Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA MB JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96’—# celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v LjubljanL Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 28. kos. V LJUBLJANI dne 6. aprila 1938. Letnik IX. 179. Uredba o poslavljanju in izbiranju izvedencev za cenitve nepremičnin, o njih nagrajauju in o postopku pri cenitvah. 180. Novo avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (odst. 4. čl. 3., odst. 2. čl. 8. in čl. 42.). VSEBINA: 181. Avtentično lolmačenje uredbe o kmetijskih zbornicah. 182. Konvencija o ureditvi vzajemne pomoči pri opravljanju postopka v civilnih in trgovinskih stvareh med kralj. Jugoslavijo in Veliko Britanijo; razširitev na Novo Zelandijo. Uredbe osrednje vlade. 179. Na podstavi § 9. zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi posameznih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju predpisujem za območje vrhovnega sodišča v Sarajevu, banskega stola v Zagrebu in apelacijskega sodišča v Novem Sadu tole uredbo o postavljanju in izbiranju izvedencev za cenitve nepremičnin, o njih nagrajanju in o postopku pri cenitvah.* I. Postavljanje izvedencev. § L (') Izvršilna sodišča postavijo vsako za svoje območje stalne zaprisežene izvedence za cenitev hiš, kmetijskih in gozdnih posestev in industrijskih naprav na njih, če ni teh posestev in njih pritekli n šteti za nepremičnine in nepremičninske pritekline večje vrednosti (§ 10>’ (2) Za cenitev nepremičnin in priteklin večje vrednosti in za cenitev rudnikov in zgradb, ki spadajo k rudnikom, postavijo stalne zaprisežene izvedence apelacijska sodišča (vrhovno sodišče, banski stol), vsako za celo svoje območje. (3) Število izvedencev, ki jih je postaviti po določbah odstavkov 1. in 2., je treba ustanoviti po meri potrebe tako, da je v vseh delili območja na razpolago zadostno * -»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. julija 1932., št. 153/LXX/469. število tamkaj stanujočih izvedencev, zlasti pa, da pri cenitvah nepremičnin, omenjenih v odstavku 1., kolikor moči ne bo treba klicati izvedence, ki ne stanujejo blizu nepremičnine, katero je treba cenili, To število ustanovi v primerih odstavka 1. izvršilno sodišče, v primerih odstavka 2. pa apelacijsko sodišče. (') Za izvedence se smejo postavljati samo svoje-pravne, popolnega zaupanja vredne osebe, ki imajo potrebno strokovno znanje in nimajo telesnih hib, ki bi jih mogle ovirati v izvrševanju njih dolžnosti. (ž) Postavljajoč v odstavku 1. § 1. omenjene izvedence, je treba paziti zlasti na to, da poznajo razmere, ki vplivajo na vrednost nepremičnin v okolici njih domo-vališča, in cene, kj so tamkaj navadne pri prodajah in zakupih. (:‘) V krajih, kjer se na malih ali srednjih kmetijskih posestvih pogostoma obratujejo tudi kmetijski industrijski obrti, kakor n. pr. mlinarstvo, Žganjarstvo itd., je treba skrbeti za to, da bo med izvedenci, postavljenimi za območje posameznih izvršilnih sodišč, eden ali več izvedencev, ki so po svojem poklicu sposobni ceniti naprave. potrebne za take obrte. (') Za izvedence za cenitev zgradb večje vrednosti je treba kolikor moči postavljati osebe, ki so po predpisih § 41. zakona o obrtih upravičene izvrševati gradbe s področja visokih zgradb. (') Da napravijo spiske stalnih izvedencev, se obrnejo izvršilna sodišča v osmih dneh po uveljavitvi te uredbe do kmetijskih in gozdarsko-gospodarskih društev, če jih je kaj v njih območju, kakor tudi do občinskih (mestnih) načelnikov, naj jim predlagajo osebe, ki bi bile sposobne za izvedence. Pri tem jim da sodišče na znanje vse okol- nosti, ki so po § 2. odločilne za postavitev izvedenca. Predloge občinskih načelnikov in društev pošlje sodišče pristojnemu sreskemu načelniku radi mnenja o sposobnosti in zaupnosti predlaganih oseb. (*) Kjer ni organiziranih občin in tudi ne društev, omenjenih v odstavku 1., se obrne sodišče neposredno do sreskega načelnika, da bi predlagal in oddal mnenje po določbah odstavka 1. (•*) Mestna načelstva, ki imajo pristojnost prvostopnega upravnega oblastva (§ 19., odst. 2., št. 1., zakona o notranji upravi), podajo tako predlog kakor tudi mnenje po določbah odstavka 1. (J) Ce so pri okrožnih sodiščih (sodnih stolih), ki so tudi izvršilna sodišča, že stalni izvedenci za take cenitve, postavljeni po prejšnjih predpisih, sprejmejo ta sodišča te izvedence v spisek izvedencev po tej uredbi in dopolnijo po potrebi ta spisek po določbah odstavkov 1. do 8.; okrožna sodišča (sodni stoli) pa, ki sama niso izvršilna sodišča, priobčijo okrajnim sodiščem v roku, navedenem v odstavku 1. § 13., spisek teh izvedencev, ki stanujejo v njih območju. Če okrajno sodišče nima pomislekov o njih sposobnosti in zaupnosti, jih vzame v svoj spisek. Če pa ima take pomisleke, zaprosi sresko načelstvo za mnenje. (•'■) Izvršilno sodišče osnuje na podstavi njemu došlih predlogov in mnenj in ko je samo, če je bilo potrebno, poizvedovalo o posameznih osebah, spisek stalnih izvedencev. Pri tem mora skrbno oceniti vse, kar govori za sposobnost posameznih oseb in zoper njo. (“) Novo postavljene stalne izvedence zapriseže izvršilno sodišče po predpisih, ki veljajo za zaprisego izvedencev po zakonu o sodnem postopku v civilnih pravdah (civilni pravdni postopni k). § 4. (’) Okrožna sodišča predlože v roku, navedenem v odstavku 1. § 8., nadrejenemu apelacijskemu sodišču (vrhovnemu sodišču, banskemu stolu) spisek stalnih pri njih zapriseženih izvedencev za cenitev posestev, navedenih v odstavku 2. § 1., če že imajo tak spisek, in sicer z mnenjem, kateri izmed njih so se izkazali sposobne in kateri se predlagajo v vnovično postavitev. (2) Apelacijsko sodišče ustanovi število izvedencev, ki jih je treba postaviti po odstavku 2. § 1., in okoliše, v katerih naj imajo kolikor moči svoje domovališče, Število izvedencev za cenitev rudnikov in zgradb, ki spadajo k rudnikom, kakor tudi spisek dosedanjih takih izvedencev, o katerih misli, da so se izkazali sposobne in da jih je treba vnovič postaviti, priobči nato rudarskim glavarstvom, glede ostalih izvedencev pa banskim upravam zastran mnenja. (3) Banske uprave in rudarska glavarstva morajo poslati svoje predloge apelacijskemu sodišču najkasneje v tridesetih dneh. > (4) Glede izvedencev za cenitev naprav podajo banske uprave svoj predlog sporazumno s trgovinskimi in industrijskimi zbornicami. (5) Apelacijska sodišča postavljajo izvedence po določbah odstavka 5. § 3. Postavljeni izvedenci se za prisežejo (§ 3., odstavek (5., in § 8.) pri okrajnem sodišču, v čigar območju imajo svoje domovališče. (°) Apelacijsko sodišče mora spisek izvedencev*, ki jih je postavilo, priobčiti vsem sodiščem prve stopnje. § 5. C) Izvedence, ki se izkažejo* nesposobne, ki zgube zaupnost, pridejo ob svojepravupstj se odvežejo na lastno prošnjo dolžnosti izvedenca ali se zaradi bolezni, starosti, spremembe domovališča ali iz drugih vzrokov ne morejo več kot taki uporabljati, črta pristojno sodišče iz spiska izvedencev. (-’) Če se pokaže potreba postaviti izvedenca bodisi iz vzroka, navedenega v odstavku 1., ali pa zato, ker se je pokazalo število postavljenih izvedencev za nezadostno, se je ravnati po določbah §§ 3. in 4. § 6. 0) Če sodišče dozve, da je pri kakem izvedencu, ki ga je postavilo apelacijsko sodišče, nastal kak vzrok za črtanje iz spiska izvedencev, naznani to takoj apelacijskemu sodišču. Če apelacijsko sodišče ugotovi, da ta vzrok obstoji, odredi črtanje izvedenca iz spiska. Ce se pokaže potreba postaviti namesto izvedenca, črtanega iz spiska, drugega, ali da se tudi sicer postavi še kateri izvedenec, se je ravnati po določbah odstavkov 2. do 6. § 4. p) Sodišča prve stopnje morajo razglašene spremembe takoj izvesti v svojih spiskih. § 7. C) Razpisovati natečaje za postavitev izvedencev ali postavljati izvedence nad število, ustanovljeno po odstavku 3. § 1., ni dopustno. Vendar se sme število, če se pokaže za to potreba, zvišati. p) Pri postavljanju izvedencev se ne sme gledati na potrebnost kake osebe, da si pridobi s tem vir dohodkov. Prav tako se postavitev ne sme vezati na opravljanje kake javne službe (n. pr. da bi bila dotična oseba član občinske uprave ali odbora). § 8. Izvedence, ki so jih postavila izvršilna sodišča za cenitve hiš, kmetijskih in gozdnih posestev manjše vrednosti (§ 1., odstavek 1.), je pred zaprisego'poučiti o dolžnostih njih službe. Po potrebi sme izvršilno sodišče vse take izvedence ali le nekatere od njih povabiti k skupnim dogovorom o ravnanju pri cenitvi in o načinih cenitve. II. Pozivanje izvedencev. § 9- Pri izbiri izvedencev, ki se naj pozovejo za kako cenitev, presodi sodišče najprej, ali zadostuje pozvati enega izvedenca ali pa jih je treba pozvati več, dalje ali naj se pozovejo izvedenci za cenitev k sodišču ali pa naj se odredi cenitev na kraju samem. § 10. C) Cenitev na kraju samem je obvezna, kadar gre za nepremičnine in pritekline večje vrednosti (§ 113., odst. 1., zakona o izvršbi in zavarovanju). Za nepremičnine in nepremičninske pritekline večje vrednosti se šteje, če so na zemljišču tvornice, parni mlini ali druge večje industrijske naprave ali če utegne vrednost zemljišča samega ali skupaj z zgradbami po sodnih spisih (prejšnje cenitve v izvršilnem in zapuščinskem postopku) ali po listinah, predloženih sodišču (potrdila občinskih oblastev o prometni vrednosti zemljišč ali zgradb, potrdila o predpisu davka na dohodek od zemljišč ali od zgradb) predvidoma presegati znesek 200.000 dinarjev ali če utegne vrednost zgradbe same na zemljišču presegati znesek 100.000 dinarjev in naposled predmeti rudniške lastnine. (2) Če ni potrebnih podatkov za presojo vrednosti pri sodišču, odredi sodišče, da bi dobilo zadostne osnove za presojo vrednosti, zahtevajočemu upniku, naj predloži listine o vrednosti, ali pa zasliši o tem zavezanca.in zahtevajočega upnika. § 11. (1) Za cenitev zemljišča, na katerem ni zgradb, dalje kmetijskih in gozdnih posestev, katerih vrednost predvidoma ne utegne presegati znesek, ki ga določi apela-cijsko sodišče (vrhovno sodišče, banski stol) za svoje območje in ki ne sme biti večji od 100.0110 dinarjev, se pozove samo en izvedenec, razen če je zato, ker je treba ceniti zemljišča razne obdelavne (kulturne) vrste, ali se iz drugih razlogov pokaže za neobhodno potrebno, pozvati več izvedencev, da bi se dobilo zanesljivo mnenje o vrednosti zemljišča ali zgradb. (2) To velja tudi, če je treba ceniti stanovanjske hiše, ki niso zvezane s kmetijskim posestvom, gozdnim posestvom ali industrijskim podjetjem, če vrednost predmeta predvidoma ne presega 200.000 dinarjev. (3) Kar zadeva predhodno presojo vrednosti, je tudi tu treba skladno uporabljati določbe odstavka 2. § 10. § 12. Če je treba pozvati več izvedencev zato, ker je treba ceniti zemljišča različne obdelavne (kulturne) vrste, ali zato, ker je treba ceniti istočasno zemljišča In zgradbe v odstavku 4. § 2. navedene vrste ali ker je treba ceniti industrijska podjetja ali rudnike, odda vsak izmed teh izvedencev mnenje o vrednosti za predmete, ki spadajo v njegovo stroko. O vrednosti vseh ocenjenih posestev pa morajo skupaj izjaviti mnenje vsi pozvani izvedenci. V takih primerih pozove sodišče za cenitev tudi drugega izvedenca iste stroke samo tedaj, če spozna to iz posebnih razlogov za potrebno. To stori zlasti tedaj, če se od ostalili izvedencev po njih strokovni izobrazbi ne more pričakovati niti približno prava presoja vrednosti, vrednost do-tičnega delnega predmeta pa je po vsej priliki znatna. § 13. V tistih primerih, ko je sodišče za cenitev vsega prodajnega predmeta ali njegovega dela pozvalo samo enega izvedenca, sme zavezanec kakor tudi zahtevajoči upnik predlagati, da se pozovi ob njegovih lastnih stroških še drugi izvedenec brez pravice do povračila teh stroškov od nasprotne strani. § 14. Ko je sodišče določilo število izvedencev, ki jih je treba • pozvati, jih izbere izmed izvedencev, vpisanih v (spisek, oziraje se pri tem na razdaljo njih domovališča od nepremičnine, ki jo je ceniti, kakor tudi na njih posebno sposobnost za posamezni primer. V vsakem posameznem primeru je treba paziti na to, ali ni glede na krajevne razmere in osebne odnošaje kakih pomislekov o popolni nepristranosti izvedencev. § 15- Če je opraviti cenitev malih ali srednjih kmetijskih in gozdnih posestev} se pozove za drugega izvedenca pra- viloma oseba, ki je sodelovala pri cenitvah v različnih krajih sodnega območja in ji je tako bilo mogoče pridobiti pregled o vrednosti nepremičnin tudi zunaj območja svoje okolice kakor tudi o razmerah, ki imajo vpliv na vrednost takih posestev. Ti izvedenci morajo kolikor moči stanovati blizu sedeža sodišča ali v središču ozemlja več občin, v katerih opravljajo svojo izvedeniško dolžnost. § 16. Če v posameznem primeru izjemoma ni mogoče pozvati stalno zapriseženega izvedenca (ker ni n. pr. v spisku apelacijskega sodišča izvedencev s strokovno izobrazbo za ta posamezni primer), postavi izvršilno sodišče, ko poprej zasliši stranke in po potrebi povpraša strokovne šole, združbe ali društva, izvedenca za ta primer in ga zapriseže. § 17. (') Če pozvani izvedenec ne pride k cenitvenemu naroku, sme izvršilni organ (sodni poverjenik) pozvati drugega sposobnega izvedenca iz spiska (§ 1., odstavka 1. in 2.). To mora pozneje izvršilno sodišče odobriti. (-’) Če se pokaže med cenitvijo nepremičnine večjega obsega potreba pozvati izvedenca, ki ima posebno strokovno izobrazbo, katere pa po sodišču imenovani izvedenec nima, mora izvršilni organ sodišču o pravem času predlagati, naj postavi takega izvedenca. III. Pravila, po katerih 'se je pri cenitvi ravnati. § 18. (') Če je nepremičnina, ki jo je ceniti, vpisana v zemljiški knjigi, je treba vselej povedati vrednost posameznega zemljiškoknjižnega telesa. Če je ceniti več zemljiškoknjižnih teles, s katerimi se gospodari kot celoto, mora biti iz cenitve razvidno, katero vrednost ima vsako zemljiškoknjižno telo samo zase in katero imajo vsa skupaj kot gospodarska celota. (2) Če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, je vsako nepremičnino, ki je po predlogu zahtevajočega upnika, ki ga spozna sodišče za dopustnega, samostalen prodajni predmet, ceniti zase. Če se gospodari z več prodajnimi predmeti kot celoto, se je ravnati po predpisu odstavka 1. ("•) Rudnike in njih pritekline je ceniti jro ^predpisih rudarskega zakona. § 19- Vrednost se praviloma ugotovi ali tako, da se ugotovi prodajna vrednost (prometna, trgovinska, tržna vrednost) po površinskih enotah (pri zgradbah z ugotovitvijo vrednosti posameznih objektov) ali pa s kapitalizacijo letnega Čistega donosa. § 20. Cenitev po prodajni vrednosti se opravlja zlasti: a) pri nepozidanih zemljiščih, ki jih je po njih legi uporabljati kot stavbišča; b) pri zgradbah, ki niso zavezane davku na dohodek od zgradb (zgradarini) in ki ne služijo namenom kmetijskega ali gozdnogospodars^ega-industrijskega podjetja; c) pri manjših in srednjih kmetijskih in gozdnih posestvih; č) pri posameznih kmetijskih in gozdnih zemljiščih^ ki jih ni prodali kot dele gospodarske celote; d) pri nepremičninah, ki ob času cenitve ne morejo dajati donosa, pa {»a bodo predvidoma dajale pozneje (kakor n. pr. gozdi v oddaljenih krajih, ločenih od prometa, tvornioe, ki se ne obratujejo, rudniki, ki se še ne obratujejo ali ki se že dalj časa ne obratujejo). § 21. Cenitev s kapitalizacijo letnega čistega donosa se uporablja predvsem pri velikih kmetijskih posestvih in posestvih z obratovanhui rudniškimi ali industrijskimi podjetji. § 22. Zgradbe, ki so zavezane davku na dohodek od zgradb (zgradarini), z nepozidanimi površinami vred, ki spadajo k njim, se vselej cenijo tudi s kapitalizacijo zneska najemnine in z ugotovitvijo vrednosti zemljišča in stavbene vrednosti zgradbe. Za cenilno vrednost se vzame povprečna vsota iz obeh navedenih vrednosti. § 23. Pri drugih nepremičninah, izvzemši tiste, ki so navedene v §§ 20. do 22., in pa, kadar je treba odstopiti od načinov cenitve, navedenih v §§ 20. in 21., morajo izvedenci povedati razloge, zakaj so izbrali tisti način cenitve. § 24. Ko se ugotavlja prodajna vrednost, je upoštevati navadne prodajne cene nepremičnin enake kakovosti, dalje tudi navadne zakupnine, če jih je kaj v tistem kraju, pri gozdih pa tudi količino rastočega lesa. Izvršilni organ (sodni poverjenik) se ne sme zadovoljiti s splošnimi navedbami izvedencev o tem, marveč mora delovati na to, da navedejo konkretne primere, da bi podprli svoje mnenje; če treba, pa si priskrbi izvršilni organ (sodni poverjenik) s povpraševanjem pri zaupnih osebah podstavo, po kateri bi mogel presoditi, ali ustreza mnenje izvedencev dejanskim razmeram. Pri tem se morajo vselej ceniti zgradbe posebej, zemljišča pa posebej, le-ta pa zopet po obdelavni vrsti (kulturi), če je potrebno pa tudi po kakovosti zemljišča (dobrostnem razredu) kakor tudi po površinskih enotah. § 25. (') Ko se cenijo kmetijska in gozdna posestva s kapitalizacijo letnega čistega donosa, se morajo ugotovili kosmati dohodki, ki jih dajejo posamezni doli gospodarstva, ki spadajo k cenilnemu predmetu; od tega se morajo odšteti izdatki, potrebni za obdelovanje (gospodarjenje), dalje davki in ostale javne davščine, ki obreme-njajo nepremičnino. S posestvom združene realne pravice je prišteti donosu posestva po znesku njih vrednosti. Zgradbe, če so potrebne za gospodarstvo posestva in so vsaj v srednjem stavbenem stanju, ni posebej upoštevati; letni stroški za popravila, ki ustrezajo srednjemu stavbenemu stanju, se morajo odbiti od kosmatega donosa; stroški, ki presegajo ta znesek, a so potrebni za večja popravila, katerih potreba je nastala zaradi velikostnih ali kakovostnih nedostatkov zgradb, se odštejejo od kapi-talizi ranega čistega donosa. Ostalim zgradbam, ki niso zavezane davku na dohodek od zgradb (zgradarini), je ugotoviti vrednost po njih donosu. Pri zgradbah in zemljiščih, ki služijo samo za osebno uživanje, se upošteva donos, ki bi se dobil, če bi se dale v najem ali zakup, od česar se odbijejo stroški za vzdrževanje in ostala bremena. Ce se ne bi mogli dati v najem ali zakup, je ugotoviti prodajno vrednost in se ta prišteje kapitalizi-ranemu čistemu donosu. (-) Vrednost gozdov se ugotovi po občnih pravilih za računanje vrednosti gozdov; čisti donos je vselej posebej kapitalizirati. § 26. (') Po kateri obrestni meri je kapitalizirati ugotovljeni čisti donos za kmetijska in gozdna posestva ali za zgradbe brez kmetijskega, gozdnega ali industrijskega podjetja, ustanovi vsako apelacijsko sodišče (vrhovno sodišče, banski stol) za svoje območje ali za posamezne dele tega območja, in sicer prvič v mesecu dni od uveljavitve te uredbe, potem pa do konca meseca decembra \sakega leta za naslednje leto. To objavi apelacijsko sodišče v Službenih novinah«. Obrestna mera se določi posebej za kapitalizacijo pri zgradbah, pri kmetijskih posestvih ,in gozdnih posestvih, pri čemer je treba pri vsaki teh treh skupin upoštevati njih povprečni donos. Preden se določi obrestna mera, si je priskrbeti mnenje večjih hipotekarnih bank, dalje kmetijskih in gozdarskih ali tehničnih združb iu društev, ki so morda v tem okolišu. (-') Od ustanovljene obrestne mere je dopustno odstopiti samo tedaj, če izvedenci soglasno izjavijo, da za konkretni primer očitno ne ustreza, in če navedejo razloge za tak odstopek. (3) Za rudnike je kapitalizirati po desetodstotni obrestni meri. (') Pri nepremičninah z industrijskimi napravami, kamor spadajo tudi naprave za pridobivanje surovin (n. pr. kamnolomi, opekarne, naprave za pridobivanje rudninskih olj ipd.), določijo obrestno mero, ki jo je uporabiti, izvedenci v vsakem primeru posebej. § 27. (l) Glede zgradb, ki so zavezane davku na dohodek od zgradb (§ 20.), je vrednost zemljišča in zgradbe kakor tudi nepozidanih površin, ki spadajo k njima, sestavljena iz prodajne cene pozidane in nepozidane površine tal, določene po § 24. (zemljiška vrednost poslopja) kakor tudi od vrednosti zgradb samih (stavbena vrednost zgradbe). (-’) V najemninski donos je všteti tudi najemnino, ki se dobi ,za prostore, ki za sedaj niso oddani v najem. Od kosmate najemnine je odšteti letne davke in druge javne davščine, premije za požarno zavarovanje in povprečni znesek letnih stroškov za vzdrževanje, ki jih je določiti po stavbenem stanju. (a) Stroški popravil zaradi slabega stavbenega stanja, ki presegajo letne stroške za vzdrževanje, se odbijejo od ugotovljene vrednosti. (') Glede zgradb, ki so oproščene davka na dohodek od zgradb (zgradarine), se pri določitvi donosa upošteva tudi čas, za katerega je zgradba še oproščena davka. § 28. Pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine je treba navesti, katero vrednost ima nepremičnina, če se vzdrže služnosti, preužitki in druga realna bremena, ki se drže nepremičnine, in katero vrednost ima nepremičnina brez vseli teh bremen; razen tega je treba vsa ta bremena ceniti sama zase in navesti v zapisniku glavniške zneske, ki ustrezajo njih vrednosti (§ 118., odst. 2., zakona o izvršbi in zavarovanju). § 29. (') Najemne in zakupne pravice, vpisane na nepremičnini, se pri cenitvi nepremičnine same ne upoštevajo; zaradi določitve odškodnine pa, do katere ima rabokupec pravico zavoljo predčasne odprave te rabokupne pravice, je treba ugotovili vrednost vpisane rabokupne pravice. (2) Vpisane rešilnoluipne pravice se pri cenitvi ne upoštevajo. C) Če se drže nepremičnine bremena, ki preidejo po pravu na kupca (zdražitelja), je navesti vrednost, ki jo ima nepremičnina, če se breme vzdrži. Posebne cenitve iz bremena izvirajoče pravice ni treba. § 30. (') Kot vrednost vpisano pravice (bremena) se jemlje: 1. če je čas trajanja bremena neomejen ali je omejen na to, dokler traja kako samoupravno telo, društvo ali kak zavod, ustanovljen na nedoločen čas, 20kratni znesek enoletnega bremena; 2. če čas trajanja bremena ni določen, izvzemši primer iz točke 5. tega odstavka, lOkratni znesek enoletnega bremena; 3. če je čas trajanja določen, seštevek bremen za ves čas trajanja, toda nikoli več ko 20kratni enoletni znesek; 4. če gre za ponavljajoče se koristi deloma z določenim časom trajanja deloma z nedoločenim, celokupni znesek koristi ali dajatev v določenem času, povečan z lOkratnim zneskom letne koristi ali dajatve; vendar tudi tako ugotovljeni celotni znesek ne sme presegati 20kratni znesek enoletne koristi ali dajatve; 5. če gre za koristi ali dajatve, določene za trajanje ži Ijenja kake osebe: a) če je stara največ 15 let, 18kratni znesek letne koristi ali dajatve; b) če je stara več ko 15 let, a največ 25 let, Hkratni znesek letne koristi ali dajatve; c) če je stara več ko 25, a največ 35 let, 16kratni znesek letne koristi ali dajatve; č) če je stara več ko 35, a največ 45 let, lGkratni znesek letne koristi ali dajatve; d) če je stara več ko 45, a največ 55 let, Hkratni znesek letne koristi ali dajatve; e.) če je stara več ko 55, a največ 65 let, 8hkratni znesek letne koristi ali dajatve; f) če je stara več ko 65, a največ 75 let, Skratni znesek letne koristi ali dajatve; g) če je stara več ko 75, a največ 80 let, Skratni znesek letne koristi ali dajatve; h) če je stara več ko 80 let, 2kratni znesek letne koristi ali dajatve; 6. če gre za koristi ali dajatve, določene na trajanje življenja več oseb, in sicer tako, da prenehajo s smrtjo osebe, ki prva umre, so odločilna za določitev vrednosti leta starosti najstarejše osebe; če pa prenehajo koristi ali dajatve s smrtjo osebe, ki poslednja umre, so odločilna za določitev vrednosti leta starosti najmlajše osebe; 7. če gre za koristi ali dajatve, ki so različne v posameznih letih, se vzame za letni znesek povpreČek do-tičnili določenih koristi ali dajatev; 8. če gre za služnost užitka ali rabe, letna vrednost pa ni določena z odrejenim zneskom, se vzame za letno vrednost služnosti dvajseti dol vrednosti stvari, obremenjene s služnostjo; 9. če gre za donos denarne glavnice, a ni določena obrestna mera, se vzamejo za letno korist 6%>ne obresti. (-') Vrednost upravičenčeve pravice je določiti po koristi, ki jo ima upravičenec na tem, da se breme na nepremičnini vzdrži, pa se ta korist kapitalizira po predpisu odstavka 1. § 31. (') Pred popisom pritekline nepremičnine ali rudnika (§ 113., odst. 1., zakona o izvršbi in zavarovanju) je treba določiti zaloge, ki so potrebne za nadaljevanje 'rednega gospodarstva, kakor tudi za nadaljevanje gospodarstva potrebno živino, orodje in priprave, in je treba v zapisniku navesti, koliko tega manjka za redno obdelovanje posestva. Pri velikih kmetijskih in gozdnih posestvih ni treba posebej popisovati in ceniti pritekline, kar jih je, če se cena priteklin, ki so v slabem stanju in jih je zato treba nabaviti, odšteje od vrednosti donosa. ('-) Ce se istočasno ceni več nepremičnin, je navesti pritekline, ki spadajo k vsaki nepremičnini, ki jo je oceniti posebej (§ 18.). (■') Določba odstavkov 1. in 2. velja samo, kolikor je to osnovano v civilnem pravu ali v rudarskem zakonu, ki veljata v tistem pravnem območju, kjer se cenitev opravlja. § 32. S posebno uredbo se predpiše, koliko je dopustno pri zgradbah ugotoviti njih vrednost namesto s cenitvijo po dohodkih, odločilnih za odmero davkov, ali po letnem davku (§ 113., odst. 5., poslednji stavek, zakona o izvršbi in zavarovanju). IV. Postopek pri cenitvi. § 33. C) Cenitev pri sodišču opravlja sodnik. Cenitev ns kraju samem opravlja uradnik sodne pisarne (arhivski uradnik). (-’) Ali je cenitev v posameznem primeru zavoljo važnosti in težavnosti poveriti javnemu notarju (§ 223., št. 2., zakona o javnih notarjih, § 26., odst. 3., zakona o izvršbi in zavarovanju), odloči sodišče po okolnostih posameznega primera. (s) Izjemoma se sme cenitev na kraju samem poveriti sodniku (sodniškemu pomočniku itd.), če se cenitev zavoljo važnosti in zapletenosti tega primera ne bi mogla poveriti uradniku sodne pisarne in nima sodišče na razpolago javnega notarja ali po okolnostih tega primera ni mogoče imeti za ustrezno, da bi se poverila cenitev javnemu notarju. a / § 34. (*) Če se naj opravi cenitev na kraju samem, mora naznaniti izvršilni organ (sodni poverjenik) čas in kraj cenitve zavezancu in zahtevajočemu upniku in jima sporočiti tudi imena postavljenih izvedencev. (2) Kot udeleženci pri cenitvi smejo biti navzoče tudi osebe, v katerih korist so na nepremičnini vpisane služnosti, preužitki, zastavne pravice in druga realna bremena. (8) Udeležene osebe smejo po izvršilnem organu (sodnem poverjeniku) ali z njegovo privolitvijo neposredno opozarjati izvedence na vse, za kar mislijo, da utegne biti važno za ugotovitev vrednosti predmeta, ki naj se ceni. Opazke, ki se zde izvršilnemu organu (sodnemu poverjeniku) neprimerne, mora zavrniti. Izvršilno sodišče lahko odredi, naj sodeluje pri cenitvi tudi izvedenec za izmero zemljišč (geometef), če misli, da je to v posameznem primeru za ugotovitev cenilnega predmeta potrebno. Vendar sme to odrediti šele potem, ko je o tein poprej zaslišalo udeležence. § 35. Izvršilni organ (sodni poverjenik), ki mu je poverjena cenitev, se mora poučiti iz mape o legi parcel, ki jih je ceniti, iz zemljiške knjige in katastra pa o obde-lavni vrsti (kulturi); nadalje mora poizvedeti kako neskladnost med katastrom in zemljiško knjigo, če misli, da je to potrebno za poistovetbo parcel na kraju samem, in prerisati obris, pazeč na to, da se mapa ne poškoduje. § 36. Ce se zavoljo obsega nepremičnine, ki jo je treba obhoditi, cenitev ne da opraviti v enem dnevu, jo je nadaljevati naslednji dan. Samo kadar je nemogoče takoj opraviti cenitev, ker gre za cenitev velikih kmetijskih ali gozdnih posestev ali nepremičnin z industrijskimi ali rudniškimi napravami, pa je zato potreben obsežen preračun, naloži izvršilni organ (sodni poverjenik) izvedencem po opravljenem ogledu na kraju samem, naj sestavijo cenitveni izdelek pismeno, in jim določi v ta namen rok za oddajo ali pa določi za cenitev poseben narok na sodišču. § 37. Cenitev na kraju samem se začne s tem, da se nepremičnina, ki jo je ceniti, ogleda. Če je tedaj, ko je treba zemljišče ogledati, to nemogoče zaradi vremenskih razmer, se preloži cenitev za toliko časa, dokler ta ovira traja. § 38. Kadar se pri ogledu nepremičnine, kj je vpisana v zemljiški knjigi, pokaže kaka neskladnost med zemljiškoknjižnim stanjem in dejanskim stanjem (posestnim stanjem) ali se pokaže, da je glede nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, spor o posestnem stanju, tedaj je ugotoviti sporni predmet z zaslišanjem navzočih udeležencev in drugih oseb, katerim so razmere znane, in poskušati spor poravnati; če pa se spor ne da poravnati, je treba ta predmet posebej ceniti. § 39. Izvedencem se morajo dati na znanje iz spisov znani podatki (katastrske površinske mere, kakovost zemljišč — dobrostni razred), katastrski čisti dohodek in letna davčna dolžnost vsake posamezne parcele; če je •znano, da je bila nepremičnina sodno cenjena v kakem prejšnjem dražbenem postopku ali zastran obremenitve s hipoteko, se jim da na znanje tudi ta cenitev. Če so na nepremičnini vpisane javne davščine, ki niso doklade k državnim davkom (n. pr. prispevki k vodnim zadrugam in pod.), se morajo tudi te poizvedeti in dati izvedencem na znanje. § 40. (') Cenitveni zapisnik mora obsegati oznamenovanje posameznih parcel, njih površinsko mero in popis nepremičnine, ki jo je ceniti, po okolnostih, kateie vplivajo na vrednost. C2) Take okolnosti so: 1. pri zgradbah: pozidana površina, vrsta zgradbe, višina po nadstropjih, število oken, stavbeno in strešno gradivo, razdelitev na stanovanjske, poslovne, hlevske, kletne prostore in njih velikost; ali je kaj prostorov obokanih; stanje stavbe; okolnosti, ki vplivajo na nevarnost ognja; naposled krajevna lega (v večjih krajih, zlasti z ozirom na središče prometa, občila in podobno); 2. pri kmetijskih in gozdnih posestvih: lega zgradb, iz katerih se oskrbuje gospodarstvo posestva (ali so te zgradbe posamez stoječe ali v strnjenem naselju, prometne razmere za spečavanje pridelkov), lega zemljišč v razmerju do zgradb in ali ta lega gospodarjenje olajšuje ali otežuje, talne razmere zemljišč, obdelavna vrsta (kultura), če pa ta ne ustreza pravim gospodarskim načelom, za katero drugo obdelavo bi bilo zemljišče očividno bolj primerno, stopnja (kakovost) gospodarstva, naprave za morebitno melioracijo zemljišč; pri gozdih zlasti lega gozda in količina rastočega lesa, stanje pogozdovanja, lahkota spravljanja gozdnih pridelkov in njih izkoriščanja, služnosti, s katerimi je gozdna posest obremenjena, končno ali je kaj oblastvenih naredb, ki omejujejo gozdni obrat, in ako so večkrat ujme, stopnja njih škodljivosti. (3) Če gre za nepremičnine, na katerih so industrijske naprave ali rudniška podjetja, je treba podobno ugotoviti naprave, kar jih je, in splošne in posebne pogoje, odločilne za obratovanje podjetja (zlasti vodno silo). Pri rudnikih je gledati tudi na geološke razmere, trgovinsko lego, investicije in množino rudnin, ki se izkopavajo. (4) Izvršilni organ (sodni poverjenik) mora po velikosti in vrednosti cenilnega predmeta presoditi, v katerem obsegu je treba v posameznem primeru spredaj navedenih okolnosti preskusit;. Strogo je paziti na to, da ne postane cenitveni izdelek tako obsežen, da bi bili stroški za opravo cenitve nesorazmerni z vrednostjo cenilnega predmeta. § 41. (') Mnenje izvedencev mora kolikor moči lahko razumljivo povedati način, katere metode so bile uporabljene za določitev in preračun vrednosti, in podstave, ki so bile odločilne za ugotovitev vrednosti. Izvršilni organ mora dati izvedencem, če treba, za to potrebna navodila. (-’) Kadar ima izvršilni organ zoper točnost mnenja izvedencev pomisleke in se ti pomisleki ne dajo odpraviti z vprašanji izvedencem, tedaj mora v zapisniku pristaviti svoje izjave. § 42. (') Na podstavi priloženega cenitvenega izdelka mora sodišče po § 113., odst. 8., zakona o izvršbi in zavarovanju po svobodnem prepričanju določiti vrednost, ki jo je vzeti v podstavo dražbenemu postopku. Pri tem jo treba zlasti odločiti, ali se odobruje odstopek od ustano\-ljene obrestne mere (§ 26., odst. 2.), ki je bil opravljen pri kapitalizaciji čistega donosa. (2) Pred sklepanjem si mora sodišče v najkrajši in najpriprostejši obliki priskrbeti potrebna pojasnila: a) če sta bila" privzeta dva ali je bilo privzetih več izvedencev in se med njimi ni mogla doseči soglasnost o vrednosti; b) če ima izvršilni organ pomisleke zoper točnost cenilnega mnenja; c) če se sodišču zdi, da je popis pomanjkljiv, da mnenje ni zadosti obrazloženo, ali če ima sicer pomisleke zoper vrednost, ugotovljeno s cenitvijo. (B) Če je oddal mnenje samo en izvedenec, se sme zaslišati tudi še kak drug izvedenec, če sta pa oddala mnenje dva izvedenca, pa še kak tretji izvedenec, lemu izvedencu sodišče lahko naloži, naj si nepremičnino brez posredovanja sodišča poprej ogleda. § 43. Določbe .§§ 34., 35., prvega stavka, 40., odstavka 1., 41. in 42. se smiselno uporabljajo tudi tedaj, če se opravlja cenitev na sodišču. § 44. Sodišče dd določeno vrednost na znanje zahtevajočemu upniku, in sicer, če naj se določi narok za ustanovitev dražbenih pogojev, v povabilu k {emu naroku, če pa ni bil s predlogom za dovolitev dražbe že predložen načrt dražbenih pogojev, v nalogu, s katerim se mu naloži, naj predloži načrt dražbenih pogojev. Da bo to mogoče, mora opraviti sodišče poizvedbe po § 41. kolikor moči hitro. Istočasno odredi izvršilno sodišče po službeni dolžnosti ali na predlog vse potrebne dopolnitve ali poprave zapisnika o popisu in cenitvi nepremičnine. • § 45. Na podstavi ugovorov, ki se morda zglase zoper vrednost, določeno s cenitvijo, ali na podstavi predlogov, podanih v načrtu dražbenih pogojev, sklepa sodišče o iznosu cenilne vrednosti in ga da udeležencem z istočasno vročitvijo dražbenega oklica na znanje. V. O nagrajanju (pristojbinah) izvedencev. § 46. Natančnejše določbe o nagrajanju (pristojbinah) izvedencev se izdajo s posebno uredbo. Dokler se ta uredba ne izda, se uporabljajo določbe §§ 47. do 58. § 47. (') Izvedenci, ki opravljajo cenitve nepremičnin, imajo pravico do: 1. potnih stroškov; 2. stroškov za potrebno vzdrževanje; 3. odškodbe za zgubljeni zaslužek (zamudo časa) in 4. nagrade za trud. (-’) Izvedenci morajo zahtevati povračilo teh pristojbin ustno ali pismeno pri sodišču v 24 urah po zaslišanju ali po predložitvi mnenja, ker zgube sicer pravico do teh pristojbin. 1. Potni stroški. § 48. (‘) Izvedenci imajo pravico do povračila potrebnih stroškov, povzročenih s potovanjem v kraj, kjer se opravlja cenitev, in s povratkom iz tega kraja. (•) Ce se opravlja cenitev v kraju, kjer izvedenec stanuje ali prebiva, se mu priznajo ne glede na razdaljo od njegoyega stanovanja do sodnega poslopja ali kraja, kjer se sicer opravlja cenitev, samo stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi občnega prometa (tramvaj, avtobus, omnibus in pod.). Stroški za prevoz s fijakarjem (avtom) se priznajo izvedencem samo, če opravičujejo to uporabo okolnosti posameznega primera (izvedenčeva bolezen, vremenske razmere, težavnost pota in pod.), kar presoja sodišče po svoji svobodni oceni. (') S stroški za prevoz s fijakarjem (fijakarina) se razumejo stroški za uporabo prevoznega sredstva, ki je v dotičnem kraju navadno, in po navadnih ali vnaprej določenih cenah (tarifi). § 49. C) Ce se zaslišujejo izvedenci v kakem drugem kraju, ne pa v kraju, kjer stanujejo ali prebivajo, se jitn pri- znajo stroški za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi (§ 48., odst. 2.) ali z drugimi državnimi ali samoupravnimi prevoznimi sredstvi ne glede na razdaljo od njih stanovanja ali prebivališča do kraja, kjer se zaslišujejo. (2) Stroški za prevoz s temi prevoznimi sredstvi se tudi računajo vselej po vnaprej določeni tarifi za prevoz s temi prevoznimi sredstvi. § 50. Ce izvedenci niso mogli uporabiti nobeno izmed prevoznih sredstev, omenjenih v § 47., se jim priznajo stroški za prevoz s fijakarjem (§ 48., odst. 3.) samo tedaj, če je kraj, kjer se opravlja cenitev, od kraja, kjer stanujejo ali prebivajo, več ko 6 kilometrov daleč ali če ne glede na razdaljo ne morejo opraviti tega pota brez uporabe kakega prevoznega sredstva (n. pr. zaradi bolezni, vremenskih neprilik in pod.). § 51. (') Izvedenci so dolžni uporabljati najkrajšo pot oziroma najkrajšo in najcenejšo zvezo. Izjema od tega je dovoljena samo tedaj, če je promet na taki cesti prekinjen. Tako izjemo oceni v vsakem konkretnem primeru sodišče. (2) Praviloma se priznavajo izvedencem stroški za prevoz v najnižjem prevoznem razredu. Stroški višjega prevoznega razreda se jim priznajo samo, če opravičuje uporabo tega višjega razreda družabni položaj izvedenčev. Ce se dajo uporabljati različna prevozna sredstva, se priznajo izvedencem stroški za tisto prevozno sredstvo, ki se da glede na obstoječe razmere uporabiti z manjšimi stroški. 2. Stroški potrebnega vzdrževanja. § 53. (') Za stroške potrebnega vzdrževanja se prizna izvedencem samo presežek čez stroške, potrebne za njih redno vzdrževanje v kraju, kjer stanujejo ali prebivajo. (-’) Ce se opravlja cenitev v kraju, kjer izvedenec stanuje ali prebiva, nima pravice do nikakršnega povračila stroškov za vzdrževanje. 3. Odškodba za zamudo časa. § 54. Izvedenci imajo pravico do odškodbe za zgubljeni zaslužek (zamudo časa) samo, če so zaradi tega občutno oškodovani pri svojem dnevnem zaslužku. § 55. Sodišče oceni svobodno dokaze, ki jih predlože izvedenci o zgubljenem zaslužku (zamudi časa). 4. Nagrada za trud. § 56. (') Nagrado za trud odmeri sodišče upoštevaje pridobitne razmere izvedencev in njih poslov kakor tudi to, kako se izven sodišča (izven sodnega postopka) tako delo izvedencev nagraja. (2) Ce je trud izvedencev samo v delu poslednje vrste, ki je navadno združeno z njih vsakdanjim pridobivanjem ali zvanjem, se za ta trud, razen odškodnine za zamudo časa, ne grizna nobena nadaljnja nagrada. § 57. Ce po krivdi izvedencev njih pismeno mnenje ne zadostuje in sodišče odredi, naj oddajo novo mnenje, jim za to ne gre ne odškodnina za zgubljeni zaslužek ne nagrada za trud. § 58. Ce je več izvedencev pozvanih, da oddajo skupno mnenje, gredo vsakemu spredaj navedene pristojbine. VI. Prehodne in končne določbe. § 59. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi po preteku 15 dni od razglasitve. V Beogradu dne 24. junija 1932.; št. 65.880/U/578. Minister za pravosodje B. Maksimovič s. r. 180. Novo avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.* Na podstavi člena 50., odstavka 2., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov** in sporazumno z ministrom za finance, ministrom za kmetijstvo in ministrom za trgovino in industrijo izdajem tole avtentično tolmačenje te uredbe: 1. Avtentično tolmačenje odstavka 4. člena 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: »Kot terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja po odstavku 4. člena 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, veljajo terjatve, ki so nastale zaradi kaznivega dejanja, ugotovljenega s kazensko sodbo.« 2. Avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 8. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: »S predpisom uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov ni spremenjena nerazdelna zaveza glavnilv dolžnikov in porokov, kolikor je obstajala po prejšnji dolžniški listini.« 3. Avtentično tolmačenje člena 42. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: »O predmetih iz člena 42. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov izda sodišče odločbo po nepravdnem postopku skladno s predpisi člena 54. uredbe.« V Beogradu dne 22. marca 1938.; št. 26.644. Minister za pravosodje M. Simonovič s. r. * »Službene novino kraljevine Jugoslavije« z dne 30. marca 1938., št. 71/XXIV/176. ** »Službeni list« št. 628/79 iz 1. 1936. (popr. št. 1/1 iz 1. 1937.). 181. Avtentično tolmačenje uredbe o kmetijskih zbornicah.* Na podstavi člena 36. uredbe o kmetijskih zbornicah** izdajem tole avtentično tolmačenje: Pri preskušanju pogojev za volitve svetnikov in njih namestnikov po predpisih točke 1. odstavka 1. člena 13., odstavka 6 člena 14. in oddelka II. avtentičnega tolmačenja uredbe o^ kmetijskih zbornicah št. 50.486/V/37*** pri ocenitvi velikosti obdačenih dohodkov ni upoštevati obdačeni dohodek na hišo, v kateri stanujejo sami ali s svojo rodbino ne glede na to, ali stoji hiša v vasi, v mestu, kopališču, letovišču ali kjer koli drugje. Obdačeni dohodek od tistih prostorov take hiše, ki so oddani v najem, je upoštevati pri ocenitvi velikosti obdačenih dohodkov. V Beogradu dne 24. mafca 1938.; št. 23.170/V. Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r. 182. Konvencija o ureditvi vzajemne pomoči pri opravljanju postopka v civilnih in trgovinskih stvareh, ki že teko ali utegnejo še teči pred njih sodnimi oblastvi, podpisana v Londonu dne 27. februarja 1936. med kraljevino Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Razširitev na Novo Zclaiulijo.f Angleško poslaništvo v Beogradu je z dopisom št. 173/81/20/37 z dne 13. decembra 1937. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je veljava konvencije o ureditvi vzajemne pomoči pri opravljanju postopka v civilnih in trgovinskih stvareh, ki že teko ali utegnejo še teči pred njih sodnimi oblastvi, podpisane v Londonu dne 27. februarja 1936. med kraljevino Jugoslavijo in Veliko Britanijo,ff z dnem 13. februarja 1938. razširjena tudi na Novo Zelandijo. Prošnje za vročitev vabil po § 3. In zaprosila za zaslišanje po i? 7. na Novi Zelandiji je treba pošiljati matičarju vrhovnega sodišča v Wellingtonu (Registrar of the Supreme Court of New Zealand — Wellington), dopisi v teh stvareh in prevodi pa morajo bili spisani v angleškem jeziku. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 7. februarja 1938.; pov. št. 1835/1. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. marca 1938., št. 71/XXIV/175. ** »Službeni list« št. 140/20 iz 1.1937. *** »Službeni list« št. 433, I./64 iz 1. 1937. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. februarja 1938., št. 33/XT/76. ff »Službeni list« št. 579/90 iz 1. 1937. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. s LjUbljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani. - SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 28. kosu IX. letnika z dne G. aprila 1938. Razglasi osrednje vlade Tečaji za mesec april 1938. Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dno 29. mavca 1938., St. 18.400/VHI.t Od 1. do 30. aprila 1938. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taka po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto: 1 napoleondor . . . • • din 208-50 1 zlata turška tira • » • »» 389-70 1 angleški funt . . 11 238-- 1 ameriški dolar . • t • 11 43-40 1 kanadski dolar . 9 • • H 43-20 1 nemška marka . • 9 9 »1 14-50 1 zlot 8-1G 1 avstrijski šiling . • • • 11 8-50 1 belg ..... • • P H 7-40 1 pengd • • C 11 8-00 1 braziljski milreis • • • 11 2-50 1 egiptovski funt . f • • 11 240-- 1 urugvajski pezos J • 9 11 18-80 1 argentinski pezos • • • 11 12-30 1 čilski pezos . . . • f 11 1-35 1 turška papirnata lira • • 11 34-80 100 albanskih frankov • * • H 1415"— 100 francoskih frankov • • 9 11 140"— 100 švicarskih frankov • • • 1* 1000"— 100 italijanskih lir . • • • 11 227-— 100 nizozemskih goldinarjev. 11 2305-— 100 bolgarskih levov . • • 11 45-— 100 romunskih lejev . • • 9 11 32-30 100 danskih kron . , • • • 11 060"— 100 švedskih kron . , • • • 11 1107"— 100 norveških kron . • • 9 1* 1080"— 100 pezet ..... • « • 11 230-— 100 drahem .... 30- — 100 češkoslovaških kron • • 11 151"— 100 finskih mark . . . • 1 ♦1 94*50 100 letonskih lat • . . • • 11 1 3 00 100 iranskih (perzijskih) rialov • . 11* 100-- Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim.«), uporabljali pa so morajo tudi v nastopnih primerih: 1. ko se sprejema kovano zlato, napoleon-Gori in zlate turške lire, pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1938,/39. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu. 7n/ono in 8°/ono Blaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. (-Služb, uov.t z dne 31. ntarca 1938., št. 72.) Razglasi kraljevske banske uprave II. št. 1074/2. 903 3-1 Razglas. Kossiir Julij, lastnik tovarne za lesno volno v Sv. Petru v Savinjski dolini ter tvrdka Ogriscg & Themel — savinjska tkalnica v Sv. Petru v Savinjski dolini, nameravata svoji vodni napravi, ki ležita na Podvin-Žalskem kanalu v občini Sv. Peter v Savinjski dolini, preurediti tako, da bi poglobila obstoječi kanal ter izrabila razpoložljivi padec bivše vodne naprave Ušena Franca, s teni bi pridobila 1*47 ni padca, od katerega bi odpadlo na Kossfirja Julija 11 cul, na tvrdko Ogriseg & Themel |»a 1-36 m. Kossiir Julij bi povečal izrabo vodne site od E br. 29'6 na E br. = 33-3 k. s., tvrdka Ogriseg & Themel pa od E br. = (37 na E br. = 112-5 k. s. Za tvrdko Ogriseg & Themel predvideva projekt ob poznejši preureditvi Podvin-Žalskega 'kanala pretok vodne množine Q ~ 3-0 ni3 in največjo izrabo vodne sile bruto 182 k. s,- Kanal bi se preuredil od km O-j-481 (pričenši 75 m jiod prejšnjo Ušenovo vodno napravo) do km 1 -j- 433 (do vodne naprave tvrdke Ogriseg & Themel) s poglobitvijo dna do P85 m in z razširitvijo pretočnega profila od 7 na 11 m. Za odlaganje materiala pri čiščenju kanala je predviden pas širine 1-5 m na obeh bregovih. V zvezi z zaprošeno preureditvijo kanala so nadalje predvidena sledeča dela: a) zavarovanje temeljev porušenega Ušenovega mlina, če se bo izkazalo za potrebno; b) na mestu obstoječe vozne gazi v profilu XVI, km 0 + 851-5, se zgradi lesen most nosilnosti 3200 kg; c) traverzni most v profilu XIX se zaradi poglobitve kanala podbetonira z dodatnimi temelji; č) perišče ob tem mostu se na istem mestu prenovi. Kossiir Julij ter tvrdka Ogriseg & Themel sta zaprosila za podelitev dovolitve za opisane preureditve in sta hkrati predlagala razlastitev ozkih pasov prizadetih parcel za razširitev kanala ter priznanje služnostne pravice za odlaganje materiala pri čiščenju kanala na pasu 1-5 m na obeh bregovih razširjenega kanala. Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi odredb § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil, »Službeni lisi št. 333/52/1931, v smislu odredb §§ 5., 9., 11., 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 26. in 27. aprila 1938. s sestankom komisije dne 2G. aprila 1988. ob 8.39 uri pri vodni napravi tvrdke Ogriseg & Themel. Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju od dne T. razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno 22. aprila 1938. K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih kar zahtevajo javne koristi. Istotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 22. aprila 1938. ali vodji razprave do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 2. aprila 1938. * V. No. 8205/1. 991 3-J Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem zemeljskih del in objektov na preložitvi banovinske ceste 1/39 Celje— Zidani most—Kadeče v odseku Šmar-jeta—Rimske toplice I. javno pismeno ponudbeno licitacijo ma dan 2. maja 1938. ob 11. uri dop. pri okrajnem cestnem odboru v Laškem, Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki zn^ša din 655.825-—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Ponudnik mora tudi podpisati izjavo, da je vzel na znanje, da se mu bosta 2/n zaslužka plačali v teku leta 1938., 1/;1 pa v 1. polovici leta 1939. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 4. aprila 1938. Vlil. No. 1852/1. 945—2—2 Razglas. Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani nameravajo zgraditi od že obstoječega daljnovoda 29.999 V v Zabukovci do Keramične industrije d. d. v Libojah vod visoke napetosti 29 999 V 3X16 mm* radi elektrifikacije tovarne, pri kateri se zgradi tudi transformatorska postaja 59 kVA in prosijo za odobritev. Podrobnosti so označene v predloženih načrtih in tehničnem opisu. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. z., § 1. zakona o spremembi uredbe o zaščiti javnih cest, tj 73. i. sl. z. u. p. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem iu obravnava za sredo 13. aprila t. 1. s sestankom komisije ob 16.30 uri pri tovarni v Libojah. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri sre-skem načelstvu v Celju in pri kr. banski upravi na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do 11. aprila t. 1. pri kr. banski upravi, na dan obravnave pa pri komisiji. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 30. marca 1938. .V. No. 316/25. 935-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za adaptacijo hiralnice v Gornji ltadgoni U. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. aprila 11138. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 34 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna din 267.4H'00, toda popust mora presegati pri t. licitaciji doseženo najnižjo vsoto din 235.32173. Predpisana kavcija znaša din 27.000. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov^ med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 30. marca 1938. »j* V. No. 2857/35. 902 3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi in armatur za vodovod v St. Vidu pri Stični 111. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan 16. aprila 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti predplačilu napravnih stroškov din 30'— med uradnimi urami istotam, soba št. 46. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 145.742'—. Upoštevale se bodo le ponudbe nižje od din 134.865'53. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 29. marca 1938. V. No. 82/34. 944-3-2 Razglas. Dne 10. maja 1938. se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/IV., prva ofertna licitacija za izvršitev vodovodnih del v Suhi krajini. Proračun znaša din 2,502.739'40. Varščina din 176.000'— se položi pri banovinski blagajni v Ljubljani ali pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Načrti in licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku oziroma se dobe tamkaj proti predplačilu zneska din 550'—. Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje ilo 11. ure. Kraljevska banska upravn dravske banovine v Ljubljani, dne 31. marca 1938. Razglasi sodišč in sodnih oblastev J 1169/37-9. 974 Oklic. Na predlog državnega zaklada kraljevine Jugoslavije je bila zoper zavezano stranko ležečo zapuščino po pok. Bele Ivani v roke Releta Jožefa, posestnika v Šmarju pri Jelšah, dovoljena prisilna uprava s sklepom J 1169/37—3 radi 4.223 din 50 par. Ker je bivališče Beleta Jožefa neznano, se mu je postavil g. Vončina Milan, viš. oficial tega sodišča, za skrbnika na čin in ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler sam ne nastopi ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 31. marca 1938. P 102/38-3. 963 P 103/38-3. Oklic. Tožeča stranka: Mestna hranilnica v Mariboru, ki jo zastopa dr. Lipold Franjo, odvetnik v Mariboru, je vložila 1. proti toženi stranki Noner Heleni, sedaj neznanega bivališča, tožbo P 102/38 radi prestanka terjatve 10.000 kron s prip. in realnega bremena popolne preskrbe, 2. proti toženi stranki Noner Slavici, sedaj neznanega bivališča, tožbo P 103/38 radi prestanka terjatve 10.000 kron s prip. in realnega bremena popolne preskrbe. Ustna razprava je določena na dne 26. aprila 1938. o poli devetih pri tem sodišču, soba št. 4. Ker je bivališče toženih strank Noner Helene in Noner Slavice neznano, se jima postavlja za skrbnika Alojz Slemenik, oficiant tega sodišča, ki ju bo zastopal na njuno nevarnost in stroške, dokler sami ne nastopita ali ne imenujeta zastopnika. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 26. marca 1938 V R 1659/38-4. 977 Amortizacija. Na prošnjo tvrdke Jugotekstil v Mariboru po tvrdki Transport v.Mariboru se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev, počen-ši s priobčitvijo v »Službenem listu«, svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznameiiilo vrednostnih papirjev: Dovzetni list, izdan od postaje drž. žel. Maribor na znesek din 5.217 o pošiljki: 1 bala manufakturnega blaga Bi’ 364874 kg, naslovljeni na tvrdko Berta Peter i drug, Rusko seto, postaja Sv. Hubert, oddani dne 11. decembra 1937. na postaji Maribor gl. kolodvor, tovorni list 2892 h), tov. karta 6959, pouz. list broj 3613. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 29. marca 1938. IV 1 2035/37—21. ad 888 Sklep. V izvršilni stvari: Ermut Terezija, pos. v Rošpohu pri Mariboru, ki jo zastopa dr. Slokar Karl, odv. v Mariboru, zoper Ermuta Antona, pos. v Rošpohu, zast. po pomočniku Herzogu Josipu, pos. na Pobrežju pri Mariboru. Zrkovska 7, radi din 3.815'—, din 2.990'40 in din 3.500'— s prip., se za 2. maja 1938. določena javna dražba prekliče radi odprave hib, ker se je pomoloma vneslo v odpravke dražbenih oklicev, da se prodajajo vse nepremičnine v celoti mesto samo nepremičnine vi. št. 181 in 251 k. o. Rošpoh do polovice. Ponovna dražba se bo določila kasneje. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. 11'., dne 2. aprila 1938. I 3928/37—10. ■ 921 Dražbeni oklic. Dne 17. maja 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Pavel vi. št. 256. Cenilna vrednost: din 43.330’—. Priteklin ni. Najmanjši ponudek: din 28.886'66. Varščina: din 4333'—. Pravicfe, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravna! v dobri vpri. Drugače pa se opozarja na dražbeni • oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 1. marca 1938. •j; I 512/38-7. 805 Dražbeni oklic. Dne 18. m a j a 1938. dopoldne ob.deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ostrožno vi. štev. 457. Cenilna vrednost: din 18.600'—. Priteklin ni. Najmanjši ponudek: din 12.400'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti.sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Celju. odd. VI., dne 15. marca 1938. I 39/38-5. 882 Dražbeni oklic. Dne 18. m a j a 1938. d o p o 1 d n e ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Hrib vi. št. 144. Cenilna vrednost: din 14.992'—. Vrednost pritekline: din 1.1(50'—. Najmanjši ponudek: din 10.000'—. Varščina: din 1.500'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-tenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se o[K)zarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 24. marca 1938. IX I 4907/37—6. 953- Dražbeni oklic. Dne 16. maja 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače vi. št. 14. Cenilna vrednost: din 31.705'—. Vrednost priteklin: din 160'—. Najmanjši ponudek: din 21.136'67. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž,-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Mariboru, dne 18. marca 1938. IX I 3911/37-8. 889 Dražbeni oklic. Dne 16. m a j a 1938. ob enajstih’ bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zrkovci vi. št. 352. Cenilna vrednost: din 56.673'—. Najmanjši ponudek: din 51.115'33. Pravice, ki bi ne pripuščale družbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Mariboru, dne 15. maica 1938. I 482/37-24. 859 Dražbeni oklic. Dne 17. maja 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Cirnik vi. št. 475. Ceniina vrednost: din 13.641'—. Najmanjši ponudek: din 9094'—. Vadi j: din 1365'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II., dne 23. marca 1938. * I 54/37-7. 862 Dražbeni oklic. Dne 18. maja 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rod rež vi. št. 84. Cenilna vrednost: din 35.712'85. Vrednost pritekline: din 2641'—. Najmanjši ponudek: din 23.808 57. Jamčevina: din 3571'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je lavnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 14. marca 1938. I 396/37-17. 929 Dražbeni oklic. Dne 18. 'maja 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin vi. št. 71 zemljiška knjiga Preloge. Cenilna vrednost: din 44.661'60. Najmanjši ponudek: din 29.375'—. Jamčevina: din 4.466'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uiadni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 10. marca 1938 •j* I 217/37-17. 958 Dražbeni oklic. Dne 7. maja 1938. ob desetih bo na mestu samem v Iglenku štev. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga škovc vi. št. 78, 295, 304 in zemljiška knjiga Sevnica vi. št. 321 s priteklinami vred po sledečih skupinah parcel: I. skupina: pare. št. 692 travnik, cenilna vrednost din 2320'—, najmanjši ponudek din 1546.66, varščina din 232'—; II. skupina: pare. štev. 875/7 gozd, cenilna vrednost din 683270, najmanjši ponudek din 4554'50, varščina din 683'28; III. skupina: pare. štev. 826 njiva, cenilna vrednost din 1665'—, najmanjši ponudek din 1110'—, varščina din 166'50; IV. skupina: pare. štev. 754/1 njiva, cenilna vrednost din 7690'—, najmanjši ponudek din 5126'66, varščina din 7(59'—; V. skupina: pare. štev. 790 njiva, cenilna vrednost din 15.617'—, najmanjši ponudek: din 10.411'32, varščina dinarjev 150170; VI. skupina: pare. štev. 885 travnik, cenilna vrednost din 1973'60, najmanjši ponudek din 1315'—, varščina din 197746; VII. skupina: pare. štev. 691/1 gozd, 295 vinograd, 296 vinograd, cenilna vrednost din 582870, najmanjši ponudek din 3895'80, varščina din 583'—; VIII. skupina: pare. štev. 195 stavbena pare. z zidanico, 297 vinograd s priteklinami, cenilna vrednost din 8895'—, najmanjši ponudek din 5930'—, varščina din 889'50; IX. skupina: pare. štev. 291/1, 295, 296, 195, 297 — celo zemljišče vi. št. 321 k. o. Sevnica s priteklinami, če kdo več ponudi kakor zneseta posamezni skupini, cenilna vrednost din 14.723 70, najmanjši ponudek din 9815 80, varščina din 1472-30; X. skupina: pare. štev. 874 gozd, 875/1 gozd, cenilna vrednost din 10.573'10, najmanjši pouudek din 704875, varščina din 1057'50; XI. skupina: pare. štev. 173, 811, 812, 769 — stavbena pare. s hišo št. 9, gosp. poslopjem in dvoriščem, travnik, njiva pri hiši in njiva »Resanca< s solastnino do V» pašnika pare, št. 875/11 vi. št. 91 k o. Škovc in priteklinami, cenilna vrednost din 38,748'80. najmanjši ponudek din 25.832 50, varščina din 3875'—; XII. skupina: celo zemljišče vi. št. 78, 295 in 304 k. o. Škovc s solastnino do V» pašnika, pare. št. 875/11, vi. St. 91 k. o. Škovc s priteklinami, če kdo več ponudi kakor znesejo posamezne skupine, cenilna vrednost din 85.420'26, najmanjši ponudek din 56.946’84, varščina din 8542'—; XIII. skupina: celo zemljišče vi. St. 78, 295 in 304 k. o. Škovc in vi. št. 321 k. o. Sevnica, skupaj s priteklinami in solastnino, če kdo več ponudi kakor znesejo posamezne skupine, cenilna vrednost din 100.144'85, najmanjši ponudek di-nariev 66.763'23, varščina din 10.014'48. Vrednost priteklin: din 1780-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pied začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Trebnjem, " dne 19. lebruarja 1938. I 325/30-22. 884 Dražbeni oklic. Dne 11. in a j a 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin a) zemljiška knjiga Mirna vi. št. (187, b) zemljiška knjiga Mirna vi. št. 72. Cenilna vrednost: ad a) din 94.(190’—, ad b) din 31.431’—. Vrednost pritekline: ad a) din 370'—, ad b) din 35'—. Najmanjši ponudek: ad a) din 47.345, ad b) din' 15.715’50. Varščina znaša: ad a) din 9.469'—, ad b) din 3.143'10. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Trebnjem dne 21. marca 1938. I 505/37—5. 738 Dražbeni oklic. Dne 10. m a j a 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Križka vas vi. št. 20 in 168. Cenilna vrednost: din 34.416'—. Najmanjši ponudek: din 22.944'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Višnji gori dne 28. februarja 1938. 1 546/37-3. 952 Dražbeni oklic. Dne 14. m a j a 1938. ob desetih bo pri okrajnem sodišču na Vrhniki dražba nepremičnin zemljiška knjiga Borovnica vi. št. 124, 127, i228, 1229 in 1114. _ Cenilna vrednost: din ■ 77.737*—. Vrednost pritekline: din 900'—. Najmanjši ponudek: din 52.425'—. Varščina: din 7864'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod išča. Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 31. marca 1938. •j. I 111/36-63. 808 Dražbeni oklic. Dne 14. maja 1938. o poli e n a j s l ih. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žužemberk vi. št. 320, 317, 319, 321, 468, 2, 322, 323, 324, ‘28 in 44; Šmihel vi. št. ‘224 in Smuka vi. št. 326. Cenilna vrednost: din 931.323'—. Najmanjši ponudek: din 583.400'—. Varščina: din 93.132'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-bcnem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Žužemberku dne 5. marca 1938. Vpisi v zadružni register. Izbrisale so se nastopne zadruge: 299. Sedež: Bled. Dan izbrisa: 20. januarja 1938. Besedilo: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev na Bledu, reg. zadr. z omejeno zavezo. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. januarja 1938. Zadr. VII i5‘2/15. * 300. Sedež: Boštanj ob Savi. Dan izbrisa: 7. februarja 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. v likvidaciji. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. februarja 1938. Zadr. III 276/3.' * 301. Sedež: Brezova reber. Dan izbrisa: 7. marca 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga, r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. marca 1938. Zadr. III 158/3. * 302. Sedež: Cešča vas. Dan izbrisa: 28. februarja 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker sploh nikdar ni poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. februarja 1938. Zadr. III. 160/3. * 303. Sedež: Črinošnjicc. Dan izbrisa: 11. februarja 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 11. februarja 1938. Zadr. IV, 30/3. 304. Sedež: Dane. Dan izbrisa: 7. februarja 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. februarja 1938. Zadr. 111 ‘232/3. * 305. Sedež: Dobernič. Dan izbrisa: 12. februarja 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 1*2. februarja 1938. Zadr. III 234/3. $ 306. Sedež: Dolenja Straža. Dan izbrisa: 14. marca 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 14. marca 1938. Zadr. III 108/3. $ 307. Sedež: Dolenja vas. Dan izbrisa: 2. marca 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 2. marca 1938. Zadr. III 174/3. * 308. Sedež: Dolenje Skopice. Dan izbrisa: 7. februarja 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. 11., dne 7. februarja 1938. Zadr. III 186/3. * 309. Sedež: Draga pri Višnji gori. Dan izbrisa: 7. februarja 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh pikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. februarja 1938. Zadr. III 196/3, * 310. Sedež: Globodol. Dan izbrisa: 14. februarja 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadrug# r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestih odd. II., dne 14. februarja 1938. Zadr. III 184/3. 311. Sede/.: Gorenja Straža. Dan izbrisa: 14. februarja 1938. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga r. z. z o. z. v likvidaciji. Po končani likvidaciji. Knjige hrani Hranilnica in posojilnica v Vavti vasi r. z. z n. z. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. 11., dne 14. februarja 1938. Zadr. II 214/14, * 312. ' Sedež: Gorenja Straža. Dan izbrisa: 21. februarja 1938. Besedilo- Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. februarja 1938. Zadr. III 166/3. * 313. Sedež: Handlerji. Dan izbrisa: 10. marca 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. marca 1938. Zadr. lil 240/3. * 314. Sedež: Kamnik. Dan izbrisa: 2. marca 1938. Besedilo: Živinorejska zveza za kamniški politični okraj, reg. zadruga z omejenim poroštvom. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1938. Zadr. V 26/40. * 315. Sedež: Koblerji. Dan izbrisa: 16. marca 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker sploh ni poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. marca 1938. Zadr. 111 236/3. * 316. Sedež: Kočevje. Dan izbrisa: 7. marca 1938. Besedilo: Lesna obrtna zadruga r. z. z o. z. Ker sploh ni poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. marca 1938. Zadr IV 12/3. 317. Sedež: Kočevska Keka. Dan izbrisa: 20. februarja 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r, z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. februarja 1938. Zadr IV 2/3. * 318. Sedež: Kočevska Reka. Dan izbrisa: 1. marca 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala, Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 2. marca 1938. Zadr. 111 210/3. ‘I* 319. Sedež: Kostel. Dan izbrisa: 15. marca 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 15. marca 1938. Zadr I IT 190/3. ❖ 320. Sedež: Krka. Dan izbrisa: 23, marca 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z- z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 23. marca 1938. Zadr 111 264/3. 321. Sedež: Livold. Dan izbrisa: 25. februarja 1938. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. z. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 25. februarja 1938. Zadr III 258/3. • * 322. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 9. februarja 1938. Besedilo: I. stavbna zadruga mestnih nameščencev ljubljanskih, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Ker sploh ni pričela poslovati. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. februarja 1938. Zadr. VIII 151/9. * 323. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 28. januarja 1938. Besedilo: »Radio«, registrovana zadruga z omejeno zavezo. ■Zaradi spremembe v družbo z omejeno zavezo, ki je vpisana sedaj v trgovinskem registru pod nazivom »Radio« družba z o. z. s sedežem v Ljubljani, Kg C V 211. Izbris zadruge se je izvršil z ozirom na določilo drugega odstavka S 118. zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. januarja 1938, Zadru. IX 34/20. $ 321. Sedež: Male Dole. Dan vpisa: 15. januarja 1938. Besedilo: Kmetijska zadruga r. z. z o. z. Po končani likvidaciji. Poslovne knjige hrani Vozel Miha, Male Dole 1. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dno 15. januarja 1938. Zadr III 17/4. * 325. Sedež: Mokronog. Dan izbrisa: 16. februarja 1938. Besedilo: Kmetijska prodajna zadruga r. z. z o. z. K . ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. februarja 1938. Zadr IV 66/3. * 326. Sedež: Preska. Dan izbrisa: 2. marca 1938. Besedilo: Stavbna zadruga Goričane v Preski, reg. zadr. z oni. zav. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1938. Zadr. VIII 226/15. * 327. Sedež: Rakitnica. Dan izbrisa: 25. februarja 1938, Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga r. i. z o. z. Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. 11.. dne 25. februarja 1938, Zadr lil 254/3. Konkurzni razglasi 328. ^ 987 Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolženec ing. Fran Dedek. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 14. aprila 1938. ob 11. uri pri tem sodišču, soba štev. 124. Prezadolženec mora priti k naroku osebno. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. marca 1938. St 2/37-91. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 971 kraljevine Jugoslavije Stanje 31. marca 1938. Aktiva. dinarjev Podloga . . . 1.782,121.195*87 (-f- 5,159.084-16) Devize, ki niso v podlogi 380,590.637-05 (— 4,376.463-77) Kovani novec 405,491.466-50(—21,470.633-50) Posojila . . .1.612,961.659-34 (+26,142.670-34) Vrednostni papirji . . . 197,431.941-45 Prejšnji predjerai državi ... 1.639,987.872-79 (+ 91.583-26) Začasni predjeml gl drž. blagajni 600.000.000-— Vrednosti rezervo. fonda 196,866.105*74 (+ 814.289*54) V rednosti ostalih fondov ........ 35,376.946--(+ 600.000--) Nepremičnine ......... 162,153.878-92 (— 16 498-55) Razna aktiva 2.262,327.808-69 (— 685.875-40) 9.275.309.512-35 Pasiva. dinarjev Kapital . . . 180.000.000-— Rezervni fond .... 201,785.608-90 Ostali fondi . 35,404.702-21 (+ 11.250--) Novčanice * obtoku . . 5.864,523.100--I+207,860.400--) Obveze na pokaz 2.607,167.039-53(—185,101.155*39) Obveze z rokom ___________ 60,000.000-- Raznn pasiva 336,429.061-71 (—16,511.338'53i 9.275.309.512-35 Obtok In obveze .... 8.471,690.139-53 Celotnokritje .... 27-03% Kritje v zlatu .... 26-91% Obrestna mera: po eskomptu . ..••■•.••5% po zastavah: na zlato in varante <•,•••• 6% na vrednostne papirje 6% * O. 1328. 979 Razpis. Občina Novo mesto, sre/, novomeški, razpisuje pragmatično mesto občinskega hlagajnika-urudniškcga pripravnika. Šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Varščina znaša din 15.000'—, in se more položiti v kakršni koli obliki, samo da nudi zadostno varnost. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Novo mesto dne 2. aprila 1938. Št. 955/1938. 990-3-I Razpis dobave mleka za umobolnico Ljubljana-Studence. Na podstavi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 25. marca 1938., O. št. 4780, se razpisuje za dobavo mleka za čas od 15. maja do 30. septembra 1938. v skrajšanem roku 10 dni II. ustna dražba ne dan 22. aprila 1938. ob 11. uri v pisarni umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52. Pogoji in ostala pojasnila se dobe v pisarni bolnice med uradnimi urami. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studcnec v Ljubljani, dne 4. aprila 1938. * Ad št. 96/38. 936—'3—2 Razpis nabave. Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje za dobavo živilskih potrebščin za čas od 1. maja do 30. septembra 1938. po nalogu ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje O. št. 4786 z dne 25. marca 1938. v skrajšanem roku desetih dni drugo javno ustno licitacijo, ki se bo vršila po določilih zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: 1. dne 19. aprila 1938. za moko in deželne pridelke, 2. dne 20. aprila 1938. za kruh vseh vrst in kvas in 3. dne 21. aprila 1938. za meso, mesne izdelke in slanino. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri v pisarni tukajšnje bolnišnice. Pogoji kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije se dobe nud — adnimi urami pri upravi bolnišnice. Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dne 29. marca 1938. 3? Št. 878. 934_3—2 Razpis dobav za umobolnico Ljubljana-Studenec. Na podstavi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 25. marca 1938., O. št. 4786. se razpisuje II. (druga) javna ustna dražba za dobave od 15. maja do 30. septembra 1938. v skrajšanem roku 10 dni, in sicer: a) za kruh in kvas na dan 13. aprila t. I., b) za moko in mlevske izdelke na dan 13. apri! t. 1., in c) za meso, slanino in mesne izdelke na dan 14. aprila t. I., vsakokrat ob 11. uri \ bolnični pisarni v Ljubljani, Poljanski nasip 52. Pogoji iti podrobna pojasnila se dobe v pisarni bolnice med uradnimi urami. Od uprave bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, dne 30. marca 1938. Broj: 15.177—1938. 959 Najam odnosno kupnja Strojeva za obradu statističkih podataka po sistemu bušenib kartica, te nabavka 540.000 komada kartica sa štampa-nim glavama teksta. Oglas licitacije. Središnji ured za osiguranje rudnika u Zagrebu održače u ponedcljak 2. maja 1938. u 11 sati u uredskim prostori-jama u Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3/III (lriigu javiiu ofertalnu pismenu lici (ari ju za najam odnosno kupu ju Strojeva za obradu statističkih podataka po sistemu hušenih kartica, te za dobavil 540.000 komada kartica sa štampanim glavama teksta. Ponude taksirane propisno odredbi T. Br. 25 Taksene Tarife Zakona o taksama valja predati ili postom dostaviti u zatvorenoj i zapečačenoj kuverti najdalje do gore označenog roka održavanja licitacije Središnjem uredil za osiguranje radnika u Zagrebu (soba 305). Kauciju u iznosu od 5% za domače, a 10% za strane ponudjače valja položiti kod Blagajne Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba 420) najkas-nije do 10 sati na dan odredjene licitacije. Uslove mogu interesenti dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba 305) besplutno za vreme uretlov-nih sati (8—14), a eventualno potrebne upute u sobi 520. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, 29. marta 1938. * 964 Računski zaključek Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za leto 1937. Račun bilance dne 31. decembra 1937. Aktiva: Gotovina din 6.40629, naložbe din 1,754.144‘24, vrednostni papirji din 167.913'32, premični inventar din 2,497.60256, dolžniki-delodajalci za prispevke din 26,998.785'83, ostali dolžniki din 2,928.099'39, Suzor din 31.502'30, zaloga tiskovin in material 367.595-86 din, depoti din 1,620.862'09, dubioztii prispevki din 4,226.00970, primanjkljaj din 50.927'65; skupaj din 40,649.849'23. Pasiva: Tekoči računi-upniki din 4,896.885'68, Suzor din 17,497.1547)6, delavska zbornica din 658.174357, borza dela din 3,202.03778, depoti 1,620 862'09. din, lastna prihrana din 1,40G.818'04, sklad ^za dajanje višjih podpor din 5,069.253'61, likvidirana imovina P° § 202. ZZD din 1,672.353'20, protituber' kulozni fond din 100.000'—, sklad za podpore jetičnim bolnikom 300.000'" din, dubiozni prispevki din 4,226.00970: skupaj din 40,649.849'23. Račun izgube in dobička. Izguba: Hranarina din 13,674.772 •86 — (28'25%), porodniške podpore in dajatve din 2,896.269'85 — (5'99%), po* grebniue diu 375.25625 — (078 %)< zdravniški stroški din 5,320.667'47 — (10*99%), zdravila: člani in svojci din 5,031.959*61 — (10*40%), oskrbnine v bolnišnicah: člani in svojci 6,618.895*25 din — (13*68%), kopališča in zdravilišča din 3,128.024*60 — (6*46%), zdravljenje zob din 890.172*42 — (1*84%), vzdrževanje ambulatorijev 1,266.317*24 din — (2*61%), upravni stroški din 7,593.976*70 — (15*69%), stroški samouprave din 68.939*75 — (0*14%), stroški laične kontrole bolnikov 707.897'— din — (1*46%), odpisi in vzdrževanje inventarja din 524.748*15 — (1*08%), obresti din 307.632-85 — (0-63%), vzdrževanje motornih vozil din 25.581*40 05%), stroški za uradovo glasilo din 28.900*— — (0*06%); skupaj dinarja 48.460.011*40. Dobiček: Prispevki za bolniško zavarovanje din 47,454.327*79, regresi din 345.217*80, kopališke naprave v Ljubljani, Kranju in Mariboru din 167.370*55, obresti din 436.752*46, tečajna razlika vrednostnih papirjev din 5.415*15, primanjkljaj din 50.927*65; skupaj din 48,460.011*40 V Ljubljani dne 4. aprila 1938. Nadzorni odbor OUZD pregledal in ugotovil pravilnost dne 17. marca 1938. Odobreno po ravnateljstvu OlTZD (sejni zapisnik z dne 26. marca 1938.). Uprava OUZD v Ljubljani. Razne objave 969 AGA-RUŠE združene jugo-slovenske tvornice acetilena in oksigena d. d., Ruše. Delničarji »Aga-Ruše« združenih jugoslovanskih tvornic acetilena in oksi-gena d. d., Ruše, se vabijo na VIII. redni občni zbor, ki se bo vršil v torek dne 3. maja 1938. ob 12.15 uri v prostorih hotela Orel v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance za leto 1937. 2. Poročilo računskih preglednikov o računskem zaključku za leto 1937. 3. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu in o bilančnem uspehu. 4. Volitev upravnih svetnikov. 5. Volitev računskih preglednikov za leto 1938. Občnega zbora se sinejo udeležiti po §5; 28. in 29. družbenih pravil oni delničarji, ki polože svoje delnice s se-znamkom številk najkasneje do 27. aprila 1938. pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podlagi položenih delnic se jim izdajo legitimacije, ki se glase na deponentovo ime ter navajajo število deponiranih delnic in nanje odpadajočih glasov. Vsaka delnica daje pravico do enega glasu. Ruše dne 2. aprila 1938. Upravni svet. 981 Vabilo na XVII. redni občni zbor delničarjev Splošne stavbene družbe, Maribor, ki bo dne 26. aprila 1938. ob 12.30 uri v prostorih Klektrarne Fale d. d., Maribor, Vrazova ul. 2/1. Dnevni red: 1. Poslovno poročilo za leto 1937.; 2. predložitev računskega zaključka za leto 1937.; 3. poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija upravnemu svetu; 4. odobritev bilance za leto 1937. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička; 5. nadomestna volitev v upravni svet; 6. volitev nadzorstva; 7. raznoterosti. Delničarji, ki se udeležijo občnega zbora, morajo položiti svoje delnice najmanj 8 dni pred občnim zborom pri društveni blagajni Maribor-Tezno, pri Ljubljanski kreditni banki, Ljubljana, pri Zadružni gospodarski banki, Ljubljana, pri podružnicah teh dveh zavodov v Mariboru oziroma pri Schvveizer Bank-vereinu. Rasel, pri katerih prejmejo izkaznice o položenih delnicah. Vsakih 20 delnic daje en glas. Upravni svet. * 961 Vabilo na XV. redni občni zbor, ki ga bo imela tovarna zaves »Štora« d. d., št. Vid nad Ljubljano, dne 20. aprila 1938. ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1937. in predložitev računskega zaključka za poslovno leto 1937. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Odobritev bilance za leto 1937. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Volitev članov upravnega sveta. 5. Volitev članov nadzornega sveta. 6. Slučajnosti. O p o m t) a. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani v smislu čl. 14. družbenih pravil vsaj 3.dni pred zborovanjem najmanj 10 delnic z neizrabljenimi kuponi. Stari že zapadli taloni bodo ob tej priliki zamenjani z novimi 'taloni. Delnice morajo ostati založene do zaključka občnega zbora. Na občnem zboru daje v smislu čl. 16. družbenih pravil vsakih 10 delnic po 1 glas. Delničarji, ki se osebno ne udeleže občnega zbora, se ga lahko udeleže po pooblaščencih, katerim ni treba da so delničarji. V Ljubljani dne 4. aprila 1938. Upravni svet. 9S2 Objava. Izgubil sem orožni list za posest in nošenje puške dvocevke, izdan dne 26. septembra 1929., št. 5165/228, od sre-skega načelstva v Prevaljah, in ga proglašam za neveljavnega. Aleško Gašper s. r., Dolgo brdo 14 pri Prevaljah. * 973 Objava. Izgubila sem poselsko knjigo, ki mi je bila izdana od bivše občine Sotina dne 6. februarja 1927. pod štev. 3 na ime Borovnjak Marija iz Sotine, in jo proglašam za neveljavno. Borovnjak Marija, sedaj omož. Lapoša, s. r., Sotina. * 984 Objava. Izgubil sem prometno knjižico in evidenčno tablico St. 108252 za kolo in ju proglašam za neveljavni. Brzin Frane s. r., Moste št. 7 pri Mokronogu. * 970 Objava. Izgubil sem duplikat sitničke prizna-nice« št. 31/111 od 21. oktobra 1937. carinskega oddelka v Gederovcih in »dozvolo za pogranični saobračaj« št. 370/37. istega oddelka, z veljavnostjo do 21. julija 1938. in ju proglašam za neveljavna. Flisar Rudolf s. r., posestnik in gostilničar v Murski Soboti. * 962 Objava. Izgubil sem Indeks juridične fakultete univerze v Ljubljani, ter ga proglašam za neveljavnega. Kenda Miran s. r. * 985 Objava. Izgubil sem izpričevalo o završnem izpitu meščanske šole v Mariboru z dne 31. avgusta 1927., ter ga proglašam za neveljavno. . Kramberger Mirko s. r., Maribor. * 986 Objava. Izgubil sem odpustnico šestrazredne deške narodne šole v Ptuju-okolica in jo proglašam za neveljavno. Mlakar Albin s. r., vrtuar v banov, hiralnici v Ptuju. 983 Objava. izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 4071 (!) in jo proglašam za neveljavno. Strah Jakob s. i\, Stožice 151. * 972 Objava. Izgubil sem delavsko knjigo, ki mi je bila izdana od bivše občine Nuskova dne 24. aprila 1924., pod štev. 19, na ime Šinko Avgusta iz Nuskova, in jo proglašam za neveljavno. Šinko Avgust s. r., Nuskova. ❖ 940 Kranjska industrijska družba, Ljubljana. bilanca premoženja dne 30. junija 1937. Aktiva: Posestvo, stavbe, stroji in obratovalne naprave din 119,540.672*74; rudarska posest din 450.000'—; surovine in zaloge din 62,694.030'82; blagajna, menice, devize in efekti din 5,245.798'53; dolžniki in imovina pri bankah din 44,921.796'39; skupaj din 232,852.298'48. Pasiva: Delniška glavnica (600.000 delnic po din 150 nominalne vrednosti) din 90,000.000'—; rezerve 15,762.883'39 din; upniki din 120,581.659'97; račun dobička in izgube: prenos iz prejšnjega leta din 877.317'80, preostanek iz tekočega leta (din 5,630.437'32, vsega din 6,507.755'12; skupaj din 232,852.289*43. Račun dobička in izgube dne 39. junija 1937. Dati: Davki, doklade in zavarovanja din 26,307.007'63; splošna režija din 11,780.072’52; pasivne obresti din 5,189.710'89; odpisi din 20,835.981'56; dobiček kot saldo din 6,507.75512; skupaj din 70,570.52772. Imeti: Prenos iz prejšnjega leta din 877.317'80; donos obratov in posestva din 69,675.059'56; prejemki na računu dvomljivih terjatev din 18.150'36; skupaj din 70,570.52772. Po sklepih 68. redne glavne skupščine, ki se je vršila v Ljubljani dne 19. novembra 1937., se iz dobička poslovnega leta 19S6./37, ne bo razdelila nikaka dividenda. Upravni svet. Ponatis se ne honorira! »Union« hotelska in stav-binska d. d. v Ljubljani. bilanca za leto 1937. Aktiva: Gotovina din 265'38, stavbi-šče din 198.078'80, stavba Union din 4,763.219'07, stavba garaž din 671.268'—, elektrarna din 60.646'54, inventar din 1,403.321'-, adaptacije din 983.242'-, zemljišče v Kranjski gori din 184.302'95, deleži pri Hotel. dr. v Celju 62.500'— din, delež pri Vzajemni posojilnici, tu, din 50'—. zaloga din 171.044'33, skupno din 8,497.938'07. Pasiva: Delniška glavnica 5,124,000'— din, valoriz. zaklad din 1,191.223*80, 5% rezervni zaklad din 115.367'97, 5% poseb. rezervni zaklad din 127.835*26, ažio-rez. zaklad din 34.221*04, spec. rez. zaklad za perilo din 25.000'—, spec. .rez. zaklad za stroje din 10.000'—, nedvig-njeua dividenda za 1933.—1936. din 20.457'—, najemnine, predplačane din 2.800'—, razni upniki din 1,566.069'29, dobiček din 280.96371, skupno din 8,497.938'07. Račun izgube in dobička za leto 1937. Izgube: 5% odpis od adaptacij din 51.749*41, 10% odpis od inventarja din 155.924'32, tekoče obresti 69.500'95 din, davki in pristojbine din 531.128'14, razsvetljava din 120.35015, popravila din 41.739'97, izravnalni račun dohodka zgradb v lastni uporabi din 95.906*50, dobiček din 280.96371, skupno din 1,347.263*15. Dobički: Donos kavarne din 300.542'66, donos hotela din 648.385*49, delež na dobičku Hotel. dr. v Celju din 7.500*—, donos najemnin din 294.928*50, dohodek zgradb v lastni uporabi din 95.906'50, skupno din 1,347.263*15. Objava. Po sklepu rednega občnega zbora z dne 29. marca 1938. se bo izplačevala dividenda za leto 1937. po din 55'— na delnico, izplačljivo od 1. julija 1938. do 30. junija 1942., s katerim dnem ne-dvignjena dividenda zapade. Dividenda se izplačuje v pisarni Grand hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 1. V Ljubljani dne 29. marca 1938. Upravni svet. Aktiva Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledu. Čistil bilanca k 31. decembru 1937. 920 Pasiva 1. Blagajna in dobroimetje pni Poštni hranilnici . . 2. Dolžniki 3. Stavbe in zemljišča . . . 4. Stroji in električne naprave 5. Inventar ....... 6. Zalog« surovin, polizdelkov in izdelkov .... 7. Tehnične obratne potrebščino , , din 224.948'82 1,840.398 08 933.940-93 1,282.130-- 28.113-40 2,770.935-34 433.392-22 1. Delniška glavnica . . . 2. Upniki 3. Prenos dobiž- • ka iz leta 1930. 3.226-03 4. Dobiček V letu 1937 141.135-61 din 2,500-000-— 4,877.483-90 144.381-64 / 7,521.805-54 7,521.805-34 Debet Račun zgul >e in dobičk a k 31. decembru 1937. Kredit 1. Plače in mezde .... 2. Davki in pristojbine . . 3 Obresti in provizije . . . 4. Odpisi na strojih, premičninah in nepremičninah . 5. Odpis dubioz 6. Upravni stroški . . > . 7. Prenos dobička iz leta 1930 8. Čisli dobiček v letu 1937. din 2,251.490-31 380.707-13 427.757-09 248.908-27 21.028-— 1,321.090-08 3.220-03 141.155-01 1. Bruto-prebitek 2. Prenos dobička iz leta 1930 din 4,792.808-69 3.220-03 • 4,79G.084'72 4,790.034-72 S knjigami primerjali in v soglasju našli: Nadzorstveni svet: Rihard Schvinger s. r. Josip Globočnik s. r. Dr. Jože Basaj s. r. Opozorilo: Po sklepu občnega zbora so izplačuje proti kuponu st. 16 dividenda v znesku din 4*— po odbitku 16% davka na dividende, torej v znesku din 3'60 po delnici, počenši s 30. marcem t. 1. pri Ljubljanski kreditni banki in Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani, kjer je treba predložiti tudi ostale zapadle kupone. , Dalje je občni zbor odobril prenos ostanka dobička v znesku din 16.208 30 na nov račun. Upravni svet. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani.