Uredništvo
iiiu|>ravništvo:
Kolodvorske ulico S tov. 15.
K urednikom so moro govoriti vaak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi bo no vračajo.
Inserati:
Šoatstoima potit-vrata 4 kr.. pri
voukratnom p0-“»vljanji dajmo Popuot.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsalt dan razen nedelj in praznikov ob 5. nri zvečer.
za Ljubljano
v upravništvu: za colo loto 0 gld., za pol lota 3 gld., /a četrt lota 1 gld 60 kr., na niOBOO 50 kr., poSiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za colo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za čotrtlota2gld. 60 kr. in za jodon moseo 85 kr.
Štev. 184.
V Ljubljani v sredo, 8. oktobra 1884.
Tečaj I.
Prošnja učiteljev za zboljšanje plač v deželnem zboru.
Znano je, da so kraujski učitelji deželnemu zboru izročili mnogo prošenj za zbolj-sanje svojega gmotnega položaja, oziroma za preinembo dotičnih postavnih določeb. Užepri shodu slovenskega učiteljskega društva razjasnil jim je posl. prof Šuklje dejanjsko situacijo ter jim slikal zapreke, s katerimi se »ode imel boriti vsak tak nasvet. Kajti dasi-i'avno velika večina deželnih poslancev nikakor ni sovražna ljudskemu šolstvu in učiteljskemu stanu, dasiravno ni slepa za nedostat-nosti sedanjega položaja, veleva vender dolžnost, ozirati se na denarno stanje normalnega šolskega zaklada in na bremena davkoplačevalcev. In žalostna istina je, da proračun tega zaklada še nikdar ni bil tako neugoden, nego baš letos. Treba je poskočiti s šolsko priklado od 18 % na 20°/0 direktnega davka, in vrh tega se kaže še primanjkljaj nad 7000 gld. Ako bi se tedaj le jedna točka učiteljskih proženj uže letos bila uslišala ter učiteljem na jedrtorazrednicah dovolila opravilna doklada, moral bi se odstotek povišati na 21 %. To pomnoženje šolskih potrebščin hi pa sigurno silno razdražilo prebivalstvo pioti ljudski šoli, nastalo bi občno protivje zoper učiteljski stan, — in neljube posledice bi najhuje zadevale ravno prosilce, katerim se ima vender le zboljšati materijalno njih stanje.
Toda, morda bode marsikateri učitelj, neprijetno iznenaden po včerajšnjem sklepu deželnega zbora, nevoljno vprašal: »Kdaj pa se bode normalni šolski zaklad v toliko ukoristil, da se bode moglo ustreči opravičenim našim terjatvam?" Nato le kratek odgovor: Deželni zbor bode skoro gotovo uže tekom sedanjega zasedanja se moral baviti z velevažnim vprašanjem, kako pritegniti južno železnico in druga velika obrtna in kreditna podjetja, na pr. kranjsko obrtno družbo, kranjsko hranilnico, eskomptno banko itd., k troškom ljudskega šolstva. V zmislu državne postave z dnd 8. maja 1869 imela bi južna železnica za
Listek.
Tabak naj večji naš davek.
(Konec.)
Kar so občudovali omikani narodi pred dve sto loti pri neomikanih, namreč uživanje tabakovega dima, to je zdaj njim, tako trdč oni, naj bolj potrebno, neizogibljivo veselje, lako rekoč druga hrana. Koliko resnice je v tem, prepriča nas uže zgodovina sama. Stari, Mogočni narodi, duhoviti Grki in Rimljanje n>so poznali tabakove strupene rastline, in v°nder kako krepki so bili in kako občudo-Vil»ja vredni in vzgled nam za vse čase.
llazvada, slaba, nepotrebna navada in opično posnemanje ukoreninjene slabosti naložilo jo denašnjim narodom razu a ogromnih državnih potrebnih povrh prostovoljne, brezkoristno, da celo zdravju škodljive davka.
naše šolstvo plačati okolo 17 000 gld., mestu tega pa plačuje le ljubljanskemu mestu 4988 goldinarjev, tedaj za več nego 12000 gld. na 1 e to p r e m a 1 o. Ako se odpravi ta upi-joča krivica, kar se lahko zgodi potom deželnega zakona, in ako se tudi indirektni davek, zlasti davek na žganje, pritegne šolskim prikladom, potem se bode normalni šolski zaklad vsakako zdatno olajšal, in tedaj bode mogoče, ozirati se na bčdno stanje naših ljudskih učiteljev.
V	tem zmislu poročal je v včerajšnji seji poročevalec finančnega odseka, prof. S uk 1 j e. Ustno poročilo njegovo slSve:
„Učiteljstvo kamniškega okraja izročilo je deželnemu zboru kranjskemu peticijo, v kateri prosi: a) naj se tudi vodjem na jedno-razrednicah dovoli primerna opravilna doklada, b) naj se zboljša materijalno stanje onim učiteljem II., III. in IV. vrste na več-razrednicab, kateri nimajo prostega stanovanja ter tudi nobene stanarine ne dobivajo; c) naj se vsem ljudskim učiteljem na Kranjskem dovolijo predplače.
S precej podobno prošnjo oglasili so se učitelji krškega okraja; razloček med obema prošnjama obstoji le v tem, da krški učitelji predujeme ne zahtevajo, zato se pa potegujejo za tridesetletno službeno dobo, po analogiji profesorjev na srednjih šolah.
Obe peticiji ste se oddali finančnemu odseku, in tam se je sklenilo, da se bode skupno obravnavalo o obeh prošnjah. Prosim tedaj visoko zbornico, da blagovoli najprej v dnevnem redu popraviti pomanjkljivost ter uriniti po besedah »litijskega" še „in krškega okraja", ter pristaviti na koncu: »oziroma o tridesetletni službeni dfibi".
Kot poročevalec finančnega odseka oziral se bodem tedaj najprej na oni dve točki, v katerih se prošnji ne ujemate, namreč na točki o predplačah in o tridesetletni službeni d6bi, in to moram naravnost povedati, da se je finančni odsek jednoglasno izjavil proti obema.
Ne bodem preiskaval, bi li ugajalo učiteljskemu stanu, ako se mu po predplačah ponudi prilika, kontrahirati dolgove, katerih bi se pri pičlih svojih dohodkih le z veliko te-
Dokler zmorejo narodi plačevati poslednje svoje tabačne davke na milijarde goldinarjev na leto, mislimo, je njih tožba o prevelikih potrebnih državnih davkih mnogo pretirana in mnogo potov po polnem neopravičena.
Govorili smo doslej le o tabaku kot narodnem največjem davku, omeniti moramo posled še kratko njegovo zgodovino, da spozna marsikatero naš bralec nekoliko natančneje svojega največjega sovražnika: — tabak.
Prvotna domovina tabaka je Amerika. Ko je našel Kolumb nov svet, prepričal se je pri ondotnih prebivalcih o nekem čudnem uživanji, o pušenji tabaka pri moških in ženskah brez izjeme.
Uže 66 let pozneje, v letu 1558., preselilo se je pridelovanje amerikanskega tabaka v Evropo, in sicer najprvo na Špansko in pozneje polagoma v vse druge dežele, kjer je bilo tabakovi rastlini podnebje ugodno.
Spoznali so uže v začetku vladarji škodljivost tabakovega uživanja ali pušenja in poskušali so z ostrimi kaznimi in postavami uni-
žavo mogel iznebiti. Na to se niti veliko ozirali nismo. Merodajno pa je bilo, da bi dežela za take predplače morala nakazati posebno denarno zalogo, poseben fond, in ker broji vsa Kranjska sedaj 424 rednih, od dežele plačanih učiteljev, je naravno, da z nekolikimi stotaki in tudi tisočaki ne bode ustreženo. Poleg tega pa bi zaračunanje teh pred-plač napravilo toliko preglavice, da bi le v to svrho morali pomnožiti uradniško osebje deželnega računovodstva za jednega uradnika. To pa, gospSda moja, se nikakor ne strinja z deželnim interesom in tudi ni v nobeni primeri z dvojljivim dobičkom, kojega bi učiteljstvo moglo imeti od svojih predplač.
Tudi terjatev krških učiteljev, naj se učiteljem odmeri službena doba le 30 let, se finančnemu odseku ni videla umestna. Analogija z učiteljem na srednjih šolali je neprimerna. Prvič stopi ljudski učitelj mnogo prejo v službo nego je to mogoče absolviranemu modroslovcu. Skušnje učč, da se v zadnjem času le prav izjemoma posreči prosilcu, zado-biti si profesorsko službo pred 30. letom; ljudskemu učitelju pa je vender le jako lahko mogoče, vsaj do 24. leta zadostovati vsem pogojem, katere od njega zahteva deželno-šol-ski zakon. In tudi tega ne smemo pozabiti, da je država tedaj, ko je profesorjem srednjih šol dovolila krajše službovanje, na vsak način pred očmi imela ono strogo znanstveno delovanje, katero sme od njih zahtevati. O tem se pa pri ljudskih učiteljih pač v obče ne more govoriti; in tedaj finančni odsek to prošnje priporočati ne more.
Mnogo bolj opravičena se je pri finančnem odseku videla želja učiteljev, naj se plača zboljša ali stanarina podeli onim učiteljem na večrazrednicah, kateri stanarine ne dobivajo ter tudi prostega stanovanja nimajo. Priznavati se mora, da je gmoten položaj takega učitelja jako neugoden, čestokrat milo-vanja vreden. Na noben način se ta dejanjski položaj ne strinja s § 55. drž. šolskega zakona o minimalnih učiteljskih plačah. Pre-inembe v tem oziru postale bodo, po mojem subjektivnem mnenji vsaj, kmalu neizogibne. Ali oglejmo si proračun normalnega šolskega
čiti to z nepopisljivo hitrostjo se razširjujočo razvado.
Zastonj ! V sedemnajstem stoletji bil je tabak ukoreninjen uže po vsi Evropi.
Razširjevalo se je odslej tabakovo pridelovanje in pušenje sploh od leta do leta.
Dandanes pridela uže samo severna Amerika tri milijone centov tabaka, Nemčija jeden milijon, Rusija 180 tisuč, Italija 93 in Avstrija sto tisuč centov.
Izračunjeno je dalje, da použije na Angleškem povprek vsak prebivalec en funt tabaka na leto, ravno toliko na Francoskem, na Nemškem po tri funte in ravno toliko pri nas v Avstriji, na Ruskem en funt in naj manje v Italiji le dve tretjini funta.
Jasno je iz tega, da smo Avstrijci, ako-ravno revni, kakor trdimo vedno, ne posebno varčen narod, ker spuščamo na leto po dvajset milijonov goldinarjev s pušenjem v zrak, katere bi v družili stvareh, posebno pri plačevanji državnih davkov, potrebovali tako silno.
Kakor se je zboljšal ali ponežil človeški
zaklada, ozrimo se na šolsko priklado, katera je tekom jednega leta od 18 °/0 narastla do 20 °/0, navzlic temu, da se poleg tega še kaže primanjkljaj nad 7000 gld. — in sprevideli bodemo, da je vsaj za letos absolutno nemogoče, ozirati se na to sicer opravičeno terjatev.
Da ravno taka je z ono točko omenjenih prošenj, v kateri se zahtevajo službene doklade za učitelje na jednorazrednicah. Odkrito rečem, da jaz vsaj, — govoriti morem tu le o svoji osebi — priznavam to željo za po polnem osnovano in stvarno utemeljeno. Funkcijske doklade imajo vender le večjidel ta namen, odškodovati učitelje za njih pisarski posel — in ta zadeva učitelja na jedno-razrednici v isti meri nego njegovega tovariša na dvorazredni šoli, kateremu je postava od-kazala 50 gld. doklade.
Poleg tega so ravno jednorazredniee najbolj prenapolnjene — in največ se zahteva od učitelja, kateri ima težavni nalog, baviti se ob istem času z otroci tako različne starosti. In tudi to bi rad poudarjal, da imajo jednorazredniee morda med vsemi ljudskimi šolami največji kulturni pomen za narodno omiko. Ljudska odgoja stala bi pri nas na mnogo večji stopnji; razmerje analfabetov, onih ljudij namreč, ki ne znajo brati ne pisati, ne bi vedno še, v sramoto našemu čvrstemu narodu, kazalo tako grozovitih številk, ako bi se takoj s prva gledalo na to, da se ustanovi obilo jednorazrednic, mesto posameznih četverorazrednih šol s prevelikim šolskim okrožjem. Uverjen sem tudi, ako bi danes tre-balo predelati šolski zakon, niti ugovora ne bi bilo proti temu, da se učiteljem na jednorazrednih šolah dovoli primerna opravilna doklada, kakor so se jim dovolile uže v vseh sosednih deželah.
Toda. gospOda moja, vedno rastoče denarne potrebščine kranjskega šolskega zaklada zahtevajo na ves glas, da se nanj oziramo. Vsaj za letos tedaj nisem v stanu, nasvetovati kake premembe gledč dohodkov naših učiteljev. Morali bi povišati šolsko priklado od 18% na 21 °/0, in tega naša ubožna dežela ne premore. Potrpeti bodo morali učitelji še nekoliko časa. A to ni prazna tolažba, gospoda moja! Zlasti če pomislimo, da ima dežela kranjska le od južne železnice pravico, zahtevati na leto za šole 12000 gld., tedaj trikrat več nego bi znašala opravilna doklada na vseh jednorazrednicah, če si predstavljamo, da se bode moral izumiti kak način, da pritegnemo to železnično podjetje k našim šolskim troškom, potem smemo i mi tolažiti naše učiteljstvo z utemeljeno nado, da se bode kmalu kaj moglo zgoditi v njegovo podporo.
Tedaj sem imenom finančnega odseka v neprijetnem položaji nasvetovati:
Slavni deželni zbor naj sklene, prošnji kameniških in krških učiteljev se za letos ne moreti uslišati."
okus in njegove potrebščine, tako se je zgodilo tudi pri uživanji tabaka.
Takov napredek imenujemo tu iznajdbo smodk ali cigar.
Tudi v tej stroki bili so premeteni Ame-rikanci prvi, ki so jeli zavijati tabakove liste v primerno in ustom priležno podobo in si podvojili s tem tabakov okus.
Od Amerikancev naučili so se izdelovanja smodk Španci.
Poslednji so razširili to umetnost v svoji domovini, od koder se je udomačila polagoma po vseh evropskih državah.
V	Nemčiji in Avstriji jeli so izdelovati prve smodke še le v osemnajstem stoletji.
Odslej pričela se je tudi v vsi Evropi prava tabakova obrt.
Mnoge države prisvojile so si same pravico te obrti, dobro vedoč, kakov ogromen dobiček jim obeta vedno rastoči okus tabaka v vseh raznih izdelkih. K poslednjim državam prišteva se tudi Avstrija, ki ima mnogo lastnih tovarn za tabak.
Kmetijska razstava v Krškem.
Iz Krškega, 5. oktobra.
(Dalje.)
8.) Č. g. dekan Aleš v Semiču nas je kaj razveselil s svojimi pridelki. Dolgo je raz-sojevalni odbor premišljeval, ali ne bi temu izložniku pripadalo prvo darilo za razstavljeno izvrstno vino risi ec in rulandec. On sam piše razstavnemu odboru sledeče:
»Podpisani je poslal v razstavo nekoliko vina in grozdja iz svojega vinograda, v katerem so zasajene domače trte, veliko jih je pa tudi iz vinorejske šole na Slapu, katere je dobil pred tremi, četirimi in petimi leti.
Zemlja je ilovata. Vinograd meri dva orala; povprečni letni donesek je 70 do 80 avstrijskih vedrov.
Belo vino se prideluje iz:
beline, lipovke, podbela, ovnjaka, zelenike, belega moškata in kraljevine.
črnina se dobi iz:
drobne in debele črnine, burgundeca, katerim se pridene nekoliko ružice.
Vinograd leži v Semiški Gori pri nizkem.
Krompirjevo seme je došlo lansko leto od Neumanna iz Leutersdorfa v Saksouiji.
Med vsemi vrstami se je najbolje obnesel „Queeu of the Valey“. Njiva, na kateri je bilo posajenega pol mernika semena, meri 25 Osežnjev, zemlja je precej dobra in črna in srednje gnojena, pa se ga je nakopalo 8 mernikov. „Champion“ in „Imperator“ sta se srednje obnesla, pa sta jako dobrega okusa. „Magnum bonum“ je pa jako dobro ostal.
Sliv ali črešpelj se je na farovškem vrtu pridelalo 220 mernikov, iz katerih so se napravile prunele, ki se v Gorico po 40 do 50 gld. metrični cent prodajo. Sveže črešplje pa se prodajajo po GO kr. mernik.
Nekoliko se jih je na nasušilo.
Razstavljene pridelke, kolikor jih je, prepustim s zaboji vred slavnemu razstavnemu odboru.
Tudi razstavljavec Janez Šušteršič pre-puščav razstavljeno sadje odboru.
Šušteršič je nasušil 12 metričnih centov črešpelj in prodaja metrični cent po 14 gld. v Semiču.
Slivovke bode nažgal jeden hektolitey; liter po 50 kr.
Vse te črešplje je pridelal na svojem vrtu.
„Funtnih“ jabolk je dobil na jednem drevesu 21/* hektolitra; hektoliter se proda tukaj za 1 gld. 80 kr. „Voščenk“ je dobil na treh mladih drevesih tri hektolitre.
Zimskih hrušek je dobil na dveh mladih drevescih dva hehtolitra; hektoliter se proda za 2 gld. 50 kr.
Za grozdje se še opomni, da je bilo za razstavo trgano 23. t. m., torej ni moglo dozoreti. Prava trgatev se bode pričela še le G. oktobra ali še pozneje.11
Če je kdo zaslužil bronasto svetinjo, je gotovo č. g. Aleš prvi.
Več kot šest tisuč delavcev, posebno ženskega spola, izdeluje tu na leto milijone smodk in na tisoče centov tabaka za nos.
Akoravno se prideluje mnogo domačega tabaka posebno na Ogerskem, Hrvaškem in na južnem Tirolskem, vender ne zadostuje on domačim potrebam, kupovati se mora v sosednih deželah v velikem številu.
Na Nemškem, kjer je tabakova obrt svobodna, torej njeni izdelki mnogo ceneji, kot pri nas, bilo je uže pred petnajstimi leti pet tisuč tovarn za tabak.
In vender ne porabijo Nemci v primeri z Avstrijo več tabaka na leto, akoravno je ceneji, v znamenje, da so varčneji od nas, ali pa da spoznavajo bolj tabakovo popolno nekoristnost v vsakem obziru.
Žalostno je, da se spozna sicer tudi pri nas splošna škodljivost tabaka in da šolske oblasti ostro prepovedujejo mladini pušenje, in vender se peča država sama s tabakovo obrtjo.
Poslednjo bi lehko primerjali glede občne škodljivosti in zapeljivosti državui loteriji.
Ako bode s svojim vinarstvom ta gospod tako napredoval, na nobeni razstavi se mu prvo darilo odrekalo ne bo.
9.) Med žlahtnimi vini se je odlikoval« mnogobrojna zbirka vin iz k r u p s k e graščin** pri Metliki (g. barona ApfaltrernaJ. Vsa vin* so bila dobra, deloma prav dobra, a krona iz te zbirke je bilo vino iz laškega r i s 1 e c a. Zato je pripadla temu razstavljavcu tudi bronasta svetinja.
10.) Med žlahtnimi črnimi vini je bilo najžlahtnejše vino burgundsko g. barona Berga v Mokronogu. Zato je dobil od raz-sojevalnega odbora prvo darilo tega oddelka: bronasto svetinjo. Graščina mokro-noška, lastnina tega izglednega kmetovalci je v obče veliko reči izložila: žita, sadja, ze-lenjav itd. Enako tudi mokronoška kmetijski1 podružnica, kjer je g. baron Berg načelnik Pod skupnim imenom te podružnice je razstavilo veliko kmetov, župnikov in učiteljev. Graščina mokronoška je razstavila tudi vse načrte, po katerih p o p r a v 1 j a svoje travnike, suši in namaka. Te načrte je izdelaj štajerski travniški inžener P os s e k. Načrti predstavljajo travnike pri pristavi Zagorici v občinah Pijavce pri Mokronogu. Travnik Golovca je 50 oral velik, travnik Škofija IG oral. Od prvega travnika se je zboljšalo 45, od druzega vseh 16 oral, torej skupaj 01 oral.
Delo sušenja in namakanja se je pričelo 1. 1882, deloma po pogodbi. Pred zboljšanjem ni kar nič ali silno malo trave rastlo na teb travnikih.
Po nekod so bili travniki čisto suhi, drugod pa prenamočeni, rastla je slaba in kisla trava. Poprek se popred na leto ni več pridelalo kakor 13 metr. centov na enem oralu, namreč sena in otave.
Pa se popred tudi ničesar ni storilo za zboljšanje travnikov. Radi tega pa je sklenila graščina, travnike po nekod sušiti, po drugod namakati. Vodstvo za to delo se je izročilo omenjenemu gosp. inženerju. Na travniku Ga-lovcu se je na 25 oralih po cevih voda odpeljala, a na vseh 45 oralih pa napeljala. Napravile so se zatvornice na 8 načinov (Stauung in 8 Stausijstetnen).
Zoper Mirno, ki večkrat preplavi, seje napravil jez in velika zatvornica. Iz rezanega kamna in cementa se je 10 zatvornic naredilo. Za napeljavanje vode je skupno 00 manjših hrastovih zatvornic. Voda se napeljava iz Jeseniškega potoka, in sicer po posebnem zidanem kanalu.
Na drugem travniku (Škofija) se je vseh IG oral popravilo in delo se nadaljuje še na travnikih pri drugi pristavi (Hauptthal) in bode se v bodočem letu dokončalo.
Vsega vkup se je torej 76 oral travnikov popravilo. Troški za drenažo znašajo za eno oralo 43 gld., za napeljavanje vode, za jezove in planiranje pa 42 gld., skupno torej 85 gld. za eno oralo. Kolikor se pa preračuniti more, bode se v bodočih letih 25 do 30 metr. cen-
Vender po naši sodbi je tabak sploh še večja potrata, ker je povsod silno udomačen in ne koristi ničesar nikomer, temveč zapravlja denar in zdravje, povrh no donaša državi v primeri toliko dobička, kakor provzročuje škode na narodnem premoženji.
S tem spisom nismo hoteli niti uničevati tabakovo obrt, niti odrekati narodu njegov priljubljen užitek, spuščanje krvavo prisluženih novcev v zrak, pokazati smo le hoteli, da teži naše ljudstvo dvojen ogromen davek: tabak in navadni toliko grozeči državni.
Kateri je potreben, kateri ne, kateri koristi domovini in človeštvu sploh, kateri škoduje, spozna lehko tudi najbolj navdušen čestilec tabaka.
Konečno trdimo še en pot:
Ko bi ne bilo tabaka, plačevalo bi ljudstvo lehko svoje davke, in ko bi ne bilo davkov, čestilo bi ono še boljo tabak in si oškodovalo z njim zdravje in premoženje, — torej po ti sodbi niso državni davki krivično in naj večje zlo na svetu, vsaj večji ne od svojega tovarša — tabaka.	K. . .
tov sena in otave na jednem oralu pridelalo, torej 12 do 17 metr. centov več. Ako se računi met. cent na 2 gld., tedaj bi bil letni donesek za kacih 30 gld. na jednem oralu vei\ji nego sedaj.
Iz tega se razvidi na eni strani, koliko se trudi mokronoška graščina, da poboljša sebi v korist in drugim v izgled svoje travnike, na drugi strani pa, da se ne vstraši nobenih sredstev, kader gre za zboljšanje naše kmetije, od katere bodo pravi dobiček še le potomci prav spoznavali in uživali.
Gosp. baron Berg zasluži torej vse priznan j e.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avsirijsko-ogerska država.
V deželnem zboru dolenje-avstrijskem bila je včeraj ostra debata o predlogu deželnega odbora, naj se nemškemu „Schulvereinu“ iz deželnih sredstev za leto 1885 dovoli 2000 goldinarjev podpore. Temeljito pobijal je predlog deželnega odbora poslanec msgr. Knab, rekoč, da mu je svrka „Sckulvereina“ simpatična, skrbeti namreč za to, da se otrokom nemških starišev, kateri prebivajo med drugimi narodi, daje prilika, izobraziti se v materinem jeziku. No ako odobravam obliko, ne morem nikakor odobravati postopanja tega društva, ki ni več šolsko, temveč politično, društvo. Ker „Schulverein“ vzbuja le sovraštvo med posameznimi narodnostmi, zatorej ni umestno, dajati takovemu društvu podporo. Predlog deželnega odbora sprejel se je naposled z vsemi proti 3 glasovom. Proti predlogu so glasovali: Knab, Haydn in Obern-dorfer.
V češkem deželnem zboru izjavil je predvčerajšnjem zastopnik vlade, da vlada ne bode nasprotovala Herbstovemu predlogu glede urejenja čeških okrajev po narodnostnem na* čelu. Tako urejenje okrajev da more le koristiti tudi upravnim oblastnijam.
V hrvatskein saboru stavili so včeraj poslanec Smičiklas in tovariši predlog, naj sabor in vlada skrbita za to, da bode Žumberk in Marijin Dol kmalu zastopan v hrvatskein saboru. Smičiklas je zahteval, da se ta predlog smatra nujnim; no predsednik je izjavil, da se po saborskem poslovniku morejo smatrati nujnimi lc predlogi, kateri ne merijo na vstvo-ritev novega zakona. Predlog da bode prišel svojedobno na dnevni red.
Adresni odbor ogerskega državnega zbora se je včeraj konstituiral ter volil grofa Szdche-nya predsednikom. Tudi ministerski predsednik Tisza se vdeležuje odborovih razprav. Odbor se je uže složil v glavnih načelih, katera se imajo izraziti v adresi.
Domače stvari.
— Ministerstvo notranjih zadev je od deželno vlade predloženi načrt za preložitev Karlovško državno coste čez Gorjance s troSki 29 300 gld. odobrilo in ukazalo, da so preskrbi denar ustavnim potom.
— (Visoko c. kr. naučno ministerstvo) jo privatni dekliški ljudski šoli šolskih soster v Repnjah podelilo javnostno pravo v zmislu § 72. šolskoga zakona.
— (Soireeja pri g. deželnem predsedniku.) Včeraj zvečer bili so deželni poslanci povabljeni na večerjo k g. deželnemu predsedniku. Narodni poslanci prišli so v polnom številu, pogrešali smo le g. Rudeža, kateri jo na dopustu, gg. dr. I) o 1 o n c a in deželnega odbornika Detelo, ki sta zadržana bila vsled bolehnosti. Nemška manjšina jo bila zastopana po gg. baronu Apfaltrornu, kichtenbergu, grofu Auerspergu, Luckmannu, Descli-!»amui, Fabru in dr. Mauerji. Gosto sta sprejemala
baron Winklor sam in visokorodna njegova so-j^oga, katera jo vsakoga očarala s svojo naravno Jiuboznivostjo. „Monu“ bil jo izboren, razgovor Jako prijatoljsk, in šampanjec jo kmalu pripomogel, da jo vsa družba postala židano voljo. Gosp, deželni prodsednik jo otvoril vrsto napitnic tor kot hišni gospodar pozdravljal navzoče v srčnem slo-
vonskem in nemškem govoru. Odzdravljal je deželni glavar g. grof Thurn, napivši gospej baronici. Potem se vzdigne baron Apfaltrern ter s simpatičnimi besedami napival ožji domovini, deželi kranjski. Imenom narodnih poslancev je odgovoril mestni župan ljubljanski, g. Grasselli; v lepi svoji napitnici naglašal je to misel, da je bistveni pogoj vspešnemu delovanji doželnega zbora sloga in prijateljstvo med vsemi poslanci. Živahno odobravanje, katero je sledilo gorkim njegovim besedam, bilo je nam porok, da je vse deželne zastopnike, no glede na strankarsko stališče, prešinila istinitost to pomenljive izjave.
Okolo polunoči poslovili so so povabljenci od g. deželnega predsednika in njegove soproge, hvaležni za večor, ki je s svojini srčnim tonom vzbudil vsakemu deležniku veselo prepričanje, da politično protivje vender ne stavlja nepresežnili zaprek ko-nečnemu sporazumljenju.
— (O psevdo-davkarji), o katerem smo včeraj poročali, da jo pobiral v krški okolici davko, piše nam prijatelj sledečo podrobnosti: Zadnji dan minolega meseca prišel je k posestnici Mariji Kr. v Celinjah gospod, ki se je predstavil kot davkar-ski adjunkt iz Kržkoga. Rekel je ženi, da mora takoj plačati davke, kor je zmanjkalo pri c. kr. finančni direkciji 18 000 gld. v blagajni c ah. Posestnica mu je dala 6 gld., a kmalu jela je sumiti, da jih morebiti ni pravemu izročila. Hitola je za „davkarjem“ in ko ga jo dotokla, ji je dal na njeno prošnjo novce nazaj.
— (Tour- in retour-vozne listko) tudi za vožnjo mod Litijo in Ljubljano izdavala bode za naprej južna železnica.
— (Tatvina.) V noči med 28. in 29. sept. so nepoznani tatovi posestniku S. C. iz Brezij odnesli iz nezaprtega hleva prasca v vrednosti 15 gld. Blizu hišo so ga zaklali in potem šli ž njim bog zua kam.
— (Detomor.) Poroča se nam: Posestnikova hči Marija Uražen iz Češnovka (okraj novomeški) porodila je dne 30. m. m. po noči dete ženskega spola. So isto noč pa je skrivši odnesel Marijin ljubimec Josip Starič (otrokov oča) otroka iz hišo ter ga v bližini vasi Češnovka na njivi zakopal. Kruta roditelja, Marijo Uražen in Josipa StariCa, priveli so dnd 3. t. m. k sodniji v Trebnjo, najdeno mrtvo dete pa so prenesli k Št. Marjeti. Sodno raztolesenje trupla je pokazalo, da jo otrok po porodu šo živel ter da jo umrl vsled udarca na glavo, kajti črepinja na levi strani bila je razbita.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(VIII. soja dnč 7. oktobra t. 1.)
Zbor so otvori ob 10. uri dopoludno. Po pre-čitanji in odobrenji zapisnika oglasi se poslanec Luckmann za besedo tor iz spisov skuša dokazati, da so bile njegove trditve v jedni prejšnjih soj glede sestave volilnega imenika velikega posestva resnične ter da je njegovo očitanje ljubljanskemu magistratu bilo opravičeno in utemeljeno. Njegovo trditve pa da je mestni župan ljubljanski g. Grasselli zavračal s takimi izrazi, katerih on ne more kar tako vzeti v znanje. Ugovarjal bi bil užo tedaj, a on ni razuinil po polnem takrat istih besedij, zdaj pa jih je čital v stenograličnom zapisniku. Posl. Luckmann zahteva, naj deželni glavar zaradi onih besedij danes pokara posl. Grassellija, kajti zlobnega obrekovanja si on očitati ne pusti.
Gosp. dožolni glavar grof Thurn odgovarja, da je preslišal one besode, a da bi mu bilo žal, če so se v istini rabile; poslanca Grassellija pa pokarati ne more, ker zdaj ni navzočen, da bi se mogel zagovarjati.
Posl. baron Apfaltrern trdi, da so so te besedo gotovo rabile ter zahtova ukora. Manjšina se 110 pusti žaliti, in čo jo gosp. dež. glavar no bode varoval in branil žaljivih besedij, vedela bode sama potrebno ukreniti.
Gosp. dež. glavar pravi, da jo vedno branil manjšino.	"
Razno peticijo in dopisi izročijo so raznim odsekom.
Posl. Rudožu podaljša so dopust.
Poročilo deželnega odbora o zistomiziranji plačo za službi deželnega koucipista so izroči finančnemu odseku, in potem nadaljuje se spo-
čij alna debata o agrarnih razmerah, in nasveti o dednem pravu na kmetih in o kmetskih domovih vzprejmo so brez ugovora po predlogu gospodarskega odseka.
V debati o pristojbinah oglasi se prvi k besedi posl. Robič ter po daljšem utemeljevanji stavi naslednji predlog:
K prvi točki naj se še dostavi:
»Plačilni nalogi naj se izdelujejo tako, da se sprevidi iz njih na prvi pogled, koliko pristojbine, od katere reči in na kateri podlagi se je za vsako stranko odmerilo. Iz plačilnega naloga, ki ga vzprejmo glavni projemnik ali dedič premoženja in jo za skupni znesek pristojbine odgovoren, naj se naredi izpisek in izroči vsakemu deležniku o deležu, kateri ga zadene.11
Na to govori poslanec Kersnik: „Slavna gospoda! Ko bi generalna debata, sprožena o današnjem predmetu, v zadnji seji ne bila vzela nam toliko drazega časa, podraženega tembolj, ker prav gospodje z one strani tega slavnega zbora niso prinesli nijednoga pozitivnega, prodloga, nego ostali pri goli negaciji, — izprosil bi si bil besede, da bi govoril obširneje o resolucijah, izročenih nam po gospodarskem odseku; — toda to danes skoro ni več možno, in ostal bodem v ozkem okviru pred nami ležečega predloga ter usojal si na kratko poudarjati pomisleke, ki se mi usilujejo glode njoga.
Gospodarski odsek nam predlaga gledč pristojbin dve resoluciji. (Priobčili smo jih uže v sobotnem listu. Ured.)
Gospoda moja! Meni se vidi, da je resolucija v tej formi — tudi ako častiti gosp. deželni predsednik hočo z resno voljo ji v vsem ustreči ter ravnati so striktno po njenih besedah, — da je v tej formi po polnom brezvspešna.
V utemeljenje tega mnenja naj mi bo dovoljeno ozreti se na one postavne določbo našega pristojbinskega zakona in ministerijalnih ukazov o pristojbinah, po katerih so sedaj ravnajo naši pri-stojbinski uradi, in na oni žalostni usus, kateri se je skoro uže iz začetka prejšnjega desetletja vgnjezdil pri .odmorjevanji pristojbin.
Pri prenosu premoženja mod živimi, in sicer pri izročitvah med stariši in otroci, ukazuje postava, da se ima od vrednosti darovanega, to je brezplačno izročenega premoženja plačati jeden odstotek vrednosti, posebej pa od vrednosti nepremakljivega premoženja še 11/3 odstotka. Gledč zadnjega določuje ukaz finančnega ministorstva z dne 23. avgusta 1885, štov. 13 060, da jo ta izjema gledč onih oseb, katerim je plačati jeden odstotek, oziroma poldrugi odstotek od nepremakljivega premoženja — kajti drugi plačajo 31/2 odstotka — veljavna tudi tedaj, ako je izročeno premoženje deloma ali pa čez vrednost svojo zadolženo. Iste postavne določbe veljajo tudi gledč dedščin, to je glede izročitev ali prenosa premoženja med umršimi, in sicer med stariši in otroci. Tudi tam plačati se ima jeden odstotek od čiste dedščine, 1 ‘/2 odstotka od posestva, to je od nepremakljivega premoženja, in tudi tukaj ni po postavi nobenega razločka — je li premoženje zadolženo ali ne.
Toda, gospoda moja, ako pri nas le kaka postava ostaja na papirji, ta ravno navedeni in nikdar ne preklicani ministerski ukaz z dne 23. avgusta 1885, št. 13 060, ostaje gotovo na papirji, in ne lo gledd izročitev med živimi, kakor supo-nira ta nam predlagana resolucija, nego tudi glede prenosa premoženja, ki se godi med umršimi. Pri-stojbinske oblasti vidijo povsod, bodi-si pri izročitvah in dodščinah, ako so zadolžene, povsod lo kupno pogodbe, in to zato, da potem od zneska dolgov zaračunajo 3 '/jodstotno pristojbino. Jaz se čudim, da pod vplivom take, našemu malemu kmetijstvu pogubonosne prakse in vzlasti glede na to, da so tu merodajni lo posebni, monda skrivni ukazi od zgoraj, da ima pri vsom toni knjigotržec Manz še toliko poguma, da tiska oni ministerski ukaz še v svoji izdavi pristojbinske postave.
Ko bi mi čas dopuščal, navodel bi Vam nekoliko klasičnih izglodov, s kako umetnostjo, vredno bi dojal, boljšega predmeta, sučojo finančni organi našo postavno določbo v namen, izvleči kolikor moč, iz potrpožljivoga žopa našega kmeta. Jaz pravim „kmota“ — kajti naš meščan, naš voliki posestnik, ta ima vender le bolj na razpolaganje
svojega pravnega svetnika, kateri ga brani tacib postavnih napadov na njegov žep. Ker to je zopet istina, da najdemo pri našem upravnem sodišči, in mnogokrat uže pri finančnem ministerstvu kot tretji instanci svoje pravo. Toda kaj hoče naš mali posestnik, naš kmet? Pot do upravnega sodišča je dolga in draga, in predno pride kmet tja, trka uže eksekutor na njegove duri, in plačati mu je treba prej pristojbino, nego je njen pravni obstanek odločen v zadnji instanci. Za to sem jaz z veseljem pozdravil to resolucijo, toda želel bi, da se ona poda iz svojega obširnega in dandanes brezvspešnega zahtevanja, ter da zahtevamo konkretno: da se finančni uradi ravnajo strogo po fin. min. ukazu 23. avgusta 1855, št. 13060.
Kajti jaz ponavljam še jedenkrat, da so mi slučaji znani, v katerih se glede dedščin, to je glede prenosa premoženja med umršimi zahtevajo in terjajo pristojbine brez ozira na oni olajševalni ukaz. In Vi, gospodjo, bodete morda dejali, da to ne provzročuje mnogo razločka: Pa vedite, — odkar se je začela ta praksa in to je od početka prejšnjega desetletja sem — od onega časa rastejo dohodki naše državo iz pristojbin tako ogromno, da se vzrok temu no more videti samo v večjem prometu nepremakljivega premoženja nego tudi v nekih umetnih sredstvih, izvleči le vedno več in več iz davkoplačevalcev.
1870. lota še imela je finančna postava pre-liminiranih dohodkov iz pristojbin: 20185 000 gld., 1871 uže 23 000 000 gld., v tem ko so leta 1868 bili le 17 563000 gld, in prav 1873, 1874 do 1875. leta pričel se je oni skrivni pritisk in pa ono preziranje olajševalnih določb, in tako imamo od leta 1876. sem in tudi letos preliminiranih vodno nad 30- do 32 000 000 gld.
Statističnih dat glede Kranjske žalibog nimam, a gledč svojega malega domačoga okraja jih imam in iz teh je razvidno, da je ta okraj — on šteje 16000 duš — plačal direktnih pristojbin lota 1868. 7762 gld., leta 1874. 7900 gld., a leta 1883. užo 9613 gld., in lotos bo prišlo proko 10 000 gld.
Tako številke so jako zanimljive, vzlasti ko jim vzroka njihovemu naraščanju ne vemo v višjom prometu, nogo v višjom obdačonji.
Jaz vem, da bi bilo tukaj mesto, marsikatero pikro besedo o tem izreči, kakor jih izgovarja naš prosti narod, kadar govori o tem predmetu, toda ker so resolucija sama obrača s prošnjo do čast. gosp. dež, predsednika, naj mi bo samo dovoljeno, da mu jo najgorkejše priporočam.
Uverjen naj bode, da bo naš ljud tudi težja bremena nosil, ako treba, — vse pa jodino le v okviru — postavnih določb, ter so predlaga, k resoluciji št. 1. se dostavi:
„In da se bode vedno oziralo na določbo finančnega ministerskega ukaza z dud 23. avgusta 1855, št. 13060.“
(Dalje prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Praga, 7. oktobra. Deželni zbor je Ba-reutherjev predlog o delitvi deželnega šolskega sveta izročil šolskemu odseku; zoper so glasovali nekateri veleposestniki in centruin.
Zagreb, 7. oktobra. V današnji seji predložil je Smi&iklas zakonski načrt, ki izreka pristojinstvo žumberškega okraja k Hrvatski in tirja njegov zastop v hrvatskem saboru.— Po volitvi stalnih odsekov in adresnega odbora pričela se je obravnava o dvojljivib volitvah.
Kahira, 7. oktobra. Mr. Bartre sprejel je včeraj brzojav, da so umorili v Kartumu francoskega konzula Mr. Herbina in generala Stewarta. Včst še ni potrjena, a jako verjetna je.	.
Kahira, 7. oktobra. Lord Northbrook je baje predlagal, da se po polnem odpravi egiptovska vojna in nadomesti z 9000 mož policije. Vlada egiptovska izrekla se je baje zoper ta predlog.
Washington, 7. oktobra. Ker so francoski vdeleženci vgovarjali zoper izvolitev Greenvvicha kot kraja za skupen meridijan, prenehala je začasno mednarodna konferenca, ne da bila kaj ukrenila.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 8. oktobra.
blu •
Jednotni drž. dolg v bankovcih............................80*95
>	>	»	» srebru............................82-10
Zlata renta..........................................102'90
5% avstr, renta......................................95'90
Delnice ndrodne banke................................ 859’ —
Kreditne delnice.....................................284’30
London 10 lir sterling...................................121-80
20 frankovec............................................. 9	'68
Cekini c. kr......................................... 5'77
100 drž. mark........................................59'75
Tiijci.
Dn6 6. oktobra.
Pri Maliči: Springer, potovalec, z Dunaja. — Berthold, trgovec, iz Liberca. — Jurischovitz, trgovec, iz Gradca. — Toriser, trgovec, s sinom iz Trsta. — Dr. Fraidl, c. kr. sodn. pristav, z Vrhnike.
Pri Slonu: Zeilinger, doktor zdravilstva, iz Budimpešte. — Herborn, potovalec, iz Trsta. — Miinz, tovarn, posestnik, iz Gradca. — Dr. Sernec, advokat, in pl. Latinovich, gražčak, iz Celja. — Resman, c. kr. uradnik, s soprogo iz Trnova.
Pri Tavčarji: Vrhunec, jurist, z Dunaja. — Rom, c. kr. major, z rodbino iz Mostara. — Van de Castel, c. kr. stotnik, iz Ljubljane. — Bamberg, c. kr. sodn. pristav, iz Vipave.
Pri Južnem kolodvoru: Ellinger, potovalec, iz Brna. Novak, želez, uradnik, s soprogo iz Beljaka. — Trojan, c. kr. pom. pristav, iz Pulja.
Pri Avstr, carji: Bunger, krojač, iz Magdeburga.
Meteorologično poročilo.
§ Q	Ča> opazovanja	Stanje barometra v ib ni	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo- I krina v mm
cJ s-. A	7. zjutraj	737-91	+ 10 6 Jszpd. sl.		obl.	17-00 dež
£	2. pop.	735-89	+14-0	»	»	
O	9. zvečer	731-87	+12-2 jzpd. sl. 1		dež	
Razglas. ”'
Zgubil se je pes
z imenom „Boy“, plemena «poluks», srednje velikosti, bele barve, z prirezanima ušesima in repom. Kedor ga najde, dobi primerno darilo^ ter je prošen, najdbo naznaniti gosp. Emanuelu Tomšiču v Trebnjem.
V knjigarni
Ig. pl. Kleinmayr & F. Bamberga v Ljubljani
se dobivajo:
narodne srbske pesni
z dodatkom iz smrti Smail-Age Čengiea.
S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, rečnikom tujih besed in cirilsko abecedo priredil
Janko Pajk
c. kr. profesor.
Cena 40 kr., po pošti 45 ki-.
Oglas.
Lep letošnji sernjaček,
po polnem ukročen in privajen, je na prodaj; poizvedbe pri T. ZR.ili.terši6-u. v Doberniču, p. Trebnje, Treffen.	(103)	3—1
Za prihodnje leto
V zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr & Feri. Bambergu v Ljubljani
je izšla:
Slovenska
I •■“.tl i kal
za navadno leto 1885.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
Petnajsti redni
generalni *l>or
■v Ljubljani četrtek dnš 16. oktobra 1884
ob 4. uri popoludne v ravnateljski pisarni družbe.
Dnevni reci:
a) Poročilo o posledkih v minolem poslovnem letu. h) Porotilo pregledovalnega odbora.
c) Predlog upravnega svita o porabi dohodka.
d) Volitev upravnega sveta zaradi potekle funkcijske dfibe po §§ 17, 24 in 25 pravil.
e) Volitev ravnatelja iz upravnega sveta zaradi poteklo funkcijske dfibe po §§ 17, 24 in 25 pravil.
f) Volitev pregledovalnega odbora.
g) Potrdi se od upravnega sveta sprejeti prokurist.
Gospodje delničarji, ki se hot6 glasovanja udeležiti, so v zmislu § 10 pioženi, da delnice svoje ulože pri družbeni blagajnici najdelj do dne 10. oktobra in vzprejm6 til legitimacijske listke.	(97) 3—3 •
I
Odgovorni urednik prof. Pr. Š u k 1 j o
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Pod JUamborg v Ljubljani.