NO. Ill Ameriška Domovina flHV& JE R l G /% HI— ti O /VIE AMCRICAN IN SPIRIT K>R€1GN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, JUNE 6, 1962 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX — VOL. LX Združitev oboroženih sil sve ni predvidena Obrambni tajnik McNamara brani pred Kongresom reorganizacijo obrambnega tajništva. WASHINGTON, D. C. — Pred vojaškim odborom Predstavniškega doma je obrambni tajnik McNamara utemeljeval reorganizacijo obrambnega tajništva, prav posebno nov način precenjevanja podatkov obveščevalnih služb posameznih vojaških rodov in drugih obveščevalnih ustanov. Do nedavnega so obveščeval-nt službe rodov obrambnih sil same ocenjevale svoje podatke in na tej osnovi stavile svoje predloge, McNamara je ustvaril osredno Obrambno obveščevalno službo, kamor se stekajo vsi podatki in ki ima nalogo na njihovi osnovi izdelati poročila in predloge. Obrambni tajnik je razlagal, da je nastala trditev o ameriškem zaostanku v gradnji vojaških raket za Rusijo največ na temelju ločenih obveščevalnih služb, ki so jih armada, vojna mornarica in letalstvo skušah izkoriščati za podporo svojih predlogov za narodno obrambo. V okviru nove organizacije to ne bo več mogoče. Prav tako je obrambni tajnik poudaril koristnost nove skupne nabavne organizacije za vse rodove narodne obrambe. Z njeno pomočjo je bilo mogoče poenostaviti oskrbo oboroženih sil in prihraniti več desetin milijonov izdatkov. Člani odbora so vprašali o-brambnega tajnika, če niso njegovi ukrepi v reorganizaciji del načrtnega združevanja vseh vrst oboroženih sil v enotno vojaško organizacijo. Ta je odgovoril, da on nima nobenega takega načrta in ne želje po njem, da pa je to vprašanje končno stvar Kongresa, ne obrambnega tajništva. I Z izjavo je hotel brez dvoma potolažiti in pomiriti one kongresnike, ki podpirajo zaradi osebnih zvez in vzrokov želje in predloge zastopnikov posameznih rodov oboroženih sil. Novi grobovi Jerome M. Petrich V nedeljo, 27. maja, je utonil v jezeru Erie 18 let stari Jerome M. Petrich s 4150 E. 80 St., zaposlen na Weller Sohia gasolinski postaji. Zapustil je starše Johna F. Petrich in Ano, roj. Stan-cik, brata Konrada ter sestri Janice in Virginijo. Bil je vnuk Johna in Frances Petrich ter Michaela in Anne Stancik. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5116 Fleet Ave. jutri ob 10.30 dopoldne v cerkev Sv. Imena ob enajstih, nato na Kalvarijo. Edward A. Centa Včeraj je um|rl Edward A. Centa, star 49 let, stanujoč na 15414 Lucknow Ave. Zapušča očeta Antona, brate Raymon-da, Richarda in Harrya, sestre Celesto Dietz, Sylvio, Betty Witkowski, Adelo Schmidt in Helen in druge sorodHike. Mati Juditha, rojena Marnick, je umrla 1952. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Sv. Hieronima (St. Jerome’s) ob 9:30, nato na.Kalvarijo. Medalj ne bo manjkalo Iz slov. naselbin Zdravnik prišel prvi na sled goljufijam Eslesa Franco hoče prepričati Špance z vojaško parado! MADRID, Špan. — Diktatorji so vsi enaki. Kadar ne morejo prepričati ljudi z besedo, jim pokažejo silo. V smislu tega pravila je španski diktator organiziral veliko parado v čast zmagi v državljanski vojnij ki je bila zaključena 1. 1939. Parada je trajala le dobro poldrugo uro, da ne bi preveč trpelo Francovo bolj rahlo zdravje. Glavni namen parade je bil seveda, da španski narod vidi, da je za Francom dobro organizirana armada in da naj nihče ne misli, da ne bi mogla zatreti vsakega upora. Med tem je šlo precej delavcev nazaj na delo in štrajk zgublja svojo privlačnost. Delavci so začeli omahovati, pomoč jim je prišla prepozno. WASHINGTON, D. C. — Pravosodno tajništvo je priznalo, da je zdravnik dr. Dunn iz Pecosa Texasu prvi prišel na sled finančnim sleparijam Sol Estesa. Zanj se je začel zanimati zaradi svoje matere, ki je vodila v Pe-cosu urad za dajanje manjših posojil in kreditov. Ko je prišel na sled prvim sumljivim jamstvom za posojila, je brskal dalje in dalje ter pri tem prišel do prepričanja, da je Estesovo delovanje v nasprotju zveznimi zakoni. Zato je td javil pravosodnemu tajništvu. Dr. Dunn je dejal; da vse kaže, da bo moral zaradi tega, ker je opozoril na Estesa, zapustiti Pecos. Boji se, da ga bo kraj sabotiral in mu onemogočil obstoj. Estes je vedel že preje za zdravnikovo zanimanje za njegovo finančno početje in je vsem svojim uslužbencem strogo prepo-vedal, da bi hodili v njegov urad. CUOUOY Delno oblačno in milo. Najvišja temperatura 74. Nov /akon bo rešil vprašanje sprejemanja medalij in daril visokih častnikov od strani tujih držav. WASHINGTON,D . C. — V mednarodnih stikih je navada, da dobijo in delijo zastopniki posameznih držav v imenu svojih vlad vse mogoče medalje in darila svojim sovrstnikom iz prijateljskih držav. Tega obi-Ičaja se držijo tudi komunisti. Po vsakih pogajanjih s tujo državo odlikujejo z medaljami najmanj voditelje tujih delegacij. To pravilo velja seveda tudi za Washington. Tako odlikujejo tuje države vse vodilne osebe v naši federalni administraciji, posebno v Pentagonu, kadarkoli se srečajo z njimi pri pogajanjih in se pogajanja ugodno zaključijo. Dokler ostane vse skupaj pri medaljah, ni nič nevarnega. Kadar pride do delitve daril, takrat postane zadeva kočljiva. Treba je namreč odgovoriti na vprašanje, kje se jenja darilo in kje se začne podkupovanje. Nekateri naši visoki uradniki, pa tudi politik^ so prišli v velike sitnosti, ker se niso zmenili za to vprašanje. Da bo u-stvarjena jasnost in olajšan položaj vojakam, je senat že sprejel, predstavniški dom pa bo verjetno kmalu, poseben zakon, ki ureja način, kdaj in kako smejo sprejemati vojaške osebe tuja odlikovanja. Ko bo zakon sprejet, bodo nekateri oficirji kar zavaljeni s tujimi medaljami, ki jih je zanje Pentagon nabral tekom zadnjih 15 let. Admiral Burke jih bo dobil kar 27, general White 17; general Collins 7 itd. AMBRIDGE, Pa. — V ponedeljek zjutraj je nenadoma umrl rojak Anton Rosenberger. 138 Maplewood St. Zapušča hči Franco, in sinova Joa in Louisa. Pogreb bo v četrtek zjutraj. Kardinal Wyszynsky kar naprej kljtsbuie Oar ilki VARŠAVA, Polj. — Vseh 64 poljskih škofov je na pobudo kardinala Wyszynskega poslalo za Binkošti na vse poljske katoličane poseben pastirski lit) podpisan od kardinala. Škofje priporočajo v pastirskem listu, naj se pred Binkoštmi postijo in molijo na “neverne brate.” Poljska javnost vidi v pastirskem listu napad na brezbožne akcije poljskih komunistov. Tako je stvar razumel tudi Gomul-ka, ki je hotel preprečiti, da bi pastirsko pismo bilo prebrano na prižnicah, kar se mu pa ni posrečilo. Zato se je takoj maščeval na komunističen način: dal je vpoklicati vse poljske duhovnike in semenišnike, ki so še obvezani, na vojaške vaje. Pastirski list poziva tudi starše, naj se zavedajo svoje dolžnosti, da bodo njihovi otroci dobro poučeni v verskih resnicah. Da komunistično časopisje primerno napada kardinala, to so vsi pričakovali in to se je tudi zgodilo. Sirovi filtri za cigarete CLEVELAND,, O. — Doslej smo poznali sirove štrukle, sedaj bomo, če bo Kongres seveda sprejel predlog sen. A. Wileya iz Wisconsina) dobili še sirove filtre za cigarete. Taki filtri bodo po mnenju senatorja Willeya očistili cigarete nikoflna in drugih zdravju škodljivih snovi, pa pomagali tudi V alžirski OAS nastal notranji spor PARIZ, Fr. — Ko so pristaši znane OAS jenjali s svojim divjanjem v alžirskih pristaniških mestih, so takoj nastali sluhi, da sta vodstvi alžirskih domačinov in OAS sklenili neke vrste premirje od dneva do dneva. Uradnega potrdila ti sluhi niso mogli dolgo časa dobiti. Sedaj je prišlo na dan dejansko stanje. V vodstvu OAS je nastal spor. Alžirski voditelji OAS so drugih misli kot oranski voditelji. To se je dalo hitro razbrati iz radijo-objav oranske in alžirske OAS. Oranska tajna radio-postaja OAS je trdila, da se pravo vodstvo OAS nahaja v Oranu in ne more biti niti govora o sporazumu z vodstvom uporniških domačinov. Alžirska radio BONN V0UAN DATI POMOČ RDEČIM, ČE P0DR0 "ZID" Zahodnonemški kancler dr. K. Adenauer je izjavil, da bi bila Zahodna Nemčija voljna dati Vzhodni kredite za nakup raznega blaga v vrednosti preko pol milijarde dolarjev, če ta podre “zid,” ki loči Zahodni Berlin od Vzhodnega. ! | DORTMUND, Nem. — Tu se vrši že nekaj dni letni občni zbor Krščansko-demokratske stranke. Na njem je kancler dr. Konrad Adenauer dejal, da bi bil voljan dati Vzhodni Nemčiji preko pol milijarde dolarjev kredita za nakup raznega blaga v Zahodni Nemčiji, če Vzhodna Nemčija podere zid, ki ga je lani zgradila med Zahodnim in Vzhodnim Berlinom. Vzhodna Nemčija je skušala doslej zvedeti za razpoloženje v Bonnu po privatnih potih in zvezah. Adenauer je povedal svoje mnenje javno in postavil ceno, ki jo naj rdeči plačajo, če hočejo imeti blago, ki ga doma tako zelo pogrešajo. --------------- “Če se nekaj od nas zahteva, tov na uro, akoravno so zadnja potem je najmanj, kar naj bi mi tri leta delavci dobili letno po dosegli, odstranitev zidu,” je 4% povišane prejemke, povrhu dejal Adenauer. S svojim sta- pa še obrobne koristi. 1 iščem je naletel na nasprotova- J Zato se je Narodna stavbna nje pri delu krščanskih demo- zveza, kjer je včlanjenih kakih kratov. Tako je bivši zunanji 7,000 podjetij in letno izvršuje minister Von Brentano, vodnik do 80% vseh stavbnih del v de-krščanskih demokratov v parla- želi, obrnila na predsednika mentu, izjavil, da je proti vsaki Kennedya s prošnjo, naj vendar gospodarski pomoči Vzhodni Jdopove unijam, naj nehajo s pre-Nemčiji, ker bo ta pomagala le tiranimi zahtevami. Zveza želi krepiti komunistični sistem,! dobiti od predsednika samo “mo-Ijudstvu pa bo z njo zelo malo ralno podporo.” Unije odgovarjajo, da morajo or^ krščanskih staviti visoke zahteve, kajti boje izbral znova A- ,jijo sei da bo sedanja admini-za predsednika, pa stracija predpisala maksimalne mu dodal ob stran posle vršeče-| mezde, kar bo samo v škodo de-ga načelnika, s katerim bo moral izgleda deliti vodstvo stranke. >ozdrave čitateljem— Anton Jaksetich, 1349 E. 143 St., je na počitnicah v St. Mary’s, Pa., od koder pošilja vsem čitateljem Ameriške Domtovine prav lepe pozdrave ! Vloga narodnostnih skupin pomembna— Republikan. kandidat za zveznega senatorja države Ohio pri jesenskih volitvah John M. Briley je sinoči na večerji s predstavniki narodnostnih skupin v mestu v hotelu Cleveland Sheraton poudaril pomen narodnostnih skupin v političnem življenju Clevelanda in vse države. Republikanska stranka hoče v bodočnosti tem posvečati več pokornosti. pomagano. Letni občni demokratov denauerja Kennedy naj posreduje za sporazum med podjetji in unijami v gradbeništvu WASHINGTON, D. C. — V redkokateri industrijski panogi je toliko pritožb o pretiranih linijskih zahtevah, divjih štraj-kih itd. kot v stavbarstvu. Tam izsiljujejo kar posamezne lokalne unije vsemogoče zahteve od podjetij. Ako ne dosežejo, kar želijo, pa organizirajo divje štrajke. lavstvu. Vsekakor je zanimivo, da so se sedaj začeli podjetniki obračati na Kennedya za posredovanje. Običajno delajo to samo unije. ------o----- KP v Clevelandu pred kongresnim odborom WASHINGTON, D. C. — Dol goletna zaupnica FBI v Komunistični partiji v Clevelandu Mrs Julia Brown je začela v ponedeljek razkrivati komunistično delovanje v tem mestu in njegovi okolici, pa tudi drugod po Ohio. Trenutno štrajka oko'li Navedla Je 80 imen ljudi, ki jih odstraniti viške v mlečnih iz-'postaja pa pregovorov z na-delkih. Jsprotniki ne zanika, vendar jih 250,000 stavbinskih delavcev, to-;ie tekom štiridesetih in petde-rej dobra četrtina. Zahtevajo setih let srečala v vrstah Komu-povišanje mezd od 20 do 82 cen- |nlsl'čne partije. Mrs. Brown je pripovedovala, kritizira in napoveduje izbruh divjanja. nov V Kongresu delo zaostaja: zakonski predlogi čakajo odločitve WASHINGTIN, D. C. — V seveda na Kapitolu več zanima- Kaj bo z njim napravil plenum Kongresu zaostaja delo. To so^nie za naše podporne akcije v [predstavniškega doma, ne ve senatorji in kongresniki čutili že takoj po Veliki noči, toda si tega niso vzeli k srcu, kot bi bilo1 treba. Pretekli teden so odseki delali le par dni radi Spominskega dneva, zato se jim je delo zagozdilo začetkom tega tedna. Senatni odbor za zunanjo po- tujini. nihče. Morda ga bo sprejel pod V predstavniškem domu je z vplivom senatnega glasovanja, delom preobložen znani odbor ki je zakon že odobrilo. Sena-za sredstva in način. Najprej 'torji so izjemoma glasovali po je sklenil že pretekli teden, da'strankarski pripadnosti, kar se bo poslal v plenum znani zakon le redkokdaj zgodi. Zdi se da o zunanji trgovini, ki ga je manj gre južnim senatorjem zadeva spreminjal, kot so vali. Plenum bo vsi pričako-začel zakon Estes močno na živce in so zato potegnili s Kennedyem, česar litiko je začel ta teden obravna-^obravnavati v drugi polovici ju-[navadno ne storijo radi. Morda vati zakon o podpiranju tujine, jnija. Senat zakona še sploh niibo afera Estes vplivala tudi na Njegove vsebine ne bo dosti obravnaval. Začeti misli šele v'južne konservativne kongresni-spreminjal, ker je to delo opra-jdrugi polovici julija, takrat bo ke, da bodo za Kennedyev pred-vil že ob priliki lanske debate, zakonski osnutek predstavni- log. Zakon pride še ta teden pred škega doma dobil v roke senat-1 Kongres ima še par trdih ore-senatni plenum, kjer tudi ne pri-|ni finančni odbor. Vsekakor je hov 'in je vprašanje, ali jih bo čakujejo prehude kritike. Po-[Kennedy lahko zadovoljen, da je zgrizel. Na prvem mestu je no-tem bo šel zakon v predstavni- spravil zakon vsaj skozi pred- vi davčni zakon. Njegova šib- ški dom. Pristojni odbor pred- stavniški dom. stavniškega doma ga je že obdelal, v plenumu se ga bodo lotili šeke takrat, ko dobijo osnutek, ka stran je zahteva, da morajo davkoplačevalci plačevati dohod- Ta teden se bo verjetno odločila tudi usoda farmarskega za- nino tudi od dividend in obresti, kona. V predstavniškem domu Tu se je sipodtaknil senatni fi-ki ga je sprejel senat. Upajo, da je zakon že odobril agrarni od- nančni odbor in zakon je tam tuše bo to moglo zgoditi sredi ju-jbor in v glavnem sprejel vse di obtičal. Ako bo zakonu uso-nija. Sicer pa administracija ne ideje Kennedyeve administraci-,da naklonjena, bo šele sredi juho dosti pridobila z zakonom,'je, kar pomeni za Kennedya lija prišel pred senatni plenum, kajti vsi zneski so v njem odobreni samo načelno. Potreben je še drug zakon, ki dovoljuje pozamezna nakazila. Takrat bo vsekakor veliko politično zrna-j tako dolgo ga bo namreč mrcva-go. Zakon je sedaj v rokah od- ril senatni finančni odbor. Pred-bora za dnevni red. Upajo, da 'stavniški dom je zakon že sprega bo kmalu poslal v plenum. |jel. Drugo bolečino federalne administracije predstavlja zakonski osnutek o bolniškem zavarovanju. Trenutno se nahaja pred znanim odborom za sredstva in da je v njenem času Komunistična partija skušala doseči svoje cilje z ločenim delom med črnimi in belimi državljani, ponedeljek je bila pred Domo-vim Odborom za protiameriške dejavnosti pet ur. Kot prva priča je nastopil neki William H Cooper, ki je v preiskavi oblju bil, da bo povedal vse po pravici, pred odborom pa je svoje način. Zaenkrat je odborova ve- ,n’šljenje spremenil in odkloni čina proti zakonu, zanj bi sigur- vsak odgovor skrivši se za zvezno glasovalo le 10 kongresnikov od 25. Vendar te številke ne povedo dosti, kajti administracija poskuša na vse načine, da bi za zakon pridobila še tri odborove člane. Usoda zakonskega osnutka visi torej trenutno le na treh kongresnikih; ki odlagajo odločitev, dokler bodo mogli. Kongres mora sklepati še o celi vrsti manjših zakonov, ki morajo biti izglasovani do 30. junija. Tak je na primer zakon o pooblastilu, da se federacija more zadolžiti za novih osem bilijonov dolarjev, ali o razdelitvi kvot za uvoz sladkorja, o davčnih odpisih itd. Na splošno vzeto, je predstavniški dom obdelal več zakonskih predlogov kot senat. Zato bo morda tudi preje šel na počitnice, tako govorijo na Kapitolu ta teden. Iz Clevelanda in okolice no ustavo. Iz pričevanja Cvetkoviča pred 12 leti je znano, da je bilo v KP v Ohio tudi nekaj slovenskih rojakov, brez dvoma jih je še vedno nekaj, čeprav so sedaj iz previdnosti postali bolj tihi. ----------------o------ — Na eno zdravnico pride v Združenih državah 20 zdravnikov. WOODBURY, Ga. — Republikanski guvernerski kandidat Edward Smith se je včeraj smrtno ponesrečil, ko se je po trdi politični kampanji vračal z ženo domov. MOSKVA, ZSSR. — Tu so se danes zbrali vodniki satelitskih držav iz vzhodne Evrope, da se pomenijo o gospodarskih vprašanjih, ki delajo težave državam komunističnega bloka. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Narodna skupščina je po enem dnevu in pol debate z veliko večino odobrila DcGaullovo politiko do Alžirije. — Bivši general Jou-haud, ki je bil obsojen na smrt, je pozval bivšega generala R. Salana, nekdanjega poveljnika Tajne armadne organizacije v Alžiriji, naj svojim pristašem ukaže konec nasilij, ker je neodvisna Alžirija dejstvo, ki ga ni mogoče več odstraniti. Smrtna obsodba nad Jouhaudom bo v kratkem izvršena, če ga predsednik republike DeGaullc ne bo pomilostil. BUENOS AIRES, Arg. — Zvezni sodnik Hector Vera Vallejo je sinoči razglasil odlok vlade, ki razveljavlja volitve 18. marca, za nezakonit in je vlado pozval, naj se vzdrži vsakih u-krepov proti kongresu. Tega je vlada poslala na počitnice do prihodnje pomladi, ko so napovedane nove volitve. CHICAGO, 111. — Železniške družbe in vodstva 11 unij, v katerih je včlanjeno uslužbcn-stvo železniških družb, ki ni zaposleno neposredno na samih vlakih, so dosegli sporazum o novi kolektivni pogodbi na temelju, ki ga je predložila pred sednikova posredovalna komisija. Uslužbenci so dobili 10.28 centov poviška pri urnih plačah. Te so znašale doslej povprečno $2.42 na uro. WASHINGTON, D. C. — Senatni pododbor je odobril celoten predlog finančnih sredstev letalskih sil za gradnjo RS70 letal, ki ga je obrambno tajništvo zmanjšalo na pičlo tretjino. WASHINGTON, D. C. — Predsednik J. Kennedy je včeraj sprejel astronavta Scotta Car-penterja z vso družino. Ta je odpotoval nato v New York, kjer je bil na malici, prirejeni njemu na čast v hotelu Waldorf - Astoria, v družbi bivših predsednikov Hooverja in Trumana. SACRAMENTO, Calif. — Pri včerajšnjih primarnih volitvah je Richard Nixon zmagal nad svojim republikanskim tekmecem Josephom Shellom za guvernerskega kandidata v razmerju 2:1, prav tako z lahkoto je pri demokratih zmagal P. Brown. Ta si bosta jeseni stala nasproti v enih najbolj živih guvernerskih volitvah Kalifornije. Ameriška Pomoviima /m'vv r R/ic-'m 6117 St. Clalr Ave. <— HEoderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za t mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. (Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. Ill Weds., June 6, 1962 Iz prepričanja! (Govor g. K. Mausarja na Spominski proslavi ZSPB v Clevelandu 2. junija 1962) (Konec) Treba je trdno stati ne samo kot posamezniki, temveč kot skupnost. Če bomo eno, bomo kakor zid in pest, ki bo hotela udarjati po tem zidu, bo prej krvava kakor zid. Posameznik bo hitro padel, zato je naša rešitev samo v trdni skupnosti, v edinosti, v medsebojnem zaupanju in prijateljstvu, ki je nekoč na življenje in smrt vezalo tudi te, katerih spomin nocoj obhajamo. Stopimo na rob kraških jam v kočevskih gozdovih, pojdimo onstran Mozlja, ustavimo se na travnikih pri Tehar-jih in poskušajmo biti ljudje — krščanski ljudje, ki verujejo v vstajenje duha in teles. Pod kamenitimi slopi, pod travo in žitom, pod mahom in koreninami so kosti naših bratov in sester, kosti naših duhovnikov, kosti tistih, ki smo jih ljubili in poznali, kosti tistih, ki jih je morda zibala ista zibel kakor nas. Velik del slovenske zemlje počiva na teh kosteh in te kosti, dragi prijatelji, so poroštvo bodočnosti. Nobeno življenje se ne izteče v prazno, vsako je Bog postavil v čas in dobo s posebnim namenom — pastirja, kmeta in gospoda. Na nas je, da svoje poslanstvo dopolnimo, ne z iskanjem velikih misli, ne z iskanjem tega, kar nas ločeva, temveč združuje, z opravljanjem dela, tudi drobnega dela, ki ga nam nakladajo družina, skupnost in narod. In opravljati je treba to delo s prepričanjem, z globoko zavestjo, da smo drug drugemu potrebni. Če tega ne bo, če se med nami razpase samo gledanje na osebne koristi, se bomo razleteli od središča in ostala nam bo samo zgodovina — brez ljudi. In ta gre samo še na papirnate strani brošur in knjig. Živi smo glasniki mrtvih. Danes stojimo pred svetom, da sprejemamo pljunke in psovke svojih nasprotnikov, ki skušajo potišati vest za sramotno dejanje pred sedemnajstimi leti. In stali bomo, kakor je stal slovenski narod do Borovelj, do zadnje bitke, v kateri so poslednjič zmagali tisti, ki so zdaj že sedemnajst let mrtvi. Če jih je več kot deset tisoč znalo umreti, bi bilo sramotno, da bi tisoči ne znali stati. Javno in odkrito izpričujemo tudi na letošnjem spominskem dnevu, da še vedno stojimo za idejo, ki se je izkrista-lila v slovenski revoluciji in da odklanjamo ideologijo srpa in kladiva, da odklanjamo vsako sopotništvo in vsako spod-našanje duhovnosti. Iz prepričanja ne iz sovraštva kakor delajo naši nasprotniki. Ne menjavamo prepričanja in ne podiramo spomenikov, ki smo jih nekoč postavili. Ne nosimo mrtvih iz mavzolejev v navadno prst, ker se je čas spremenil. To more početi samo komunistična ideologija, ki je pripravljena za svoje namene sveto prekleti in prekletstvo posvetiti. Obdan s komunističnimi mogotci je nekoč mrtvi Stalin romal v mavzolej, tiho in skrito se je vrnil v navadno zemljo, iz katere je bil ustvarjen kakor mi. Vsi uživamo dobrine, ki so v pretežni večini skupek naporov, ki so jih doprinesli rodovi pred nami. In med temi dobrinami je tudi svoboda. Uživamo jo, ker so milijoni zanjo umrH. Mislimo nanjo ta večer. Mnogi so bili, ki so hrepeneli po njej in jo pričakovali, pa so morali umreti v tisti, ki ima za simbol znamenje srpa in kladiva — v svobodi zaprtih ust, ubitih besedi in ubitega duha. Ko nocoj v duhu sredi gošče slovenskih gozdov iščemo kraje množičnih grobov, ne glejmo, dragi prijatelji, samo v mračna tla, v gnilo listje, v zemljo razrito od min. Dvignimo oči kvišku. Nad kronami mogočnih smrek je še baržunasto nebo posuto z zvezdami. Še gore te božje oči in še bodo gorele: Našim mrtvim v večno luč, nam živim v večno upanje. Počasi se jim svetli Združene države so po izključitvi rdeče Jugoslavije iz komunističnega tabora junija 1948 na temelju "preračunanega tveganja,” kot so tedaj radi poudarjali, sklenile to podpirati v upanju, da jim bo to koristilo v njihovi borbi s Sovjetsko zvezo in komunistično napadalnostjo po vsem svetu. Tito je dobival več let poleg gospodarske tudi obilno vojaško pomoč. Skupno je dobila Titova Jugoslavija od konca druge svetovne vojne po cenitvah poznavalcev ameriške politike okoli tri bilijone dolarjev, okoli en bilijon pa še od raznih dobrodelnih organizacij. Politiko podpiranja Titovine je med drugimi zagovarjal vneto tudi časopis “Life,” ki tedensko prihaja v milijone in miljjpne ameriških domov. Ta časopis je v svoji zadnji številki pretekli teden v uredniškem članku opisal ameriško podpiranje Tita, in zadnjo obsodbo Milovana Dji-lasa, o katerem pravi, da se bori proti komunizmu. Nato pravi: Dobro, Djilas se bori na svoj način; pomagajmo mu. Mi nismo Titu samo pomagali, ampak smo ga rešili pred političnim in osebnim uničenjem, ko ga je Stalin vrgel iz komunističnega tabora. “Life” je podpiral pomoč Titu v preteklosti s stališča, da je vsak tak prepir na nas dober. Morda je bilo to res leta 1948, toda sedaj ni več, čeprav zagovorniki njegovega podpiranja trdijo, da je Tito kljub novemu prijateljstvu z Moskvo, ohranil do neke mere neodvisnost... Vsa naša pomoč ni spravila Tita na stran Združenih držav proti Hruščevu niti v enem vprašanju mednarodne politike. . . Združene države naj prenehajo podpirati Titovo vlado in ji dajati potuho. To bo razčistilo naše stališče kot vodnika boja za politično svobodo po vsem svetu. Pomagalo bo tudi ljudstvu Jugoslavije k odločitvam v osnovnih vpra-< šanjih. Mi smo od vsega začetka poudarjali, da je s stališča Združenih držav podpitanje Tita preje zelo “tvegan račun” kot “preračunano tveganje.” Razvoj naše predvidevanje očitno bolj in bolj potrjuje. Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) La Salle, 111. — Smo sredi še ne pomnijo. Voda je zalila pomladi. Naši vrtovi so zoptet vsi v cvetju in vse kaže lepo. Sosed Jože je že vse posadil in bohotno mu raste vse. Hodi sem in tja z motiko med gredami, puli in ruje plevel. Zadnjič mi je razlagal, da je nasadil pet ducatov nekih novo križanih jagod, ki rastejo kakor trte in se opletajo po ograji ali po kolih in da so debele, ko dozore kakor kake debele češpelj e ali srednje debele breskve. Nasadil je dosti paradižnikov in vsega. Solato ima že par tednov tako lepo, da se kar sama ponuja. Kar košček “malih nebes” ima okrog njegovega doma. Veselo mi je pripomnil: “Matevž, zimo smo imeli dolgo in hudo, pa je le minila. Zdaj pa imamo pomlad in vse je lepo. Ko se razgledujem po mojem vrtu, pravim sam selbi, Bog je nam dober, kar On naredi vse prav naredi! Ko bi le mi ljudje bili malce taki, pa bi bilo drugače na svetu, bi ne govorili samo o vojnah in kako bi se tu in tam lasali.” To si pa prav povedal, sem mu pritrdil. Potem sva govorila o starih časih, kako sva delala po raznih premogokopih in kopala črni de-mant. Jože se je spomnil, kako smo včasih ob Spominskem dne- več domov in hiš. Kakih 15 družin, ki so bivali v Kakusha motelu so morali ognjegasci in policisti izseliti. Po parku, kjer so imeli zložene mize, ki jih uporabljajo poleti za izletnike in piknike, je voda izruvala in raznesla in mize in klopi so plavale v vodi, ki je udarila iz bližnjega potoka. * KAKO DATI LJUDEM VEč’ NAVDUŠENJA, da bi več kupovali in segali bolj po blagu. To je prišlo na misel voditeljem neke tvrdke, ki se bavi s pospeševanjem trgovine. Tvrdka oglaša in ponujajo v tem oziru trgovcem, .trgovinam in raznim podjetjem te vrste poslugo. Svoj glavni stan ima nekje v New Yorku. Tako so prišli na povabilo v neko farmarsko mesto in so napravili kričavo reklamo nekega dne z geslom: “Buy today! Buy now! Buy more!” Farmarji so prišli sku-pajt nekateri iz radovednosti, drugi iz drugih razlogov. Stali so pred prodajalnami, nekateri so odmakali v tavernah suha grla in postalo je kar živahno za malo podeželsko mestece. Pred neko trgovino se je drl oglaševalec in ponujal ter vabil, naj vstopijo in si ogledajo razno blago. Neki stari far- služka manj in kjer tako je tudi v žepu vedno manj. Gospodarska politika je včasih na čudnih potih. Ustvarjajo jo tisti, ki razpolagajo z bogastvom, kapitalom. Ti hočejo proste roke v businesu. In če jim kaka administracija kaj pod roke gleda, jim to ne ugaja. Industrijski magnatje so že od nekdaj bolj naklonjeni republikancem, kakor pa demokratom. Odtod nekateri pravijo, da bodo na poljih gospodarske politike v deželi ribarije, z namenom, da se ustvari neprijazno razmerje na-pram demokratom in to naj bi pomagalo republikancem čez 2 leti priti zopet v sedlo. Če bo to uspelo, bo pokazala bodočnost. Je pa vedno tako, za vsako politiko so gotova ozadja in razlogi, ki povedo, zakaj tako in tako. — Naj za danes zadostuje, bom pa še drugič kaj povedal. Vsem pa vse najboljše in vsem iskren slovenski pozdrav, od Matevža. vu (Memorial Day) paradirali mar s pipo v ustih vstopi in po mestu z bandami na čelu. U-'ogleduje po stojnicah. Eden iz-nijski premogarji so imeli svo- med tistih pospeševalcev pro-je povorke. Poljska in naša slo.'grama “Buy more!!” — stopi h venska društva zopet svoje. Jo-'njemu in mu začne zgovorno su-že je bil nekdaj pri uniformira-'gestirati in pihati na dušo, naj nih vitezih in je omenil, da ima Ikaj kupi. Zraven pa ga je začel še nekje sabljo in kapo. Kar oči vpraševati: sc se mu nekam veselo zasveti- | “Pop! Kaj pa najbolj potre-le^ in je dejal: “Ja, luštno je bilo bujete, ali lepo obleko, ali lepe včasih. Ob vsakem takem na-jčevlje, ali kaj od pohištva, ali rodnem prazniku gledam v du-'kaj tega in onega” in zraven ka-hu nazaj, kako sta nas komandi- J2c na razno blago rala in vodila pokojni Frank Mišjak in pokojni Očka farmar ga gleda in ko , D . . ... Stru'. pospeševalec le naprej in naprej kelj. Prvi je bil “havtman, i i- „ . . , . „ ’ 'sili vanj z vprašanji, kaj nai- drugi pa “lajtnant.” To so zdaj 1 J J > J le še spomini,” je dejal Jože. Potem je pa še pristavil: “Dandanes pa ni več takih sestankov. Zato pa tako poredkoma kedaj bolj potrebuje, očka vzame iz ust pipo in mu odkrito pove kaj najbolj potrebuje: “What I need most is money! * vse le vozi v ''auto-šajtrgah,you are se!Il,Ils hTi' Money- vozijo, kakor bikdo kuril zanji-hrf1;' lols °* “• lhi“ is mi, se prevračajo, pobijajo, kakor da se jim neznansko mudi tja čez granice tega življenja. what I need most!” Stari farmar je resnico povedal. Govorimo in pišemo da je j —^ o'-ga z, j. v a j cilj a. i 1 -- * Le čemu vse to? Hitrost je si-idobro v deželi. No, slabo ravno cer dobra, kadar kje na kakem ni- Na splošno so razmere še kar pašniku bežiš pred kakim raz- zadovoljive. Ampak ne za vse. jarjenim bikom, drugače pa ni Kdor ima stalno službo in pri-potrebna in zmerno in počasi'merno plačo že diha. Stari Ijud-se prav tako daleč pride.” ja. ki so se mučili s kakimi ma-Tako sodi in takega mnenja lirni farmami, s temi je drugače. Draginja jim je pobrala prihranke, kar jih je bilo. Odgovor starega farmarja veliko pove, namreč, denarja potrebujemo, potem bi pa kupovali! S praznim žepom se pa ne kupi nič ... Trgovine zadnje čase to tudi čutijo. Kaj je temu vzrok, Vzrokov je več. Stopi v trgovine in marsikje vidiš na stojnicah blago, ki je bilo izdelano v drugih deželah, kje v Evropi, ali Aziji. Na cestah je že polno raznih malih autov tujega izdelka. Domači delavci po naših mestih pa marsikje tožijo, da ni več toliko dela in nekateri so brez dela. To so vzroki, da je polagoma za- je Jože. Ima kar prav. * NA BELO NEDELJO popoldne se je nad bližnjim mestom Mendota, ki se nahaja nekaj milj severno ob cesti štev. 51 vsula taka ploha, da je v par urah padlo okrog šest palcev dežja. Vse mesto je bilo poplav-Ijepo in nad $250,000. je mate-rielne škode samo na poslopjih. V nekaj minutah so težki črni oblaki zagrnili mestoj da je nastala kar tema, potem je pa lilo, kakor da se je morje razlilo. Utrgati se je moral oblak. Celo noč in drugi dan so bile ulice in pota zaprte. Takega naliva in nevihte tamkajšni ljudje Upokojenci v Euclidu EUCLID, O. — Vsem upokojencem, članom kluba, naznanjam, da bo jutri, 7. junija ob dveh popoldne v Slov. društvenem domu na Recher Ave. redna mesečna seja. Ta je zelo važna, ker se moramo na njej poleg o drugem domeniti tudi o obisku piknika upokojencev v Barber-tonu, ki je določen za 8. julij. Nas je prišel vabit na to piknik sam odbor in spodobi se, da se vabilu odzovemo. Naš klub ima okoli 270 članov in članic, torej ne bo težko dobiti ljudi za en bus, da nas popelje med rojake v Barberton. Pridite, da se pogovorimo o vsem potrebnem. Frank Rupert Romanje v Lemon! Na ameriške Brezje nas vabi sama nebeška Mati na Njen milostni kraj. Marsikomu ni možne Obiskati Brezje, Lurd, Fatimo, pa Ona, Srednica vseh milosti, kot jo nazivamo, biva sredi med nami v Lemontu. Lepa prilika se nudi, da se udeležete tega romanja in obenem, da pomolimo na grobu pokojnega škofa Dr. Gregorija Rožmana, ki počiva na lemontskem pokopališču. Romanje bo z modernim auto-busom. Iz Clevelanda se odpeljemo v soboto, 30. junija, ob 5. uri zjutraj, izpred Baragovega Doma 6304 St. Clair Ave. ter dospemo v Lemont ob 1. P. M. Med potjo se bomo dvakrat ustavili. Iz Lemonta se odpeljemp po popoldanski pobožnosti v nedeljo, 1. julija, ob 5. uri popoldan in dospemo nazaj v Cleveland ob 1. uri zjutraj. Vožnja stane v obe smeri $14.00, treba jo je plačati s prijavo. Za vse romarje bo oskrbljeno prenočišče in hrana. Ne odlašajte s prijavo. Prijave sprejemata Anton Jeglič,'1057 E. 68th St., Cleveland 3, Ohio, Tel. HE 1-3084 in Jakob Resnik, 3599 E. 81. St., Cleveland 5, Ohio, Tel. VU 3-1696. Anton Jeglič. Praznik slovenskih šolskih sester v Rimu V osrednji hiši slovenskih šolskih sester v Rimu je v nedeljo, 3. maja t. L, v okviru posebne slovesnosti prevzel novoimenovani kardinal nadškof Aloj. Marella svojo funkcijo kot cerkveni protektor nad tem zaslužnim šolskim sestrskim redom, ki ga je pred 100 leti ustanovil veliki slovenski vladika Anton Martin Slomšek. Kardinal-po-krovitelj je varuh in svetovalec ledov, ki so razširjeni preko mej ene škofije ali dežele ter imajo svoj sedež v Rimu. V imenu sester ga je pozdravila s. Hiacinta, pri akademiji pa, katero so mu za to priliko sestre pripravile, je govoril p. Balič, OFM, predsednik Papeške Marijanske akademije v Rimu. Dejal je, da se je kongregacija šol. sester od svojega začetka v Mariboru, kjer je bila nje- Novi goriški nadškof SVO-pa izdati gradbenega dovoljenja, jim slovenskim vernikom Kakor je naš list že naznanil svojim bravcem, je imenoval sv. oče Janez 23. pomož. škofa v Livornu dr. Andr. Pangrazia za novega goriškega nadškofa. Slovenski duhovniki in verniki so mu ob imenovanju izrazili svojo vdanost v posebni poslanici, na katero jim je nadškof takole odgovoril: “Vsem dragim slovenskim vernikom moj očetovski pozdrav in voščilo Kristusovega miru! — Ljudske navade, ki so vedno globoko zasidrane v krščanski veri, so dragocena dediščina, ki je je prišel na občino prefekturni komisar in podpisal zadevno dovoljenje, nato pa občino zopet vrnil v roke županu. Podoben slučaj se je zgodil tudi pred nekaj leti, ko so hoteli postaviti skupino hiš ob razpotju ceste Nabrežina-Trst. Kot tedaj tudi sedaj ni nič pomagalo protestno zborovanje, ki so ga sklicale razne stranke v Nabrežino 16. maja. Istranski begunci sami za novo naselje niso prav nič vneti, ker je precej oddaljeno od njihovih delovnih mest bodisi v Trstu ali Tržiču, toda morajo se poroštvo za lepše čase. Zato jih i?ok°riti “koristi države’” ki ho' je treba varovati iz spoštovanja |ce sl°vensko «bal° ™d Devinom m Trstom za vsako ceno spre- in ljubezni do prednikov in jih skrbiio varovati, tudi ko se menjavajo časi in svetovni dogodki. — To želim tudi vam vsem, meniti v italijansko. Pri tem je posebno zanimivo, da jugoslovanska vlada, ki je z dragi verniki in pa, da bi naše :i,taIij“sko l»dPisala 2n‘ni srečanje in naše skupno življe-idonsrk‘ s?orafm- v katerem ■’<' nje bilo neprestano uresničeva- ' 3 Ha . " v'‘rz;i la' da ne i:!a nje edinosti in življenjske sile ! spr?men”Jala , "^odnoslnlega Kristusovega telesa - Cerkve. iZ”acaja, Trzaskefa °“"'1Ja. k Vse realno življenje in delo vi™ “5,J“ mol“. K?‘ nadškofiji naj stremi k skupne-i1"115!" faa ,.Y, »fi , v“ TJ 1 ,v. kot Jim niso nikdar bile brežine, Beograd molči Ustanova istrskih beguncev je hotela na vsak način sezidati Dve srebrni maši Pri Sv. Ivanu v Gorici je imel v Sosljanu novo begunsko nese-1^' ”irk° **£ skih rokah, se je novim tujim ■ ’ , prišlekom upirala z vsemi zako-iS° CG1 eV 0’usno okrasila, nje nitim! sredstvi. Ko le ni hote-ig(?V1 peVC1 pa So mu zapeli p0"” zdravno pesem. Slavnostni govor je imel msgr. F. Močnik. Jubilant je znan tudi prene- na materina hiša, razširila po vsej Sloveniji (tu je mišljena , , . . , T, tudi Sloven. Koroška in Staven. roJakom vJK“adl,‘“ ZDA, ker se je pred nekaj let1 dalj časa mudil v Kanadi. Srebrno mašo je pretekli me- Primorje) in nato še naprej po i Hrvatski in Srbiji ter celo preko morja v Egipt, Severno in „ , . ,, v „ Južno Ameriko. Ko je ob za- praznoval tud, župnik v četku 2, svetov, vojske dosegla c' g: Bernard ^PacaPaa.' pod general, prednico Terezijo Požrtvovalni gMpod deluje v t Hanželie največji razmah, je a f "J* L 1949 m *» Yf lj“ modra žena prenesla njen sedež IdjC d°br0 POZnaJ° m aP°a‘“Je-l0' v Rim. Sredi vojne vihre je uredila tu novo postojanko. Pri “Prepovedano predavanje1’ Malo čudno luč meče na raz- tem ji je zelo pomagal rajnki mere med demokratičnimi SD' kardinal - pokrovitelj Fumasoni - J venci v Trstu debata o “prepo' Biondi in p. Ant. Prešeren, gene- ivedanem predavanju.” Dr. Sfi-ralni asistent jezuitskega reda ligoj iz Gorice je bil povabijo v Trst, da bi v prostorih Sloven- za slovanske dežele. Nešteti medvojni in povojni begunci, ki so potrkali na vrata njihove sestrske hiše na Via dei Colli, so bili med drugim deležni potrebne duhovne in telesne pomoči teh dobrih naših sester. Danes je generalna prednica č. mati Terez. Vidan, ki skrbi za okrog 1300 redovnic pri njihovem delu za kraljestvo božje na štirih celinah; njena prednica č. mati ske prosvetu matice predaval-Ko je prišel v nedeljo 29. aprila tja, je bila dvorana zaklenjena in na ključavnici še posebej “žabica.” Dr. B. Angeletto, predsednik iSllov. demokratske zveze, s katero slovenski katoličani na Tržaškem in Goriškega že nad deset let sodelujejo oa osnovi posebnega sporazuma, je objavil, da prostor dr. Sfilig°ju Terezija Hanželič pa sedaj kljub n; bil na razpolago, ker enosta- visoki starosti še z vso gorečnostjo opravlja v Južni Ameriki med rojaki in domačini apostolsko delo svoje sestrske družine. Novi kardinal — pokrovitelj vno nihče ni zanj zaprosil. Katoliški tabor posebno boli) da je v tej dvorani lahko govoril dr. Dekleva, vodja tržaških titovcev, ni pa smel tam govoriti dr. Sfiligoj znan narodni in je v svojem odgovoru sestram 'politični delavec v Gorici. obljubil vso možno podporo in'cele debate izgleda, da sumij0 pomoč. Med odličnimi gosti sta v vrstah katoliških Slovencev, bila tudi zagrebški nadškof in škof iz Skoplja. Ije s skupno 260 stanovanji. Ob čina Devin-Nabrežina, ki je da se dr. B. Agneietto približuj6 titovcem in se pripravlja na morebitno tiho sodelovanje z njimi, čeprav to javno odločno ta' kljub načrtnemu italijanskemu !ji in označuje vsako tako sum-naseljevanju še vedno v sloven-1 ličenje za navadno podtikanj6. rYTXXX^X^XXXlIXX X^!TXXXXXXXXX,^tX^XXXxXX F. S. FINŽGAR: Gozdarjev sin LZZJ rxxxxxxX XXXXXX XXXXXxxxxxxxxXXxXxXXxxxxXX Treba je bilo torej slavnemu vojskovodji izdatne podpore, da pribori zopet dvoglavemu avstrijskemu orlu prostost, da bode svobodno krilil nad prelepo Benečijo in krasno Lombardijo. Nanovo zbrane čete so odrinile iz Ljubljane, ko so bile kranjske ledine in gore še večina s snegom pokrite. In uprav zato ni bilo popotovanje težavno, kakor v hudi poletni vročini. Niti gladu, niti vročine in žeje jim ni bilo treba trpeti; na večer so pa dobili pri gostoljubnih slovenskih kmetih, katerim so se smilili sinovi, gredoči na boj, gorke odeje, da niso prezebali po' noči. Na tem potu se je sešel Janez nekega večera s tovarišem Francetom, bajtarskim sinom iz Doselja. Ujeli so ga kot skrivača in ga utaknili v vojaško suknjo. Le-ta mu je povedal žalostno vest z doma. Bilo je nekega večera pred pustom. Nebo je bilo le pone-kodi oblačno, mrzel sever je popihaval preko snežene odeje, otresal gosto iv j e z drevja in piskal skozi drevesne vrhove, da so se globoko vpogi-bale gole veje. V r—skem zvoniku je odbilo uprav polnoči. Votlo je brnel glas ter odmeval od bližnjega hriba, od koder se je čulo hripavo lajanje lisjakovo. Iz trga R. je prihitel v plasc zavit možak. Kučmo je imel pomaknjeno na oči, da je t*^0 komaj videti malo obraza izpod nje. Sneg je škripal pod njegovimi nogami, in večkrat se je celo izpodtaknivši opotekel, da se je komaj vzdržal v ravnotežju. Mož je nekaj govoril sam s seboj, in čuti je bilo, da je zelo nezadovoljen, — da je celo strastno razburjen. Ko dospe do' ozke brvi, ki vodi čez globoko kamenito strugo, po kateri teče le ob deževnem času deroč hudournik, odgrne plašč, da bi bolje videl po brvi, ter zajedno iz-pusti poluglasno: “Nikoli več!” Na sredi poledične brvi pa mu izpodleti, slab držaj se odlomi, in ponočni prišlec pade znak na kamenje v globoki jarek. Bolesten krik se je razlegal po okolici — toda nihče ga ni čul. Le burja je še silneje zatulila in izza oblakov je pomolil mesec zvedavo svoj obraz, kakor da je čul klic na pomcč — in zopet ni bilo sledu o živem bitju. > Drugo jutro so pa pripeljali iz trga R. na saneh ranjenca ter ustavivši se sredi Doselja, povprašali kje je Gozdarjeva hiša. In kakor bi trenil, raznesla se je po mali vasici vest, ki je pretresla globoko vse sosede: “Gozdar se je sinoči nevarno pobil”. In France je dostavil, da vsa srenja trdi; “Samo fant je kriv! Samo njegova trma. Doma naj bi bil, posestvo bi nanj prepisal, pa ne bi bilo vseh teh nadlog na Gozdarjeve.” Janeza je ta novica grozno potrla. “Kaj hočem na svetu,” si je mislil, “očeta bom pokopal, mati gotovo žalosti umrjo in morda še predno se vrnem domov. In vsega sem kriv gotovo jaz — samo jaz. Sodi me soseska — in obsoja! Prav ima Kriv sem! Kri za kri, glavo za glavo! To je velikanski greh, in le s smrtjo morem nekoliko zadostiti! Naj me podere laška ki-oglja — čim prej, tem bolje. Veselo hočem iti prvi v boj, da me gotovo ne izgreši marsikomu tako nemi- meni zaželjena svin- la — a čenka.” Take misli so se Janezu podile po glavi. Obup in kesanje, žalost in nekdanja drznost sta se bojevali v srcu. Vojska je hrumela v njegovi duši. Kakor vihar, ki lomi v lepem drevesa, tako se je v njegovem srcu vse zrušilo, vse potrlo. Krog in krog je vstajala prebujena narava iz zimskega spanja, zakaj stopali so že po lepi italski ravnini. — Lepa spomlad je polnila marsikatero srce z novimi nadejami in krasnimi upi, le Janez ni želel, ni upal druzega, kakor smrt. IX. Avstrijske čete so bile v Italiji po vstaji v Milanu in po odpadu Benetk v veliki nevarnosti. Mnogo posadk je bilo obkoljenih od vstajnikov tako, da se je bilo bati, da bode vojska razkosana in popolnoma premagana. Le Mantua in Verona sta bili še v Radecke-ga rokah, v tem, ko je na stolpih vseh drugih italijan' skih mest že zaplapolala trobojnica mlade Italije, katere vojsko je vodil navdušeni Karol Albert, poln nade in upa v boj zoper Avstrijo. Divno je plavalo dne 6 maja 1848. leta zlato solnce izza gora ter posvetilo na lepo Lombardijo. Veselo je je pozdravila narava, in drobne cvetice, ki so komaj razvile popke, so obračale s kristali naki-čene čašice proti njemu, kakor bi mu želele dobro jutro Škerjanec se je pa vrtil visoko v zraku in slavospeval svojemu stvarniku, drobeč jutranjo pesmico. Sicer je še vladala globoka tišina, in lahke meglice, ki so legle čez noč po vinogradih, so se topile v prvih žarkih mladega jutra. Toda kmalu se je zastrlo nebo nad Verono in sosednim gričem sv. Lucije s črno-sivimi oblaki. Bobnelo je, da se je pretresala zemlja. Sedaj pa sedaj se je prikradel skozi gosto meglo žareč blisk, in namesto škrjančeve pesmice se je čul vik in krik — kakor besnečih in umirajočih, žvenket in brenket orožja, — ropot in topot vozov in konjskih kopit, — vmes so pa orili harmonični zvoki vojne godbe.— Bili so tedaj Avstrijci z Italijani krvavo bitko pri sv. Luciji. Tedaj je rabil tudi Gozdarjev sin puško prvič za to, da je branil domovino. Če prav je sprejel puško, do tedaj njegovo najljubšo družico, iz rok oblasti kot neprijetno breme, ter iskal v vročem boju le smrti, je sklenilo dobrotno nebo uprav nasprotno. Puška, ki ga je zvodila na sklizko pot, da je že skoraj strmoglavil v brezdno gotove pogube, naj ga privede zopet na pravo stezo življenja, vrlin in poštenja. Ne smrti, marveč dan novega življenja naj mu zasije iz vročega boja! Polegel je bojni vihar; solnce je zopet gledalo na pije-montske ravnine in gorice. Toda žalosten prizor je bil to! Polje je bilo pomandrano, hiše požgane in zidovje porušeno. Sredi polja so se dvigali dolgi grobi, v katerih so spali neizdramno spanje hrabri vojaki, kateidm je svetila sablja Vodnik kanadske liberalne stranke B. Pearson svari Letos 18. junija bodo Kanadčani volili. Po dosedanjih izkušnjah se bo čez 80% Kanadčanov poslužilo svojih pravic in sodo odločili o bodoči vladi. Ta demokratska borba z vodnicami, ne s kroglami, je najvišji izpit zrelosti in svobode v naši demokraciji. Svet nas opazuje na različne načine, eni s cinizmom drugi z zavistjo. Danes se bije na svetu borba med krščansko moralo in brez. oožnim materializmom, med svo-aodo in suženjstvom. Ta borba na življenje in smrt med dvema družbenima sistemoma in med različnim vrednotenjem ima danes večji pomen kot kdajkoli; prebujajo se namreč milijoni v Aziji in Afriki in stojijo pred odločitvijo, katera teh poti jih bo peljala v bodočnost. Če bodo Kanadčani volili brez jasnega spoznanja ali če sploh ne bodo volili, bodo v očeh sveta svojo svobodo podcenjevali. Če bodo pa volili zaradi zanima- moč. So nekateri, ki mislijo, da ljudstvo noče usmerjati svojih lastnih zadev, da bo tudi v svobodnih volitvah postopoma preložilo svoje dolžnosti in odgovornosti na rame vlade. V to jaz ne morem verjeti. Drugi so mnenja, da je pritisk propagande v moderni druž. bi v posmeh razumnemu izvrševanju volilne pravice. Pravijo, da državljan ne more več razlikovati med demagogijo in resničnimi problemi, o katerih naj volitve odločajo. Jaz ne bom nikdar verjel, da bi mogel najbolj hrupen politik prekričati zdravo narodovo razsodnost. Narodova razsodnost zna ločiti obljube od dejanj. Moč naše demokracije sloni na tem, da imajo vse politične stranke možnost predložiti svoje programe in opravljena dela, da jih javnost oceni. Tako je v zadnjih tednih govoril in svaril kanadske volivce predsednik Liberalne stranke, za mir” L. nja za te zadeve, o katerih se do odločalo, potem bo demokra-jNoblov nagrajenec cija ponovno dokazala svojo [B. Pearson. -----------o----------- Kameleonove skrivnosti spreminjanje kameleonove barve vpliva tako barva okolja kot tudi razpoloženje živali. Razlage o tem, zakaj kameleon spreminja barvo, si zelo nasprotujejo. Nekateri trdijo, da gre za kamuflažo, drugi pa pravijo, da kameleon s spreminjanjem barve izraža svoja razpoloženja. V normalnih življenjskih okoliščinah je kameleon zelo mirna žival. Navadno živi na drevju in iz zasede preži na plen. Barva življenjskega okolja se ne spreminja, tako da tudi kameleon nima vzroka, da bi menjal svojo barvo. Vendar pa barvo le spreminja, pri tem pa bi skoraj gotovo šlo za kaj drugega kot za kamuflažo. Saj tudi ljudje zardijo od sramu, poble-dijo od jeze, poželene od Ijubo-jsdmnpsU- In zakaj kameSjaon tega ne bi delal? Pogosto gre prav za to. Tako dobi samec čudovito barvo, kadar se zaljubi. Po bitki dobita zmagovalec in premaganec različni barvi. Tudi nekateri drugi činitelji delujejo mu je prizanesla smrt, marveč voljno trpel ter srčno hrepenel, da bi mogel videti še svoje stariše, ali vsaj svojo mater živo. Da bj se nekoliko umiril ter oveselil svoje sta-raše, je pisal iz Laškega v Do-selje. (Dalje prihodnjič) na kameleonovo barvo, tako na primer temperatura. Prav tako ne gre zanikati učinka sončne svetlobe. Kameleoni so namreč zelo svetle barve, kadar je sončna luč močna, v temi pa tudi oni potemnijo, tako da so v obeh primerih manj vidni. Poskusili so tudi s tem, da so kameleone položili na kose blaga rdeče, zelene in modre barve ter jih opazovali.. Živali so res spreminjale barve, vendar pa te spremembe niso bile izrazito močne. Zmožnost menjavanja barv je pri posameznih vrstah kameleonov zelo spremenljiva, tako da smo takrat, kadar rečemo “kameleon”, navadno precej nenatančni. Obstoji namreč osemdeset različnih vrst živali, ki imajo pravico do tega imena, tako v Afriki kot v Aziji, od nam najbolj znanega kameleona s sredozemskih obal pa do velikanskih kameleonov, ki žive na Madagaskarju. Kameleoni imajo v koži posebne celice, v katerih je črn, rdeč in rumen pigment. Celice se lahko krčijo in raztezajo. Če vzamemo samo en primer, se takrat, kadar pride kameleon v rdeče okolje, “raztegnejo” celice z rdečim pigmentom, medtem ko se ostale tako skrčijo, da so le drobne pike. Žival pordeči. Fiziološki mehanizem, ki u-pravlja te celice, je zelo zamotan. Z ene strani je hormonski, z druge pa živčni. Tako na spremembo barve delujejo hormoni, d krožijo po krvi, pa tudi živčni dražljaji. Spreminjanje barv pa ni edina zanimiva lastnost kameleonov. Tako je silno presenetljiva previdnost, s katero se kameleon giblje. Pri plezanju po vejah si ne pomaga samo z nogami, temveč tudi s silno gibkim repom, zato tudi nikdar niso videli, da si kameleon padel. Kameleonove oči so 'nenavadne. Ima jih skoraj čisto na koncu izbočene glave, krožijo pa v vse smeri, tako da je kameleonov pogled iomaj tak, da bi ga lahko pripisali živali z našega planeta. Njegov jezik je edinstveno orožje. Dolg je toliko kot celo telo, tonča pa se z izredno lepljivim rogljičkom. Če je v bližini žuželka, se kameleonov jezik iz proži kot blisk in zgrabi plen. Nam najbolj znani sredozemski kameleon nikoli ne zgreši plena na razdaljo 20 centimetrov. Mišice jezika potegnejo žuželko v žrelo, medtem pa kameleonovo oko že preži za novo žrtvijo. ---------------o------ Zvečer popiti alkohol v krvi še naslednje jutro ZDAJ NA AIR-1NDIA NOVE ZNIŽANE VOZNINE ZA KVALIFICIRANE SKUPINE 25 ALI VEČ POTUJOČIH SKUPAJ V JUGOSLAVIJO IZ NEW YORKA SAMO $415.00 OBRATNA JET-EKONOMICNA SKUPINSKA VOZNINA DO BEOGRADA • Vaš AIR-INDIA urad vam bo dal vse podatke glede zahtev skupinskih kvalifikacij. • Naši uradi v U.S.A. in Evropi Vam bodo pomagali dobiti Vaše sorodnike in prijatelje v U.S. po znižani imigrantski voznini (veljavni od 15. oktobra do 15. julija). Obiščite Vašega potniškega zastopnika ali AIR-INDIA The airline that treats you like a maharajah f Suite 1342, Hanna Bldg., Cleveland 15, O., Tel.: 861-2636 Seveda obstaja pravilo — pravijo strokovnjaki — po katerem je mogoče izračunati po posameznikovi telesni teži, koliko gramov alkohola je potrebnih da se ga v določenem času nabere v krvi za cel promile, vendar je ta obrazec brez praktičnega pomena, zakaj kdo bi se v ustreznem položaju ukvarjal s tako zapletenimi računi. Prav nič manj pomemben ni čas, v iaterem pride alkohol v kri. Kdor popije tri čaše piva in tri kozarce vinjaka, ima kmalu v krvi poldrugi promile alkohola, potem pa mine sedem ali o-sem ur, preden se stanje spet normalizira. Znatno manjši učinek je, če popije človek tri kozarce piva v krajših, na primer v četrturnih presledkih, ker dobršni del alkohola sproti izgine iz krvi. Po obsežnih raziskavah so u-gotovili, da izgine iz krvi vsako uro nekako 0.15 do 0.20 promila alkohola. Kdor ga ima dva promila, mora torej čakati 13 do 14 ur, preden je njegova krvna slika spet normalna. Če v večerni družbi dosežete to množino — pravijo danski strokovnjaki — in potem spite sedem ur ter se vam zjutraj zdi, da boste sedli za avtomobilsko krmilo popol-1je pa še nekatere zapreke, ki jih noma spočiti in trezni, morate Iupajo v prihodnjih dneh odstra-vedeti, da imate v krvi še ved- niti. Gre za novo delovno po-no precej več kot 0.8 promila godibo med Unijami železničar-alkohola, ki ga seveda ne čutite jev,, ki, .niso zaposleni na samih več, zato si ga zjutraj za “osve-1 vlakih, ampak pri drugih poslih, žitev” privoščite kozarček, s katerim znatno zvišate od prejšnjega večera preostalo množino alkohola v krvi. Kakih šest desetih promila alkohola v krvi ne čutite zlasti takrat, če ste zvečer DELO DOBIJO zadnjo luč, katerim je pel boben mrtvaško pesem. A mnogo jih je še trpelo in ječalo v veliki hiši brhkosti in bolečin, v veronski bolnišnici. Med temi je bil tudi Gozdarjev Janez. Toda ni se jezil, da legli v tistem obdobju, ko je zaradi pravkar zaužite pijače začela naraščati množina alkohola v krvi. Prav to pa se najpogosteje dogaja. Zelo važno je tudi, ali človek pije alkoholne pijače na prazen želodec ali pa po obroku z mastno jedjo. Medtem ko v prvem primeru s tremi čašami piva ali s tremi kozarčki žganja kaj kmalu dosežete 1.5 promila, se povzpne množina alkohola v drugem primeru — po ugotovitvah danskih raziskovalcev — le 0.8 promila. Medtem ko je v skandinavskih in nekaterih drugih evropskih deželah meja pri polovici promila, razpravljajo na primer v Zah. Nemčiji o tem, da bi jo zvišali na 0.8 promila. Nasprotniki tega predloga pravijo: “Če hočemo biti dosledni, moramo doseči, da ne bo užival alkoholnih pijač nihče, kdor namerava čez 7—12 ur sesti za krmilo.” ---------------O------- Dogovor med železničar ji in železnicami na vidiku CHICAGO, 111. — Vse izgleda, da bo dosežen med železničarji in železniškimi družbami skoro dogovor o novi kolektivni delo vni pogodbi na temelju predloga, ki ga je stavila predsednikova posredovalna komisija. Cbe strani sta predlog spreje- Cook wanted Male or female Sorn’s Restaurant 6036 St Clair Ave. EN 1-5214 (x) MALI OGLASI Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje in garažo oddajo na 712 E. 159 St. zgoraj. Kličite MU 1-0977. (113) V fari sv. Vida Naprodaj je 2-stanovanjska hiša, z novimi plinskimi pečmi za ogrev, dv?ma garažama in nizkimi davki — za $14,900. BARAGA REALTY IV 1-9998 530 E. 200 St. M* 1 (113) Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRIST A VN IK, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234. Sobe se odda Oddajo se 3 čiste sobe, spredaj, za 1 ali 2 odrasla. $36,00. — Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. (WFX) Naprodaj Štiristanovanjska hiša po zelo ugodni ceni, na 987 E. 67 St., telefon HE 1-7591. -(113) \ HAMMARSKJOELDU V SPOMIN — Na sliki vidimo glavnega tajnika ZN U Tan-ta, ko polaga venec na grob svgjega prednika v Uppsali na Švedskem. U Tantu se je nedavno v Rangunu smrtno ponesrečil edini sin. Hiša naprodaj V Euclid blizu Lake Shore Blvd., Colonial hiša, 4 spalnice, 2% kopalnice, ognjišče za drva, F osnovo razgovorov> obsto-1 jecjjjna soka) večja jedilnica pri kuhinji, razvedrilna soba v kleti. Lastnik RE 1-8431. (115) (esiilke in sožalje najlepše izrazite, če vpišete osebo v Salezijansko mašno zvezo v Rimu njej ali svojcem pa poklonite UMETNIŠKO DIPLOMO ki jo dobite v Clevelandu pri Familia, 6116 Glass Ave. po pošti pa: Rev. Fr. Blatnik 148 Main St., New Rochelle, N.Y. Dclikatessen naprodaj Pivo in vino — 1242 E. 74 St. Dobra prilika za podjetnega človeka. Cena zmerna. Kličite zvečer HE 2-0896 ali KE 1-6804. —(6, 7, 8, 11, 13, 15 jun) Hiša naprodaj za preseliti; na vaš lot, cena $6,20P. Štirisobna moderna hiša je sedaj na vogalu Eddy Rd. in Orchard Dr., Willoughby Hills, Ohio. Lot se lahko kupi v bližini. Kličite od 7-9 zvečer odvetnika Wm. J. Kennicka, 943-3670. (113) RENE BAZIN: IZ VSE SVOJE DUŠE ROMAN ■ UIBHIHl Kako je bila bela nocoj! Dejal bi, da je hiša pristaniškega kapitana ali star svetilnik še iz časov, ko so jih zidali oglate, ali pobeljen stolp, ki služi ladjam kot vodilo. Zato je bila na njej neka posebnost in lepota, skorajda neka mladostnost. To tembolj, ker je baš do nje padala senca akacij, ki so za skromne predmestne ljudi rastle na skalovju onkraj ceste. Henrietta je pogledala. Ni bilo luči v oknu njene sobe. A oleander na balkonu pod streho je bil ko srebrn grm. Ustavila se je na cesti, preden je vstopila. Zrak je bil nad vse mil. Lahen veter je vel od za-pada in polnil z meglo in vonjem vso dolino Loire. Vlekla je sapa zdržema brez šuma, ne da bi gubala leno tekoče vode, kjer se je zibala mesečina. Vonj sena CHICAGO. ILL REAL ESTATE FOR SALE TINLEY PARK VIC. — 2 bedroom ranch. Gas heat. Attchd. htd. garage. Parquet wd. firs. 133x299 lot. Close to everything. $14,500. 17800 Highland. By owner. KE 2-2943. (Ill) 5 ROOM home; 2 bedrooms, up and 1 down. Wall to wall carpeting, washer and dryer. $10,800. Call GA 3-0578. (HD EVERGREEN PARK — BY OWNER Georgian. 2 bdrm. plus den or 3rd bdrm. Rec. rm. w/bar & powder rm. 2 car gar. w/lge. att. storage rm. & children’s bike rm. Incl. dn. stairs w-w crptg. & drapes, window air cond. & alum. S-S. 5% mtge. to qual buyer. GAl 5-2416. (110) BERWYN ^BY OWNER Cust. 5 rm. expand, brk. bungalow. Fully tiled kit. & bath. 50 x 125 ft. Indscpd. lot. Some fruit trees. Gas ht. 2 car brk. gar. Side dr., concrete. Attic storage. Excel, cond. 4119 S. Gunderson.. Ph. ST 8 8303. (110) HARVEY — BY OWNER 163 West 158th Place, 2 Blocks W. of Wood St. 3 Bedrooms, gas heat, stove, washer, dryer, triple track storm windows incl. Close to schools and shopping center. $13,500 or best offer. ED 3-9752. (112) OWNER TRANSFERRED — Choicest spot in Park Forest. 6 rms. plus gar. Extras. Blt.-in elec. kit. W-W crptg. Washer and dryer. Refrig., patio, 1 blk. to pool, grammar, H.S. and shopg. cntr. 15 E. Rocket Circle. PI. 8-6829. (112) OAK LAWN — For sale. 3 Bedroom Cape Cod home, lyi car garage, lot 60x230, landscaped. $16,000. 6318 West 92nd St. GA 2-6274. (113) WINSTON PARK — BRICK BEVERLY Split-level. 3 bedrooms, 2^2 baths, rec. rm., fin. basement, W-W crptg., drapes, freshly dec. By owner. Asking $31,500. 1410 N. 5th Ave. FI. 5-4043. (113) MELROSE PARK — WINSTON PARK — BY OWNER 7 rm. tri-level. 3 bdrms. Newly decor. Liv. rm.-din, rm. Cab. kit. Bsmt. Att. 2^ž car gar. 65x130 ft. lot. New vinyl floors. Alum. S & S. Gas ht. Priced in low $30’s. FI. 4-0362. (113) PALOS PARK By owner. Lovely home on 1% acre wooded lot. This comfortable home is custom built, has large family room. Complete with wood-buming fireplace, living room, dining room, ultra modern kitchen, 2 spacy.ous bedrooms, 1% baths, 2 car gar. Enclosed porch. Will sell for less than $50,000. — 8229 KNOLLWOOD DR. Southwest highway to 119th St. turn West % mile to Knollwood estates. Must call for appointment. — GI 8-6278. (Ill) LOMBARD — BY OWNER Fully air conditioned ranch. 2 bed rooms. Patio. Garage. Paved drive-(way. Low down payment. $14,900. MA 7-5264. (Ill) se je mešal vanjo. “'Kako lep dan jutri!” Ni oblačka ni bilo na nebu. Rdeča luč na osti tovorne ladje se je bližala počasi od nasprotnega brega. Henrietta se je obrnila, stopila k vratom in vstopila. IV. Da, vzljubila je ta kraj, to ulico, to hišo. Njeni najlepši spomini so bili vezani nanje. Svoje detinstvo, prav prva svoja leta je bila preživela v Chantenayu, v srenji, ki meji na planoto Mi-seri. Spominjala se je ulice, ki je bila od premoga vsa črna in so se v njej čevlji udirali do gležnjev v prah ali blato; nizke, pritlične hiše; žene — svoje matere, ki ji je bil obraz tako poln milobe in so ji bili lasje tako svetli, ki je govorila malo in šivala od jutra do večera na istem mestu v okenski vdolbini srajce iz hodnega platna za mornarje. Slika trpljenja in odpovedi, katere daljne, meglene, skoraj izbrisane poteze je še jedva zaznavala. Henrietta se ni spominjala nobenega izprehoda po travnikih ali gozdovih, nobenega praznovanja, ki nanje sicer hodijo ob nedeljah starši z otroci roko v roki. Ne, ostal ji je samo spomin na pot od doma do samostanske šole in nazaj ter na malo, skoraj prazno košarico., kjer ni bilo več ne jabolka, ne kruha, ki se je marveč kotalil po njej samo lahki klobčič volne za ročno delo. Še zdaj jo je to pogosto presenečalo, ko se je spominjala mladosti. Prav mlada je bila izgubila mater. Sama sebi je govorila: “Najbrž imam njene lase, njeno polt in malce njene čudi. Rada se sklanjam nad svoje bolesti in svoje duše ne odkrijem niti tistim, ki jih ljubim. Lepa je bila moja mati, ko ji je bilo dvajset let: večkrat so mi pravili tako. Jaz sem jo poznala že precej izčrpano. Kar mi je ostalo najbolj dojemljivega od nje, je njen nasmeh, ki se je zdel, da mi pravi zbogom vsakokrat...” Redko kdaj je mislila na svojega očeta, ki je umrl nekaj mesecev kasneje. Očitala si je to CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY SPORT, HOBBY & TOY SHOP Established 10 years. Sacrifice due to illness. GA 2-5420 (112) MEAT MARKET Rent or sell. Excellent location. No stiff competition. Call LI. 9-2600 (112) BOATS FOR SALE 21 FT. Cab, Cruiser, Sips, 2, head, sink, 65 H. P. Universal grey, Trier. $1,200. TAylor 9-6159. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPING — CHILD CARE 1-6 yrs. & 1-4 yr. old. Light ironing. Reliable experienced woman. Must like children. Stay, own room & bath. In North Shore home. Good salary. References req. ID 2-7012. (114) COOK — HOUSEKEEPER — Experienced. Must have recent references. Per-mament. Good salary. 2 adults. Go nights. Phone weekdays, 8:30 to 4. WAbash 2-6342. (113) znala še manj. Prosper Madiot|ka! Kaj bosta tičala tukaj!” Hen- cot nehvaležnost. A njega je po-1bil rekel: “Pridita z mano, revč- njim odgovarjala. Klanec Ermi- tage je vstajal v nebo. Bledo pročelje, više nego jambori jadrnic, se je dvigalo na vrhu obrežne skale, ki je štrlela navpik. Zdelo se je, da je sklonjena nad praznino. Stric Eloi je izprego-voril: “Glejta, naše gnezdo!” O-troka sta razumela: “Glej, spanec, ki prihaja, bel vzglavnik, konec hoje v mrzlem vetru!” Pomikala sta hitreje slabo obute nožiče, ki so drobile mrve premoga po nabrežju. Tam je vzrastla Henrietta: stric jo je kmalu razvajal, soseska jo je sprejela med se. Pa je postala skoro tako domača z razmerami in ljudmi, da je često mislila, da se je med njimi rodila. Bil je to prostran, neverjetno obljuden svet, ki sta ga mejila na eni strani ulica Ermi-tage, na drugi pa uličica kralja je spadal v časti vredno vrsto ljudi, ki so nesposobni, da bi se kakem delu izučili. Bil je ko-Dač, ki se je udinjal na dan ali na mesec, preprost delavec, katerega glas je bil raskav, mišljenje pa nejasno, kakor zaspano in prebujajoče se ob krepkejših sunkih. Tako se je bil stvoril zakon srednje vrste z njim in z nežno, sanjavo ženo, ki je slu-šala vedno iz neke bolestne in globoke udanosti, da sta odrast-ia otroka sama trpela ob spominu na toliko podvrženost. On je prihajal vsak večer, zahteval svoj močnik, ga posrebal in od- šel med “druščino”, kjer je malo zabaval malčka, ki ju je vodil s pil, a je zlasti opazoval, kako so drugi kvartali. Poslušal jih je in kadil. Zjutraj je šel z doma, še preden je mala Henrietta Dila pokonci. Veselje, prostost, življenje so se za Henrietto začeli oni zimski večer, ko je kot desetletna deklica, kuštrava, trudna od jo-canja, a že potolažena od novih prilik in obrazov, zapustila chan-tenaysko hišo s stricem Eloijem. Ta je vodil za roko njenega malega bratca, bledega, sedemletnega dečka, ki se je prepuščal roki, ki ga je vlekla za sabo. Ona je hodila na drugi strani in kadar je pogledala kvišku, je zagledala med zvezdami nad sabo velike, sive in trde brke strica Eloija. Lahko bi ju bil zapeljal kamorkoli. Mati je bila mrtva, oče je bil mrtev in otroka sta šla za stricem, edinim sorodnikom, ki jima je preostajal. Sledila sta mu in mu zaupala, ker jima je rietta je bila zavita v bel volnen šal, ki ji je pokrival glavo kakor kapuca. Antoine je izginjal v preširokem dežnem plašču, ki se je vlekel za njim in ga je bil stric kupil o mraku pri starinarju. Veter je vlekel po Loiri navzdol in megla je zmrzovala po ladijskih vrveh, po jamborih, po bradi starega vojaka, ki je govoril: “Samo eno posteljo imam za vaju, a jutri bosta dve.” Mimoidoči so se pomikali ko črne sence mimo ostanka družine, mimo obeh malčkov in starega strica. Poprijel je zopet za besedo v dobri želji, da bi po- sabo. “Videla bosta lepe slike po stenah. Cesarja, maršala Buge-audja, zavzetje Alžira ... Samo, da se česa ne dotakneta, otroka: v časti jih imam, svoje slike, ka- Bacoja. Prva vrsta hiš, ki je cor svojo vojaško odslovitev ... Tudi školjko imam: morje v lijej valovi, ne da bi se utnidild.” In gledala sta oba z nedoločnim občudovanjem strica Madiotja, ki je stopal malce hitro in je bil tako velik. Prsi je nosil vzbokle, ker je bil vajen nahrbtnika, in imel je brke, ki so bile na obritih licih izrezane kakor iz kamena. V tišini spečega pristanišča sta njiju revni usodi šli proti neznanemu zavetju. Malčka sta se smehljala med nezavednim ihtenjem, ki je bilo odslej brez vzroka, pa ju je stresalo od časa do časa in sta si drug drugemu CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE MORTON GROVE — BY OWNER 6 rm. bi-level. 3 bdrms. IV2 baths. Finished rec. rm. w/stone frplc. Hot water ht. Many, many extras. Priced for quick sale. YO 6-3560. (113) ORLAND PARK — By owner. Lge rambling 8 rm. brk. veneer on % acre wooded. Sewer, water, 4 bed-rms. 2,/fe cer. tile baths, mod. kit. and fam. rm. din. & sunken liv. rm. 3 fireplace, att. 2 car gar., full panel bsmt. with rec. area & bar, gas hot water radiant concealed ht. Thermopane throughout. Swim, pool 20x40. FI 9-3459. (113) SOUTH HOLLAND — Owner transfd. Approx. 2 acre, 9 yr. old 2 bdrm. brick. Tile bath, cab. kit. 2 firepls. Sem-fin. rec. rm. Full bsmt. Nr. expwy.. preserve & schools. $17,500 or best offer. VI 1-2812. (114) CLARENDON HILLS AREA — BY OWNER Large 3 bedroom quality ranch. Attached 2 car garage. % acre landscaped lot. Low down payment. — $19,500. FA 3-8631. (113) bila skorajda ravna, je skrivala drugačno ozadje, — po rebri griča podzidana dvorišča, podrtije, postaivljene druga nad drugo, obdane od neznatnih, s plotovi zavarovanih vrtov. Tam je vedno dišalo po žehti. Starih ljudi ni manjkalo, otrok je mrgolelo. Bilo je starinskih in aristokratskih stanovalcev, ki so stanovali v okraju že pol stoletja ali celo več, pa tudi vagabundskih naselbin, ki jih birič razganja in podi kakor lovski pes iz kraja v kraj po bednih koncih mest. To je jadna množica, ki nima prijateljev, ne utegne, da bi si jih =71 ll Sedeminšestdeset let ondi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali sim tl KRAHJSKO KATOLIŠKA :v,*r ‘f ■ SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 „ Število certifikatov: 48,000 Ce hočeS dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI bier se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške In ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. Š. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutril STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ i Ka pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. LOMBARD — BY OWNER Bi-level. 3 bedrooms. Separate di ning room plus fin. recreation rm. 4 yrs. old. Many extras. $19,900. MA 9-1763. (113) HIGHLAND PARK — Sunday 2-5. Woodlands area. By owner. Bnck cape cod. Liv-din. comb, with fire-pi. Panld. den 3 bdrms. baths. Tiled bsmt. Crptg. Air-cond. Upper $20’s. 724 Old Trail. ID 2-6695. (113) GLEN ELLYN — Countryside Ests. Pay just $20.900 for well bit. brick ranch. Pan. fam. rm. overlooking lge. scrnd. porch on A 2 bdrms. Crpt. liv. rm.. ofc., att. gar. 2nd car incl. See today. MO 8-2743. (113) NAPERVILLE — BY OWNER ~ Stone & frame ranch. 3 bdrms. 1% baths. Fam. rm. Lge. kit. Full bsmt. Patio. Attchd. gar. Carpet. Water sftnr. incld. % A lot. Lawnmeadows. Priced to sell. Immed. poss. — EL 5-2084. (113) ROUND LAKE — BY OWNER 7 rm. Cape Cod. Full bsmt. 1% baths. Panld. TV rm. Ample storage & closet space. Alum. comb, storms thruout. 2 Vi car gar. Beaut. Ind-scpd. 100x135. $17,000 for quick sale. KI 6-4854 or KI 6-3110. (114) BRZ1NA NI VEDNO NA MESTU — Mr. in Mrs. Charlie Woods iz Dagenhama na Angleškem sta prišla v Dallas v Texasu s 30-urno zamudo. Namesto da bi v New Yorku, ko sta priletela tja, pokazala vozne listke za Dallas, sta predložila vozne listke za nazaj v JLvropo. Tako šo jima pokazali napačno letalo. Ko sta to spoznala, je bilo že prepozno. Letalska družba ju je iz Londona zastonj znova prepeljala v New York. dobila in ne utegne, da bi za njimi žalovala. Henrietta je bila zgodaj prišla mednje in najsi je bila sama revna, je našla še revnejših ljudi, kot je bila ona. Ko je tako sebe primerjala z njimi, so ji pomogli, da se je čutila srečno. O, šola teh soseščin in čudežno usmiljenje, ki ga za vekomaj v dušo vsade! Mala je bila gledala trpljenje okrog sebe in njeno že po naravi mehko srce se je bilo odprlo sočutju. Komaj je razumevala, da je na njej tisti mehki smehljaj, ki že oddaleč boža. Fantalini, ki so poležavali za ograjami, so jo videli nekam veliko in vitko v kratkem krilu, ko je šla v šolo in jih je gle- dala kakor mati. Pa so ji pravili: “Dober dan, gospodična Madiotjeva!” Ni govorila z njimi, ni se ustavljala. Radi so jo imeli že kar zato, ker so jo videli. Starejši prav tako. Starega Madiotja želja je bila, da bi bila hodila še nadaljnja štiri leta v šolo k sestram “gospem Modrosti”, na griču Miseri. Deček pa je hodil v mestno šolo okraja. Stari vojak je sledil dobremu nagibu, ko je pravil Hen-rietti: “Vrni se v šolo, mala, in bodi pametna. Imaš še časa za šivanko.” (Dalje prihodnjič) ------o------- Hranit*.* denar /a deževne dneve - ’ {j. s. Savings hond«! Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. 2 Na svidenje! 2 AMERIŠKA DOMOVINA | 6117 St. Clair Ave. 5 Cleveland 3, Ohio 2 si 1 I i §| I S I I 8 S 8 1 i 1 I M P. I i I SŠ 3 PODOBA ZDRAVJA •— Rafael Garcia) S let jstari dečko, in Nancy Barbato, 4 leta stara deklica, sta }bila izbrana in kronana za kralja in kraljico zdravja mladine New Yorka.