavljanjem kope, oglarjenjem in uporabo oglja v kovaštvu, ogledati pa si bó možno tud^ tekmovanje v pd)sanju hloda. Prireditev bodo z nastopi obogatile folklorne skupine, ljudski pevci rn godci ter citrarke, nato pa bo zbrane zabavala skupina Čuki. A. H. ^UPO.Mii. RADIO KRANJ d.c.o. Slrilan^a ul. 6. KRAhJJ çmmf mmUK \ {04} (04) 2fli*222i (04) 2022^222 'foatm (OSI) 303-S0S p»cimàà>kraiAj.»l WWW. rad i o-kra ni .si I Â