£3 , eija po pošti: ==
oelo leto naprej . B <26-— i« pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 28'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo le.o naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ , „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejenan msetao K 1*90
iT
F 228.	V Lmanl, v tetitek. s. oktobra »li.	Leto XXXIX.
n Inseratl: -u
Enostolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... R 13 n u trikrat .... n 10 n ■a večkrat primeren popost.
Poslano tn reki. notice:
raostolpna petltrrsta (72 mm) 30 vinarjev
; Izhaja:;
vsak dan, tsvsemAl iedel|« la praznike, ob 5. ari popoldas.
fcr Drednlitvo Je v Kopitarjevi nUol itav. 6/m. Rf Y.oplsi s#ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona stav. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlitvo |e v Kopitarjevi allol
>an. račnn St 24.787. Ogrske pot hran. račnn it 26.511. - Upravnlškegs telelona it. 188.
Avstr. poštne hran.
itev. B. Ogrske
•itna
S-** Današnja številka obsega 6 strani.
Škandal!
O balkanskem konfliktu, kateri je nastal vsled popolnoma nepotrebnih in le iz iredentovskih osvajalnih namenov umljivih laških operacij v južni Albaniji- piše glasilo slovenske liberalne stranke tako kakor bi bilo naravnost v službi laške iredente. Lahi nam hočejo pred nosom v Albaniji povzročiti vstajo, ki bi spravila v ogenj ves balkanski polotok, vslod česar bi bili mi primorani v sedanjem času draginje zopet izdati več 100 milijonov za mobilizacijo, »Narod« pa skuša te laške lumparije še zagovarja'!! Celo angleška oficiozna »Westminster Ga-zette« je te laške manevre obsodila, »Narod« pa se za Lahe vleče! Nesramno! Ali imajo voditelji liberalne stranke ros tako malo vpliva na svoj list, da puste tako naravnost izdajalsko pisavo? Ali bomo zx>pet doživeli, da bo glasilo narodnonapredne stranke v konfliktu med Italijo in Avstrijo pisalo tako kakor ob tistem času, ko je izražalo malo prikrito željo, da bi Srbija Avstrijo potolkla, kar je sam dr. Ivan Tavčar obsojal?
Ves svet sodi, da nam Italija v Draču in Prevezi, če se tam ustavi, vhod iz Adrije zapre in bomo potem na milost in nemilost našim najhujšim s »vragom izročeni. »Narod« hinavsko toži, koliko premoženja bi avstri j »kolačka vojska požrla in koliko slovenske krvi pri tem izteklo.
Vprašamo, kdo pa izziva? Ali ne Italija? Čisto falotska laž je, da je v Avstriji stranka, ki išče boja z Italijo! To so si brezvestni srbski časnikarji, kreature a la Novakovi č e tutti quanti izmislili in »Slovenski Narod« tuli s tem čednim zborom. »Narod« očividno za tem teži, da se Avstrija poniža in potolče ter Srbu in Lahu v žrelo vrže — drugače se njegova pisava na noben način ne da tolmačiti.
Da — »Narod« sc upa malo prikrito hujskati, da Avstrija v Albaniji nima pravzaprav nič iskati, zraven pa drži Lahu in Srbu rokol To je infam-no! Več Imamo mi do Albanije pravice kakor pa Lah, ki naj doma ostane in svoje Kalabreže izobrazi! Le v ko Ist naše industrije, našega delavca in kmeta, v prvi vrsti pa Jugoslovanov je, da Avstrija razširi svoj vpliv proti jugu! Vsak avstrijski patriot to želi, le
LISTEK.
Izpod Km.
(Dr. Leopold Lenard.)
(Dalje.)
Tako je pustila Johanca svojo doto proti temu, da je smela spati doma na listju. Hrane si je pa morala iskati okrog drugih ljudij, bodisi da je kaj delala, bodisi da je beračila.. Ako ji jc kdo rekel, zakaj ne tirja dote, je odgovorila:
»Kam bom pa potem spat hodila?«
Stuckova Johanca je nosila nogo-vico za pasom pri krilu, da je spravljala vanjo naberačene krajcarje. Gro-šev in desetič ni jemala, ampak samo krajcarje in četrtake. Ako ji je kdo ponudil groš, ga jc vrgla, nazaj in rekla.
»Kaj mi ponujaš to belo stvar, ki nič ne plača? Daj mi raj onega črnega, ki kaj velja!«
Naberačcnih krajcarjev ni nikdar porabila zase, ampak jih jc vedno doma vzela sestra. Potem jo je pa spet sestradala in zapodila beračit. Ker je bila revica doma vsa sestradana, se je razvila notranjost njenega telesa popolnoma nenormalno. Ako ji je kdo ponudil iesti. ie iedla. kolikor ie dobila in
»Narod« ne, ki se meče pod noge našim najhujšim sovražnikom! Ljudje se prijemljejo za glavo in označujejo za med Slovenci še nezaslišan škandal, da se glasilo stranke, ki sicer rada svoj patriotizem naglasa, upa tako nečuve-no pisati. Avstriji nc privošči ničesar, z največjimi simpatijami pa spremlja prizadevanja Srbije zasesti Sandžaik, dasi bi bil to nam v največjo škodo in se zato tudi ne sme zgoditi, naj se Srbi že tako vsajajo! Ali sc narodnonaipred-na stranka s tem strinja ali pa uganja to avstrofobsko gonjo lc kak Srbofil na svojo roko — to zdaz odločno vprašamo! Drugače bomo vprašali, kako morejo za tako stranko agitirati različni c. kr. uradniki in podobni gospodje? Celo gotovo nc klerikalna »Edinost« jc laške namene z vso odločnostjo stigmatizirala, v prvi vrsti ravno s slovenskega narodnega stališča, »Narod« pa sc upa biti tako nesramen, da Lahe zagovarja! In zraven še podla brezobraznost teh pisunov, ki se drznejo podtikati nekako dr. Šusteršiču, da je on vojsko naredil! Kakor da bi bil dr. Šusteršič Abruškemu vojvodi ZMUkazal na Prevezo streljati!
Zdaj pa še nekaj na adreso naših socialnih demokratov, ki so pa vsaj v tem vprašanju odkritejši kakor liberalci.
»Zarjo« bole naša izvajanja, ki kažejo, kako je socialnodemokraška gonja zoper armado v sedanjem nevarnem mednarodnem položaju zločinska in zraven tega tudi interesom jugoslovanskega ljudstva skrajno nevarna. V takem položaju vpiti, da se ne sme izdati več noben vinar za armado in mornarico, kakor je to storil še nedavno Etbin Kristan na draginjskem shodu, je naravnost brezumno. Kaj čaka Jugoslovane, ako se uresničijo laiške želje, tega ni treba še dolgo premišljevati in če bi se jugoslovanskim prolc-tarcem v takem slučaju spričo velike konkurence cenejšega kalabreškega delavca kaj boljše godilo kakor se mu v Avstriji, to je tudi vprašanje, na katero ni težko odgovoriti. Močna Avstrija je najboljša garancija, da se povzdigne tudi delavčevo blagostanje. Na to »Zarja« ne more nid besedice odgovoriti, zato kvasi o neki »nedoslednosti« našega časopisja glede presoje tripoliške akcije, češ preje je »Slovenec« pisal za Lahe, zdaj pa, ko je »dobil mig« — menda od samega Aehrenthala — pa po njih udriha.
»Zarjane« je očividno vsa logika zapustila. »Slovenec« ni dobil nobene-
vse kar je dobila. Menda sploh ni nikdar vedela, kdaj je sita, ampak bi jedla vedno naprej.
Najraje je govorila Stuckova Jo- . hanca o ženitninali. Menda, ker je ta- 1 krat. dobila vedno dovolj jesti. Vedno je računala, kdaj bo kje kakšna ženit-nina in mlade ljudi je vedno nagovarjala k zakonu. Radi tega so jo fantje in dekleta velikokrat dražili in vlekli, naj jim preskrbi nevesto, oziroma ženina. In. ona je bila vedno pripravljena s svojimi nasveti. Kedar se jc lotila dela, jc delala pridno in živela bi lahko popolnoma navadno življenje, ako bi doma iako ž njo ravnali ter ji dajali jesti za njeno življenje. Svoje domače ljudi, ki so tako grdo ž njo ravnali, je ljubila strastno in Bog ne daj, da bi kdo kaj rekel čez njeno sestro.
Radi pomanjkanja in grdega ravnanja v domači hiši sc jc postarala prerano in umrla je šele nekaj čez štirideset let. stara.
Zanimivo je še to, da je vedno skrbno prikrivala število svojih let in ako jo jo kdo vprašal, koliko je stara, mu je povedala samo na skrivaj in vedno dodala:
»Pa. ne smeš nikomur povedati!«
Umrla je pravzaprav od lakoto. Ko sem zvedel, da jo umrla in da so jo pokopali sem vprašal nekoč njeno sestro, j ki je bila doma na posestvu:	1
ga miga, ker ga ne potrebuje, ker je v zadevi glede Tripolisa pisal vedno dosledno. Mi smo že v prvem početku postopanje Italije označili kot rop, a po-vdarjali tudi, da je v današnjem kapi-lališkem razvoju že tako in da je le proletariatu v korist., ako si moderne države na ta način pridobivajo novih trgov, vs'ed česar večina laške socialne demokracije tripoliško ekspedicijo odobruje. Če se bo Lahom posrečilo iz Tripolisa res kaj napraviti, to je drugo vprašanje kakor je tudi drugo vprašanje, kaj imajo komedije Abruškega vojvode okoli Preveze s Tripolisem opraviti. To stališče je »Slovenec« že od početka zastopal in mere v tem videti nedoslednost lc čisto zmešana socialnodemokraška žurnalistika. Mi vprašamo sicer socialne demokrate le, kakšno p avico imajo oni zoper nemoralo I ali je zabavljati, ko sami nobene etike ne priznavajo! Njihova e ika se je jasno pokazala v Ottakringu, kje naj jo grejo učit sodrugi! Socialni demokrati so darvinisti, zato naj o morali le lepo molčijo. Če »Zarja« klobasa, da je »Sveti Oče blagoslovil laške vojake«, moremo odgovoriti, da je to neumna izmišljotina, drugič pa opozarjamo »Zarjo« na to, kako je »sveti oče« socialne demokracije Schuhmeier blagoslavljal ottakrinške ekscese in krvavo revolucijo v Portugalu. Na tisto adreso naj se obrne »Zarja!«
In končno »Jutro!« O tem listu je notorično, da je naravnost v službi srbskih interesov. Zato ni čudno, da danes čisto odkrito piše, da Avstrija nima na Balkanu sploh nobene pravico govoriti. Da bi se pa ne spoznalo grdega izdajavca, si nadevlje seveda narodno krinko. Če se Avstrija utrdi v Sandžaku in Albaniji, bo zrastel vpliv germanstva, tako poje belgrajska trobenta. Vsak razsoden človek pa ve, da je to gola fraza. Nemški in avstrijski interesi so si na Balkanu nasprotni in že ves svet ve, kako je Nemčija anek-sijsko krizo izrabila v to, da nas je na Balkanu v trgovskem in političnem ozira izpodrinila. Odtedaj je tudi razmerje med Berolinom in Dunajem za eno noto menj prisrčno. Pač pa je kulturno in gospodarsko prodiranje Avstrije na Balkanu v največjo kori.t ravno Slovencev in Hrvatov. Na ta način se Avstrija vodnobolj poslovani, država mora Jugoslovanom čedalje večjo skrb posvečati in blagostanje naših dežela sc neizmerno povečuje. Če pa Srb dobi Sandžak in Lah Albanijo, bo kmalu tudi po nas. Naš eksport bo pa-
»Na kakšni bolezni jc pa umrla Johanca?«
»Kdo pa ve,« mi je odgovorila. »Dobro ni hotela storiti, jc pa umrla. Saj si šc kave ni znala skuhati. Kaj pa bomo s takim človekom?«
»Ali ste ji poklicali zdravnika?«
»Kaj pa mislite? Zdravnik je pri nas drag!«
»Ali so bili gospod p i nji?«
»Kaj bi jih klicali? Saj ni imela nobenih grehov, ker je bila tako neumna.«
Ko jo je prijela, bolezen, je obležala na svislib na listju in nikdo so ni zmenil zanjo. Tako jc umrla pod domačo streho zapuščena od vseh. Po njeni smrti jo prisegla njena ses ra, da je ranjka Johanca v ustni oporoki nji zapustila celo doto in pri tem je obstalo.
Pokopali so jo kot revi c o na občinske stroške.
Včasih so jo prikazal v našo vas tudi neki človek, katerega so imenovali samo s krstnim imenom Jože in vsakdo ga je poznal po tem imenu. Doma je. bil tam nekje iz Štajerskega in govoril je še vedno z zategnjenim štajerskim narečjem. Ta mož je rad pil, govoril glasno in veliko, bil vodno židane volje ter burnega in divjega značaja.
Kadar jc prišel v hišo, je zavladalo v nji vedno burno življenje, petje in smeli. Ugleda iu sirupu.ij ui iuiel ui-
del pod ničlo, naše trgovsko brodovje bo reducirano in tudi politično bomo vednomenj pomenili, tako da bo lepega dne Italija segla še po Trstu. Res, čisto odkrito rečeno, le g.di izdajavee more tako pisati kakor naši liberalni listi.
Slovenski narod se bo pa držal vselej gesla: Vse za vero, dom cesarja!
Zato prijatelji kavalirskih srbskih za/-rotnikov ne bodo med našim ljudstvom nič opravili. To si zapomnite!
lialijanske-lurška vojska.
Mednaroden položaj je zaradi laško-turške vojske zelo opasen. Angleški minister Churchil ga je takole označil: Evropski položaj je surovejši in strašnejši, kakor že leta sem. Edino zadovoljivo dejstvo je, da bi težko motile mir Anglija, Nemčija in Francija. Zelo napet je pa položaj, ker Lahi ne drže svojih obljub in še vedno šarijo ob albanski obali. Pri prvem poročilu o laškem napadu na Prevezo je naša dr^ žava ostro nastopila. Lahi so obljubili, da se bodo ozirali na našo državo in razmere so postale čez noč zopet prisrčne. A ko se je dognalo o novih laških pustolovstvih ob albanskih obalih in da je izročil Abruški vojvoda v Prevezi ultimat in da so 3. t. m. napadli Lahi dve turški torpedovki, se je politično obzorje zelo zatemnilo. Aehrenthal je i. t. m. zelo hladno sprejel laškega po-slanika D'Avarno in mu zagrozil, da če ne bodo Labi pustili pri miru Albanije, odpošlje naša država v obrambo svojih koristi svoje bojno brodovje. Kaj da to pomeni, zna ves svet. Pomeni konec trozveze, pomeni pa tudi vojsko med Italijo in Avstrijo, pomeni, da se razvije balkansko vprašanje.
Danes ni poročil o mirovnih pogajanjih. Nasprotno se trdi, da sc Turki niti pogajati nočejo. Nemčija je posredovala brezuspešno. Zdaj poročajo, aa prične posredovati Anglija.
Rusi so zelo zadovoljni z laško-turško vojsko. Najbolj jih veseli, ker sta se sprli Avstro-Ogrska in-Italija. Trde, da so nahujskali Angleži Lahe na vojsko z namenom, da razbijejo trozvezo.
OBSTRELJEVANJE TRIPOLISA.
Iz Tripolisa jo dobila turška vlada 3. t. m. poročilo, da razsajajo na morju viharji. Glede na obstreljevanje mesta poroča »Daily Mail«, da so streljali Lahi na zunanje utrdbe, a tudi na vali-
kjer, toda moški so bili radi v njegovi družbi, ker jc znal izborno kratkočasiti in jc čas hitro potekel, zlasti po zimi, ko so ure dolge. Bil je še precej krepak človek, rdeč in dobro rojen, ko sem ga poznal. Trdega dela ni ljubil, dasi-ravno bi so šc lahko preživljal s svojim delom. Sicer jc bil pa za vsako stvar pripraven in česar se je lotil, mu je šlo izpod rok. Vezal je piskre in popravljal domačo posodo ter si tako prislužil večerje in prenočišče in kakšne krajcarje, katere je pa takoj spet zapil. Nekdo mi je pripovedoval sledečo zgodbo, ki ga je baje vrgla s tira življenja in pognala po svetu:
Jože je imel lepo kmetijo tam nekje na Štajerskem pri ogrski moji. Zagledal se je v neko deklino, ki je bila sicer revna, toda zelo lopa. Dotično deklo je pa odbilo njegovo ponudbo ter vzelo nekega drugega tudi premožnega kmeta, ki je bil pa manj burnega značaja in dekletu bolj po volji. Ko jc Jožo zvedel, da bo v cerkvi poroka njegovega dekleta, se jo žarekcl, da bo naredil tako, da nc bo nobenega človeka k poroki. Kar je rekel, je tudi res izpeljal.
Ko se jo imela vršiti v cerkvi poroka, je najel Jože godce in šel ž njimi po vasi. Dva godca sla šla spredaj, dva zadaj, on je pa plesal po cesti s edi med njimi. Na gmajni za vasjo je pa
jevo palačo in na višje točke mesta. Italijani so bili poučeni o vsem, kar se je godilo v mestu. Arabski princ Ka-ramduli jim je celo poročal, da so se prepirali Turki, ali naj vsa mestna posadka brani mesto, ali naj se zbirajo vojaki na jugu. Italijanom se je posrečilo. da so izkrcali nc daleč od mesta vojake, ki so nato obkolili mesto. Kakor poroča. »Jenni Gazette«, so Italijani že izkrcali v Tripolisu 700 vojakov. Laška velika ekspedicija, namenjena v Tripolit.anijo, odplove šele koncem tedna. Vojaki so sicer zbrani, a prevoznih parnikov Lahi še nimajo dovolj. »Vossische Zeitung« poroča z Dunaja, da je izjavil turški poslanik na Duna-ju: Ne sprejmemo nobene intervencije, če bi morali izgubiti Tripolis. Turčija hoče braniti Tripolis z mečem in dežele brez boja sovražniku ne bo izročila. Parnik »Amerika« je z 1200 vojaki iz Genove odplul proti Siciliji. »II Mo-mento« poroča, da bo imenovan Abruški vojvoda za podkralja še prej, predno Lahi popolnoma zasedejo Tripolita-nijo. Turki so svojo topničarko »Sejad-i-Derja« v Tripolisu sami potopili, da bi si je ne osvojili Italijani.
Turška ekspedicija proti Eritreji.
»Popolo Romano« piše glede na poročilo, da hočejo Turki napasti Eritrejo, da tega Turki ne bodo storili. Vojake v Džemenu potrebujejo proti Arabcem, ki hočejo postati samostojni. Nimajo tudi prevoznih ladij, Italijani imajo dovolj ladij, da zastražijo Rdeče morje in preprečijo vsak poizkus Turkov napasti Eritrejo.
Italija in moderen rop na morju.
Iz Rima se uradno poroča, da je glede na promet ladij za čas laško-turške vojske ukazalo laško mornariško ministrstvo: Tiste turške ladje, ki so se nahajale v italijanskih pristaniščih, ko je izbruhnila vojska, smejo zapustiti pristanišče. Druge turške ladje se zaplenijo. Turške ladje, ki so vsled sile prisiljene poiskati zavetje v kakem laškem pristanišču, smejo ostati le toliko časa, da lahko brez nevarnosti nadaljujejo vožnjo. Če se nahaja na zaplenjenih turških ladjah blago nevtralnih držav, se mora. vprašati mornariško ministrstvo, kako postopati.
Vpad Lahov v Albanijo.
»Corriere della Sera« poroča, da so Lahi drugič napadli Prevezo 30. septembra. Na ukaz abruškega vojvode je jezdil preoblečeni laški poiočnik Pa-nutti okolu Preveze in dognal, da se nahajata v pristanišču dve torpedovki in ena jahta. Kmetje so spoznali vohuna in ga zasledovali, a jim je ušel. Bis-caretti je nato napadel turški torpedovki. Turški vojaki se niso branili, marveč plavali na kopno. Laška torpedov-ka je nato vzela jahto. Na obrežju je demonstrirala velika množica. Lahi so izstrelili 76 strelov. V Carigi*adu se boje, da Lahi izkrcajo v južni Albaniji vojake. Laško jadransko brodovje kri-žari ob Epiru. Iz Carigrada se nadalje poroča, da so Lahi res bombardirali Prevezo. Potrjena pa turška poročila o obstreljevanju Preveze niso. Turška vlada konstatira, da so Lahi napadli turški torpedo-1-i ob 5. popoldne, dve uri prej. pred - je bila napovedana vojska ob 7. uri zvečer. Glede na drugo laško akcijo pri Prevezi hoče Avstro-Ogrska zavzeti stališče, da se počaka in nastopi, ko se bo videlo, kako se raz-
po zemlji položil jajce, si zavezal oči in plesal med jajci. Njegovi godci so pa med tem igrali vesele poskočnice. Ljudje, ki so hoteli iti gledat poroko, so se vsi obrnili in šli gledat, kaj počenja. Cela vas se je zbrala okrog njega, v cerkvi pri poroki sta bila pa sama ženin in nevesta in naročeni svatje.
Tako se je maščeval nad svojim izvoljenim dekletom. Potem je pa pričel divjati in piti. Veseljačil je vsepovsod, pil in dajal piti, premoženje se je pa tajalo vedno bolj. Dela se je odvadil, doma ga ni več obdržalo, torej se je pričel potikati po svetu. Posestvo so mu pa prodali na dražbi.
Težko je povedati, koliko je bilo pri Jožetu pripisati duševni bolezni, koliko pa burnemu značaju in strasti. Na vsak način ni bil popolnoma pri pameti. Ljudje so ga radi dražili, kedaj pojde obiskat svojo nevesto? Baje se je res od časa do časa vrnil v svojo rojstno vas in njegova davna nevesta, ki je bila sedaj premožna kmetica in dobra gospodinja, ga je baje vedno dobro sprejela in mu postregla. Lahko bi ostal pri njih do konca življenja in ne bilo bi mu treba mnogo delati. Toda Jožeta ni nikjer trpelo dolgo in moral je hoditi po svetu. Včasih je izgledalo, kakor da bi hotel s petjem, glasnim kričanjem in nebrzdanim veseljem, z godci in s plesom priglušiti neko notranjo bolest. (Koncc prihodnjič.)
vijejo stvari. Turški poslanik" na puna-ju je opozoril včeraj Aehrentliala na nevarnost, da nameravajo Lahi izkrcati v Albanije vojake in da vkrcuje Italija v ta namen že vojake ob Jadranskem morju. Laška vlada sama izjavlja, da je morala s silo nastopiti v Jadranskem morju, ker jo obstojala nevarnost, da lahko Turki ovirajo italijansko trgovino in napadejo italijanska obrežna mesta. Z ozirom na operacije Lahov v Jadranskem morju piše med drugim »Die Zeit«: Naša diplomacija ne sme trpeti, da jo vodijo Lahi še naprej za nos. Če se boje Lahi turškega brodovja, naj čakajo nanj ob svoji obali. Laška ofenziva ima namen kaliti mir na Balkanu in je naperjena ravno tako proti nam, kakor proti Turkom. Italijanom se mora povedati, da se ne bo trpelo, da imajo svoje bojno brodovje vedno ob albanski obali in da si napravimo sami mir, če nam ga ne bodo dali Lahi! Z ozirom na operacije turškega brodovja ob albanskem obrežju je Grška že sklenila, da mobilizira. O bombardiranju Preveze se še poroča s Krfa. da je trajalo le kratek čas.
BOJI NA MORJU.
Pri Hodejdi (Arabija) je neka ladja uničila turško motorno ladjo. Torpedna križarica »Peiki Hevket« je pa pobegnila v Hodejdo in streljala z drugimi topničarkami na laško ladjo, ki je bila poškodovana.
Turška vlada je ukazala, da se mora po vseh turških rpistaniščih ves premog in koks reservirati za turško bojno brodovje. Prepovedala je tudi prodajati potrebščine za ladje, kakor čopiče, barve in vrvi. V Carigradu, kjer je zgolj 7000 ton premoga, bo zato mo-
uradu se zaplenjuje laško blago. Mla-doturki zahtevajo, da naj se Lahi izže-nejo. V Solunu so bili 3. t. m. velikanski protilaški izgredi. Turki so napravili Lahom velikansko škodo.
RESNA P0R06ILA.
Sajd paši se je posrečilo sestaviti novo turško vlado. Parlament se skliče 14. t. m. Na. južnem Laškem je prebivalstvo navdušeno za vojsko, v srednji Italiji je mnenje različno, industrijska severna Italija pa ni prav nič navdušena za njo. — Na časnikarje se laška vlada zelo jezi in ovira poročanje, kar more. Na Malti je v kvaranteni veliko časnikarjev, ker so bili tako neprevidni, da so potovali skozi Italijo, ki je okužena s kolero. — Srbija je izjavila Turčiji svojo Turkom prijazno nevtralnost.
TURČIJA ODKLANJA VSAKO INTERVENCIJO.
»Vossische Zeitung« poroča: Turški poslanik Rašid paša je izjavil v imenu svoje vlade, da odklanja Turčija vsako intervencijo velevlasti, če bi imela izgubiti Tripolis. Sir Edvard Grey je izjavil, da je Angleška voljna posredovati med Lahi in Turki, če dobi Turčija za pogajanja potrebno opirali-šče. Vse velevlasti svetujejo Turčiji, da naj se sporazume z Italijo.
TURKI KONFISCIRAJO LADJE.
Iz Curiha se poroča, da so Švicarji zaradi laško - turške vojske zelo razburjeni ker so Turki zaplenili več tisoč železniških voz žita, ki je bilo namenjeno v Švico. V Dardanelih so pa tui*-ške bojne ladje zaplenile grški parnik »Zeus«, ki je vozil 100 vagonov lesa v Livorno.
Turški vojaki v Tripolitaniji.
rala počivati že tako mala industrija in se je že zelo podražilo kurivo. Iz Carigrada poroča avstrijski koresponden-čni urad, da poročilo o vrnitvi turškega brodovja v Dardanele ni potrjeno. Turško brodovje se nahaja pri Rhodosu. Janinski vali poroča, da ko je uničilo laško brodovje 2. t. m. trpedovko »To-kat«, se jc vrnilo v pristanišče grškega otoka Leukas. Dne 3. t. m. dopoldne je pa pri Rezadi napadlo turški torpedovki »Hamadie« in »Alpagott«. Rezultat ni še znan. V Carigradu se pa trdi, da je zapustilo turško brodovje Dardanele. in la se bije pri Mythileni bitka z laškim bojnim brodovjem. Po nekem cari-grajskem, še ne potrjenem poročihi so pa i. t. m. bombardirali Lahi otok My-thilene in ga zasedli. Turško brodovje je raztreseno in sicer se nahajajo ladje v Beirutu, Smirni in v Dardanelih in čakajo, kaj da jim ukaže bojna oblast. Italijani trde, da je dobilo laško bojno brodovje ukaz, da naj ne išče turškega brodovja, ker se boje, da Lahi uničijo turško brodovje, bi Turki pričeli klati Lahe, ki jih je še 50.000 v Turčiji.
Lahi ropajo turške ladje.
Angležov se Lahi boje, zato so izpustili že zaplenjeno angleško ladjo »Scheffield« na kateri se jc vozilo šest. turških častnikov, orožje in strelivo namenjeno turški vladi. Lahi so pripeljali v Tarent sultanovo jahto, ki so jo vjele laške torpedovke. Na jahti jc bilo več turških častnikov in njih rodbin, ki so sc pustile mirno vjeti.
Turki proti Lahom.
Turčija je obvestila velevlasti, da bo zaplenila blago, ki jc italijanskega Izvora. Na earigrajakem carinskem
PRED ZASEDANJEM DRŽAVNEGA ZBORA.
Včeraj so se že stranke posvetovale o bodočem zasedanju. Zbornici predlože več davčnih predlog. Trdi se, da predlože predlogo o direktnih davkih, novelo k osebnodoliodninskem davku, o davku na dividende in tantieme. Znižati se namerava davek na nove stavbe, posebne olajšave se nameravajo dovoliti hišam z malimi stanovanji. Obdavčiti namerava finančni minister avtomobile in povišati pristojbine pri stavah ob raznih dirkah. V seji nemškonarodne zveze je naglašal minister dr. Hochenburger, da mora ministrski predsednik ali pa njegov naslednik brezpogojno dobiti večino za brambno in finančno predlogo, česar ne zahtevajo zgolj vojaški, marveč tudi drugi, zelo visoki krogi. Zbornica se bo pečala v prvi vrsti tudi z vprašanjem o draginji. Jutri predloži finančni minister dr. Mayer proračun za 1. 1912. Od sobote do torka zbornica ne bo zborovala in bo sklicana seja v torek.
ČEHI NAPOVEDUJEJO DEMONSTRACIJE NA DUNAJU.
Z Dunaja sc poroča, da nameravajo ob otvoritvi državnozborskega zasedanja prirediti Čehi na Dunaju demonstracijo pred parlamentom, če se ne otvorijo češke šole. Župan kljub vladnemu pozivu zaprtih šol noče odpreti.
UVOZ SRBSKEGA MESA.
Srbska vlada je ustavila uvoz 15 tisoč prašičev, ker hoče sama določiti ! tvrdkam, koliko da naj izvažajo. Pre-; povedala je Srbija izvažati v Avstrijo ! ječmen in oves.
f ADMIRAL SCHLET.
Poročali smo že, da je iz vojne na Kubi znani admiral Schley te dni umrl. Rojen je bil 9. oktobra 1839. torej približno star 72 let. Udeležil se je državljanske vojske, vodil 20 let pozneje ekspedicijo v severne polarne pokrajine v svrho rešitve ekspedicije poročnika Greelyja ter je leta 1871. v Koreji priboril utrdbe ob reki Sali. Najznamenitejšega pa ga je napravila morska bitka pri Santiago 3. julija 1898., v kateri je špansko brodovje pod admiralom Cervera bilo premagano od brodovja admirala Sampsona, uspeh, ki je odločil vojno. Tri leta je trajal nato prepir, kdo je bil zrnagalec pri Santi-agu, Schley ali Sampson; preiskovalna komisija pa se je končno izrekla ugodno za Schleya.
RAZBURLJIV PRIZOR NA CESTI V BELGRADU.
B e 1 g r a d, 4. oktobra. Aktivni major Ducovič je napadel predvčerajšnjim na cesti bivšega vseučiliškega profesorja Vladimirja Bajkiča ter ga stavil na odgovor zaradi nekega članka v »Novem Vremenu«. Bajkič je odgovoril, da je za članke tega lista odgovoren le odgovorni urednik. »Potem pa ste vi odgovorni za razžaljivi protokol, ki ste ga sestavili v prid uredniku Zizva-rieu,« odvrnil je Ducovič in v istem trenutku udaril profesorja Bajkiča s pestjo po glavi. Bajkič je potegnil svoj revolver, a major Ducovič sabljo ter udaril večkrat ž njo Bajkiča preko gla^ ve in rok. Bajkič je nato ustrelil, a ni zadel majorja, ki se je bliskoma vrgel na tla. Bajkiča so nato aretovali prihiteli policaji, ki pa niso hoteli aretovati majorja. Z napetostjo se pričakuje sodne razprave o tem slučaju, ker se splošno zatrjuje, da je major Ducovič ravnal po naročilu kake visoke osebe. Listi »Novo Vreme« je v poslednjem časil bivšega prestolonaslednika Jurija ponovno napadel ter mu predbacival, da deluje na to, da bi se kralj Peter odpo-. ved al prestolu.
PORTUGALSKA ZOPET MONARHIJA?
Dozdaj se je portugalska republik ka zadušila še vsako monarhistično vstajo. Znala je tudi inozemstvu prikrivati položaj, kakršen je v resnici v državi. Uvedla je grozno strahovlado. Sodnikom je vzela neodvisnost, časopisje strahovala. Neljube so prestavili republikanski mogotci v kolonije. Vzela je republika svobodo cerkvi in oropala. Če se posreči republiki tudi vpad Conceira s 4000 možmi preprečiti, pokaže bodočnost.. O protirevoluciji seveda ni zanesljivih poročil. Toliko je pa gotovo, da je položaj na severu zelo resen, dasi so v Oportu protirevolucijo baje zadušili, ker je mesto v soboto izbruhnila že v petek. Poroča se, da se protirevolucija strašno hitro širi in da se pomnožujejo Conceirove čete. — Iz Oporta so pripeljali v Lizbono 125 mo-narhističnih agitatorjev, ki jih bo sodilo vojno sodišče.
FRANCOSKO - NEMŠKA POGAJANJA RADI MAROKA
bodo kmalu zaključena, nakar se prično pogajati o francoski odškodnini Nemcem ob Kongu.
Koroške novice.
k Od državne železnice. G. Viktor
R u n o v c, asistent v Badgasteinu, je prestavljen v Trbiž.
k Celovec. Kakor pravi poročilo nemškega »Schulvereina«, zida prvič to društvo tudi na Koroškem javno šolo, kar dosedaj ni delalo in je podpiralo le stavbe dežel. šol. Nova schul-vereinska šola stoji v Bekštajnu pod Beljakom, kjer hoče tudi družba sv. Cirila in Metoda zidati v Vodičji vasi šolo, a oblasti delo slovenske družbe ovirajo.
k Bistrica v Rožu. Nemški otroški vrtec je dobil od Schulvereina izdatno podporo. Slovenci na bran!
k Schulverein je lansko leto oddal šest štipendij za nemške učiteljiščnike, ki so se zavezali, da se nauče slovenskega jezika. Koroška dežela sama je oddala dve štipendiji v isto svrho.
k Vojaška vest. Komo poveljstvo je pohvalilo narednika 17. pešpolka Fran-celjna F i š e r j a za 151etno izvrstno službovanje pri garnizijskem sodišču v Celovcu.
k Jezersko. Ker je naš župnik g. L u b e j stopil v pokoj, je bila župnija razpisana. Župnijo je dobil g. Anton Stre s, dosedaj župnik Podkloštrom. Župnija Podklošter jc razpisana.
Naročajte »Slovenca",
Dnevne novice.
-f Prva seja vrhovnega odbora hrvatske stranke prava. V torek ob deseti uri dopoldne se je vršila v Zagrebu seja vrhovnega odbora hrvatske stranke prava. Prisotni so bili iz Dalmacije don Ivo Prodan, dr. Mate Drinkovič in Ivo Krstelj; iz banovine dr. Starčevic, Stjepan Zagorac. C. Akačič, K. Šegvič, dr. A. Horvat, dr. VI. Prebeg, dr. K. Bošnjak, dr. Pran Milobar, dr. G. Daz-man. Iz Bosne in Hercegovine je bil dr. Srečko Peršič, ki je poročal, da so ostali zastopniki v vrhovnem odboru iz Bosne in Hercegovine vsled važne seje bosenskega sabora prisiljeni odgoditi svoj dohod do petka. Vsled tega je določeno, da se razprave vrše, a predlogi stavijo na glasovanje, ko dospejo vsi zastopniki iz Bosne in Hercegovine. Z ozirom na znani sklep deželnozborske-ga kluba istrskih poslancev z dne 4. septembra 1911 v Divači, se je vršila v Istri akcija uglednih pravašev za sklicanje zbora stranke prava v Istri v svrho izvolitve zastopnikov v vrhovnem odboru stranke prava. Ker pa radi kratkega časa ni bilo mogoče sklicati takega shoda, odločili so istrski pra-vaši, da predlagajo kot istrske zastopnike v vrhovnem odboru stranke prava posl. dr. Matka Laginjo, posl. don Šima Červara, literata Slohoviča, župnika od Sv. Petra v Suni, ki so obenem pooblastili poslanca Cezarja Ahačiča, da jih v tej seji vrhovnega odbora zastopa, ker so bili ta pot službeno zadržani, prisostvovati osebno. Sestanek je otvoril v imenu pripravljalnega odbora dr. VI. Prebeg, ki je pozdravil navzoče ter predlagal za začasnega predsednika don Ivo Prodana, ki je tudi izvolitev sprejel ter predlagal za zapisnikarja posl. St. Zagorca. Nato se je prešlo k razpravi dnevnega reda.
-j- Prevzvišeni gospod knezoškof flr. Anton B. Jeglič se je te dni mudil v. Sarajevu ter je 1. t. m. posvetil Marijino cerkev na Banjskem bregu.
+ Shod v Dravljah. V nedeljo, dne 1. t. m. popoldne se je vršil v Dravljah pri Brenku shod S. L. S. Z ozirom na bližajoče se občinske volitve v Gornji Šiški je obširno poročal deželni odbornik dr. Peg ar n. O lokalnih liberalnih spletkah pa je govoril župnik Z a b r e t, ki je kazal na liberalno hinavstvo v Gornji Šiški.
+ Kmečka zveza za Belokrajino priredi v nedeljo 8. t. m. dvoje shodov in sicer dopoldan v Starem trgu, ob polu dveh pa vč e p 1 j a h p r i g. F u g i n i. Na obeh shodih bo poročal o političnem položaju državni poslanec E. Jarc.
—	Trgovska in obrtniška zbornica sa Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 6. oktobra 1911, ob pol 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Določitev zborničnih članov, ki jim je letos izstopiti iz zbornice ter predlog za imenovanje enega člana v volilni komisiji za zbornične volitve. 5. Prošnja trgovskega društva »Merkur« za podporo. 6. Volitev člana v odbor deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. 7. Volitev zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani, na Vrhniki, v Kranju, Škofji Loki in Tržiču. 8. Tajna seja.
-f- Moč agrarcev v državnem zboru.
„Die deutsche soziale Rundschau" je preračunila, da je v avstrijskem parlamentu v nemškem Nationalverbandu 39 agrarcev, v krščansko-socijalni stranki 68, v vsenemški skupini 2, med Čehi 45, med Jugoslovani 34, med Poljaki 48, med Malorusi 29, med Italijani 20, med Romuni 5. Skupaj 280 agrarcev proti skupnem številu 516 poslancev.
—	Občinske volitve v Ilirski Bistrici. Bistriški frakariji nikakor noče v glavo, da je njihovega gospodarstva v občinskem svetu konec. Na njihov priziv je c. kr. deželna vlada prve volitve razveljavila in sicer vsled tega, ker je bil neki nevolilec član volilne komisije, katerega so pa sami frakarji postavili in sicer zato, da bodo imeli v slučaju, ako volitev zanje slabo izpade, vzrok za pritožbo, kar se je tudi zgodilo. Naša frakarija zna pa tudi iz c. kr. deželne vlade norce briti; ponovna volitev bi se imela vršiti v nedeljo 1. oktobra — ampak se ni — ker je vsa frakarija pobegnila iz strahu pred ljudsko voljo, okrajnemu glavarstvu so pa naznanili šele v soboto zvečer — češ ako hočete, da se volitev vrši, pošljite komisarja: ker je pa bilo prepozno naznanjeno, zato ni nobeden prišel in volitve se niso vršile. Volilci 3o se opravičeno zgražali in vpraševali, kdo bode stroške plačal? Pozivljemo c. kr. deželno vlado, da brez odloga
energično vmes poseže ter sedanjim razmeram napravi konec.
—	Srednje šolstvo. Definitivni so postali profesorji: Anton Sušnik in Anton Detela v Kranju ter dr. Viktor Til-ler v Kočevju.
—	Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Rudolf Kump, Roza Ivan, Št. Vid pri Ljubljani; Helena Franke, Brezje pri Dobravi; Ana Grebene, Čemšenik; Teodora Verne, Sostro; Franc Trost (Le-skovec), Vič; Ivana Cegnar, Zabnica; Ivana Valenčič, Velesovo; Marija Tavčar, Petrova vas; Marija Jurca, Radeče; Marija Palovec, Mozelj; Berta Valenčič, Šmarje; Antonija Randl, Polhov gradeč; Gabrijela Erker - Jereb, Stari trg. — Nad učitelji so imenovani: J. Jeglič, Selca; Franc Silvester, Bohinjska Bistrica; Maks Bajec, Šmartno pod Šmarno goro; Fr. Erker, Stari log; Andrej Kenič, Zagorje pri Št. Petru. — Upokojeni so: Andrej Cvar, Velike Poljane; Apolonija Dolin-šek, Preserje; Helena Repouš - Debe-vec, Sv. Križ pri Tržiču (začasno); Ivan Leban, Bukovica; Ivan Wohinz, Kresnice; Evgenija Lapajne, Senožeče; Roza Špilar - Jelene, Sv. Peter na Krasu (začasno); Marija Cepuder - Zalaz-nik, Hrušica (začasno); Friderika Kon-schegg, Ljubljana; Mihaela Novak, Kočevje. — Nadučitelj Mihael Kosec je prestavljen iz Dragatuša na Bučko. — Ekskurendna šola se ustanovi za Veliki in Mali Koren. Razširi se ljudska šola v Komendi v petrazrednico in vsled tega odkloni ustanovitev nove šole v Mostah. Dvorazrednica v Št. Vidu pri Vipavi se razširi na tri razrede.
—	Ljudsko šolstvo. Okr. šolski svet v Liliji je imenoval bivšo suplentinjo v Žalni Marijo Flander za prov. učiteljico v Prežganju. — Okr. šolski svet v Črnomlju je imenoval absolvirano učiteljsko kandidatinjo Alojzijo Premk za provizorično učiteljico na enoraz-rednici v Rožnem dolu. — Kranjski deželni šolski svet je sporazumno z deželnim odborom dovolil, da se na osem-razredni slovenski mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani otvori para-lelka za osmi razred ter nastavi v to svrho prov. učiteljsko moč.
—	Občni zbor obrtne zadruge na Vrhniki bo dne 8. oktobra 1911 v šolski telovadnici na Vrhniki. Dnevni red: 1. Otvoritev zbora po načelniku. 2. Poročilo tajnika. 3. Polaganje računa po načelniku. 4. Voli ev novega odbora. 5. Raznoterosti. Obrtniki! udeležite se polnoštevilno zborovanja! Načelnik: Simon.
—	Društvo za krščansko umetnost
je imelo v sredo 4. oktobra t. 1. odboro-vo sejo, v kateri se je odločilo glede kn. šk. ordinariatu došlih konkurenčnih skic v razpisanem natečaju za oltarno sliko Srca Jezusovega na Brezjah. Natečaja so se udeležili trije slikarji (eden štiri skice, dva vsak po eno). V razsodišče sta bila povabljena tUdi slikarja gg. Rihard Jakopič in profesor Gašper Porenta. Sprejeta je bila skica slikarja Ivana Vavpotič.
—	Nove orožniške po-.taje bodo od 1. februarja 1912 v Dobrničali, Št. JurjU (okraj Radeče), Turjaku (okraj Velke Lašftp), Spodnji Košani in Št. Vidu nad nad Vipavo. — Na vsaki postaji bosta po dva orožnika.
—	Otvoritev »Društvenega doma« pri Sv. Heleni. Dan 24. septembra, ki ga je ljudstvo že dolgo časa težko pričakovalo, je bil dan slavlja za celo faro šenthelensko. Da je bil to zares vesel praznik naše katoliške slovenske izobraževalne organizacije, se je bralo vsakemu na obrazu, ko je videl korakati četo za četo vidih Orlov. V hipu je bil obširni prostor g. Fr. Zupančiča napolnjen Orlov, članic Bogomile in izobraževalnih društev z zastavami. Naša mladina je pokazala, da se ne ustraši nobenih zaprek; kljub temu, da se je bilo bati deževnega vremena, so prihiteli na naše slavlje celo Orli iz Loškega potoka in iz Vač na dveh okrašenih vozeh. Prišli so pa tudi iz Hru-šice, Most, Moravč, Sostrega, Dcvice M. v Polju, Domžal, Št. Jakoba ob Savi in iz Dola pri Ljubljani ter zastopniki iz Viča, Kamnika. Ob %10. se je začel sprevod pomikati iz Kamnice, kjer je bil sprejem slavnih društev in Orlov, v farno cerkev sv. Helene. Sprevodu je načeloval g. Vojteh Jeločnik. Ob 10. uri dopoludne je bilo cerkveno opravilo, velika farna cerkev je bila premajhna za ogromno množico. V cerkvenem govoru je naš g. deželni poslanec dekan Ivan Lavrenčič govoril o pravi katoliški izobrazbi. Po cerkvenem opravilu smo šli, na čelu Orli, v društveni dom. Pozdravil je vse navzoče občinstvo domači g. župnik, župan in g. deželni poslanec Ivan Lavrenčič ter v kratkem iu jedernatem govoru razložil pomen društvenega doma. Po govoru je blagoslovil g. župnik novi dom. Po blagoslovu se je razvil lep sprevod, na čelu
godba Orlov iz Dev. Marije v Polju, skozi Dolsko v Kamenco h gospodu Fr. Zupančiču, kjer je bilo pripravljeno skupno kosilo. Po popoldanski službi božji se je pričela javna telovadba; lepo število Orlov je nastopilo na telovadnem prostoru pod načelstvoin g. Voj-telia Jeločnika, razvijal se je v vseh inačičah rajalni pohod, za njim so sledile proste vaje in telovadba na orodju. Po končani telovadbi so nam pa v prostorih g. Fr. Zupančiča v Kamerici priredili par lepih ur godba Orlov iz Dev. Marije v Polju, razna pevska društva, posebno pa pevsko društvo iz Sostrega.
—	Otrok zgorel. Preteklo soboto je v Sviljah pri Medvodah pustila gostija Franca Jamnik svojo 2 let staro hčerko Lojzo, medtem ko je večerjo kuhala, na ognjišču. Mati se je nato nekaj časa odstranila, otroku pa se je vnela obleka in ko se mati vrne, vicli hčerko pred durmi vso opečeno. Otrok je kmalu umrl. Sodna komisija se je včeraj podala na lice mesta zaradi obdukcije otroka.
—	Drnštvo za otroško varstvo v senožeškem sodnem okraju priredi dne 15. oktobra t. 1., ob 3. uri popoldne v veliki sobi okrajnega sodišča v Senožečah ustanovni občni zbor.
—	Surovost amerlkansklh mornar* jev. Dva mornarja amerikanske ladije »Scorpion«, ki se nahaja v Lloydovem arsenalu v popravi sta začela v nedeljo ponoči v neki tolerančni hiši v Trstu hudo razbijati in pretepati ženske, katere so začele, kričati na pomoč. Prišel je neki stražnik, ki je moral rabiti sabljo, da se jih je ubranil. Akoravno ju je ranil na rokah, bi se mu bila slaba godila, da niso prišli drugi stražniki na pomoč, katerim se je naposled posrečilo ugnati nasilneže.
— Zločinska rodbina. Brata Jaka in Peter Rivolt, oba izvoščka, ki sta brata onih dveh Rivoltov, ki sta bila v petek obsojena radi uboja svoje svakinje ;sta bila v soboto aretirana, ker sta grozila s smrtjo svojemu bratu Evgenu ker je pričal proti obsojenim bratom.
—	Iz Motnika. Zaradi živinske kuge so bili pri nas dalje časa živinski sejmi prepovedani. Odprli so se zopet dne 4. oktobra na zagrnjenem prostoru zunaj trga. — Misijon srno obhajali od 20.—27. septembra. Ljudstvo se ga je prav pridno udeleževalo; zato tudi sadovi ne bodo izostali. — Pri naših občinskih volitvah ni bilo nobene agitacije, a vendar so se jih udeležili skoro vsi volilci. Vsi dvanajsteri izvoljeni odborniki so pristaši S. L. S. in so si izvolili soglasno za župana vrlo sposobnega g. Franceta Kogej. — Živinski hlevi so bili pri nas doslej po večini zelo nezdravi. Ze letos so pa po prizadevanju živinorejske zadruge nekateri hleve zboljšali. Dva posestnika sta v to svrho hvaležno prejela od visokega deželnega odbora izdatno podporo. Več popravil se obeta prihodnje leto.
—	Volk se je po.avil v okolici Tur-nja v Dalmaciji in poklal že krog 50 živinčet.
—	Kurja tatica. V drvarnico Janeza Porente, užitninskega uslužbenca na Razdrtem pri Šmarji, je vlomila neka Alojzija Smrekar s svojim 131etnim sinom Janezom ter sta vzela tam dve kokoši. Lastnik je takoj sumil, kdo je tat ter je poslal svojo hčer z jutranjim vlakom proti Ljubljani. A že v Lavrci je storilko dohitela ter ji ukradene kokoši odvzela.
—	Trgatev v Dalmaciji se je v nekaterih krajih 20. t. m. pričela in se po redu nadaljuje clo koncem tekočega meseca. Ponekod, kjer je palo nekoliko dežja, zlasti v splitski okolici in v Ka-štelih, je grozdje precej uspelo; marsikje pa je ves pridelek vzela suša, tako n. pr. na otoku Braču, od koder sc ljudstvo trumoma seli.
—	Zahvala. Med blagimi dobrotniki nesrečnih pogorelce v v Gabrju se odlikujejo: Kranjska hranilnica z zneskom 1000 K, g. Avgust Zajec, lastnik hotela »Belvedere«, z zneskom 50 kron, katere je nabral pri veselici v prid pogorelccm v Gabrju, in slavno županstvo na Vidmu pri Dobrempolju tudi z zneskom 50 K. Podpisano županstvo se v imenu pogorelcev najtopleje zahvaljuje slavni Kranjski hranilnici, gospodu Zajcu in slavnemu županstvu lia Vidmu. — Županstvo Brusnice, 26. septembra 1911. — Fr. Uro v a t, župan.
—	Častno svetinjo za iOletno zvesto službovanje je dobil organist gosp. Blaž Gerčar v Zlatem polju.
—	Avstrijsko in Italijansko trgovinsko brodovje. Avstrija ima sedaj 377 parnikov z 844.981 brutotonami, oz. 528.588 netoton, medtem ko ima Italija 479 parnikov z 1,026.823 brutoton. ozir. 620.276 netoton. Iz razlike med brutotonami in netotonarni razvidimo man jšo vrednost italijanske trgovske mornarice od avstrijske; med brutotonami obeh mornaric znaša razlika 181.842
ton, med netotonarni pa samo 91.688 ton, torej približno polovico, kar jasno priča o modernosti naših ladij nasproti italijanskim. Kako naglo se razvija naša mornarica, služi naj nam sledeče, da se je naša mornarica pomnožila v enem letu za 67.459 ton, a italijanska samo za 19.855 ton; in ako upoštevamo, da se nahaja v avstrijskih ladjedelnic cah v delu za 109.400 ton novih parnikov, je jasno, da mogoče že v enem letu prekosimo laško trgovsko brodovje. V Lloydovem arzenalu so sledeči parniki v delu z: 8100 tonami, 8100 tonami, 3900 tonami ,pri Sv. Roku: 8100 tonami, 8100 tonami, 5000 tonami, 4600 tonami, 2000 tonami, 2000 tonami, v Tržiču: 12.000 tonami, 7500 tonami, 5000 tonami, 14 tisoč tonami, 8000 tonami, 8000 tonami, 5000 tonami, skupaj torej 109.400 tonami. Glede jadrnic pa ne pridemo v pri-i meri z Italijo niti v poštev, ker imamo samo 5 jadrnic z 1507 tonami, a Italija 598 jadrnic z 313.685 tonami. To pa ne prihaja v trgovini toliko v veljavo, ker se jadrnic ne more vporabljati v isti meri kakor parnike, posebno za dolge vožnje. Podatki o tonah se nanašajo na angleške tone, ki so približno za pokn vico težje od naših. Avstrijska tona ima 10 metrskih stotov ali kakor navadno pravimo 10 kvintalov. Kje je iskati vzrok tako hitremu razvoju našo trgovinske mornarice? To je povzročila Bohinjska železnica, ki je odprla Trstu popolnoma nove kraje ter potegnila v naš trgovski emporij alpske dežele, Češko in južno Nemčijo. Omeniti treba še direktne zveze med Londonom in Trstom in od tu direktne zveze z Lloyd. brzoparniki z Aleksandrijo. Vožnja traja iz Londona čez Trst v Aleksandrijo približno le štiri dni. med tem ko se je rabilo prej preko Gibraltarja 7 do 8 dni, kar je naravnost epohalnega pomena v trgovini, kajti za Angleža je »time is money« — čas je denar.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljansko vodstvo S. L. &
Včeraj je izvrševalni odbor S. L. S. sklenil, da se za Ljubljano ustanovi samostojno vodstvo S. L. S. Vodstvo S. L. S. za Ljubljano se v kratkem konstituira.
lj Na pozorišče vojske med Turčijo in Italijo nas popelje jutri ob 8. uri zve^ čer veliko skioptično predavanje v »Ljudskem domu«. Predavanje in po-jašnjevanje slik je prevzel g. prof. dr. V. Šara bon. Opozarjamo, da se sedeži po 1 K in 40 vin. prodajajo v trafiki pri Šoukalu pred škofijo, stojišča po 10 vin. se bodo pa dobila jutri zvečer pri blagajni.
lj V nedeljo, 8. t. m., ob pol 8. uri zvečer vsi v »Ljudski dom« gledat »Krivoprisežnika«, krasno narodno igro s petjem v sedmih slikah. Ze naslovi posameznih slik povedo, kako raznovrstna so prizorišča in ako upoštevamo, da ima »Ljudski oder« na razpolago najmodernejše tehnične pripomočke, tedaj smemo pričakovati krasen večer. Pri igri se rabijo tudi vsi oderski aparati: blisk, grom, veter, dež, strela itd. Prva slika: Na Kmetovčem vrtu, druga: V gostilni na Lahoveni, tretja: Na Krivoprisežnikovem domu, četrta: Pred vaškim znamenjem, peta: V hudem brezdnu, šesta: V oglarski koči, sedma: Ljubezen in sovraštvo. — Jutri priobčimo kratko vsebino te krasne igre. Vstopnice se dobe v predprodaji v »Katoliški Bukvami« od pol 8. ure zjui traj do 7. ure zvečer.
lj Šolo za gosli jc vsled mnogo-stransko izraženih želja otvorila glasbena šolo »Ljubljane«. Pouk se prične takoj. Učenci se sprejemajo vsak dan od 3. do 6. ure popoldne v pisarni vodstva, hotel »Union«, vhod iz Frančiškanskih ulic. Vpisnina 2 K, šolnina 4 K mesečno. Dovoli se oproščenje. Poučeval bo absolvent praške-, ga k o n s c r v a t o r i j a.
lj Z velikimi žrtvami se jc odločilo slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« storiti zopet korak naprej. Kakor poročamo, otvarja sedaj tudi šolo za gosli, na kar posebno opozarjamo občinstvo. Ob tej priliki se opravičeno obračamo na vse tiste, ki bi bili lahko ji o d p o r n i k i »Ljubljane «, a še niso, naj blagohotno u p o š 1 j e j o svojo podpornino. Ne samo radi procvitajoče svoje glasbene šole, tudi radi neumornega sodelovanja svojega zbora pri raznih priredbah zasluži »Ljubljana«, da jo s podpornino podpirajo vsi tisti, ki sicer s svojim glasom ali na kak drug način ne morejo sodelovati pri naši glasbeni organizaciji. Prihodnji teden se vrši občni zbor »Ljubljane«, zato naj bi se do tedaj oglasilo mnogo novih podpornikov.
lj šentpeterskl Orel v Ljubljani priredi v nedeljo dne 15. oktobra v Rokodelskem domu zabavni večer. Ker jc odsek šc mlad iu potreben podpore.
rt
vabimo naše prijatelje, da se v velikem številu udeleže tega zabavnega večera. Spored je zelo bogat in ga priobčimo 'kesneje. 'Predprodajo vstopnic jc prevzel iz prijaznosti g. Iv. Podboj, trgovec nasproti sv. Petra cerkve. Oskrbite si vstopnice naprej t Na zdar!
lj Umetniška razstava. V umetniškem paviljonu II. Jakopiča se je danes zjutraj otvorila VII. umetniška razstava. Razstavilo je svoja dela pet umetnikov in sicer trije kiparji: Dolinar Lojze, Sever Anton in štefic Anton in slikarja: Gustinčič Pavel in Rašica Mar-co. Vseh del je 87; prevladujejo v veliki večini kiparske umetnine, slik je samo 23. Največ je razstavil Štefic Anton; namreč 57 del; zato daje tudi njegova umetnost celi razstavi svoj značaj. Razstava kaže, da se naši kiparji smejo pred svetom pokazati in skoraj bi rekli, da je naše kiparstvo na višji stopinji kakor naša slikarska umetnost, vsaj kolikor se tiče te razstave. Na podrobnejšo oceno se še povrnemo. Vstopnina je l K, na razpolago so tudi katalogi. Občinstvu, ki se zanima za našo umetnost, bodi razstava toplo priporočena.
lj Iz umetniških krogov. Pred štirinajstimi dnevi je dospel iz Zagreba v Ljubljano mlad kipar Anton Štefic, ki si je uredil atelje na sv. Petra cesti št. 47. Študiral je na umetni šoli v Zagrebu in bil vsa štiri leta odlikaš. Vsako leto je dobil Štefic od profesorskega zbora v znak marljivosti pohvalno priznanje. Imenovani umetnik je pripeljal seboj 58 umetnin, večinoma študije po naravi modelirane, ki so izložene na kolektivni jesenski razstavi v Jakopičevem paviljonu. Ta razstava je inte-resaritna radi tega, ker je tu videti različne alegorične študije, n. pr. Kristus v grobu v naravni velikosti, sv. Janez Krstnik v naravni velikosti, sv. Job v polnaravni velikosti, sv. .Toba glava v naravni velikosti, mala štatue-ta »Molitev«, relief sv. Trojice in plaketa »Kelih lrpljenja». Priporočamo občinstvu, da si ogleda to izvanredno razstavo našega mladega umetnika, kajti toliko skulptur naenkra t še ni nobeden kipar razstavil v Ljubljani, kakor naš Štefic. Imenovani se je rodil v Boštanju na Dolenjskem.
lj Opera je pričela letošnjo sezono % Verdijevim »Rigoletto«, delo, katero človek rad gleda in posluša, dasi se moderni glasbenik ne more vnemati za ono kolora turno navlako katera pre-preza te vrste dela, četudi ničesar ne izraža, nego le v dokaz briljantne tehnike služi. Predstavi je vtisnil pečat nepričakovane in doslej pri nas le redko nujane umetniške dovršenosti emi-nentni umetniški intelekt dirigenta g. V. Talicha. Orkester, ki ima nekaj novih moči, bo g. Talich še svetlo obrusil, da bo še izbornejše sviral, zbor bo uspeval če se bo vedno tako potrudil v pevskem in igralskem oziru. Solisti wo se istotako prav čedno v jemali z imenovanimi faktorji.
Ga. markiza Strozzi, elegantna prikazen, je dobro izšolana koloratuma sopranistka z nekoliko, morda samo slučajno obileženim glasom.
Tenorist g. Krampera in baritonist g. Novak, sta dobila pevca in igralca. Imata vsak svojo, pa oba enako hibo v nastavku višjih glasov, katero bodeta po pameti in dobri volji omilila na minimum. Sicer sta jako simpatična.
G. Križaj je očividno napredoval in precej zlezel iz diletantovskih hlač. Pel je jako lopo. G. Bukšeka je tu in tam mučno poslušati, ker se zdi, kakor da mu petje dela težave v nastavku. Sicer je ugajal. Ga. pl. Foedransperg je ostala s svojo neprikladno ulogo v ozadju. Velik njen glas itak ni, zato pa utone v taki partiji.
Oprema je bila okusna, toalete elegantno, harmonično so jo spajala notranja in vnanja stran vprizoritve, opravičujoč nade na g. Talicha.
Povodom godu Nj. Veličanstva jo sviral orkester pred predstavo cesarsko himno. Med popotniki smo videli gosp. dež. predsednika, barona Schvvarza, g. dež. glavarja pl. Šukljc in g. vladnega svetnika Laschana.
Hiša je bila razprodana.
A. S.
lj Vinska pokušnja v deželni kleti
pod kavarno »Evropa« so vrši danes od .">. ure naprej. Vinske pokušnje bodo odslej v deželni kleti vsak teden.
lj Družinski večer dalje služečih podčastnikov ljubljanske garnizije se vrši v nedeljo dno 8. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« h kateremu se vsi prijatelji in znanci teh podčastnikov uljudno vabijo. Začetek ob 8. uri zvečer.
lj Iz gledališke pisarne »Dramatičnega društva«. Danes v četrtek se poje drugič krasna Verdijeva opora »Rigoletto«, ki io dosegla v torek velikanski uspeh. Slavno občinstvo opozarja,
J tla gostuje tudi pri tej predstavi mla-| dodramatična operna koloraturka ga. j Maja markiza pl. Strozzi iz Zagreba. I Predstava so vrši za nepar-abonente. l j Kranjsko društvo za varstvo živali v LJubljani da na znanje, da ima od 1. oktobra l. 1. dalje svojo društveno sobo, skupno s tukajšnjim društvom hišnih posestnikov, v pritličju hiše številka 20 v Gosposki ulici. Uradne ure so vsak četrtek od 5. do 6. ure popoldne.
lj Smrtna kosa. Anton Vilhar, peto-šolec na II. državni gimnaziji, je včeraj zjutraj umrl za jetiko pri stariših v Postojni. Pogreb se vrši v petek ob 8. uri zjutraj.
I j V Ameriki povozil vlak ljubljanskega okoličana. V Clevelandu je povozil vlak Slovenca Franceta Rozmana. Rajnki Rozman jc bil star 30 let, doma iz Št. Vida nad Ljubljano in je bival okoli štiri leta v Ameriki. V stari domovini zapušča ženo in tri otroke.
lj Umrli so: V hiralnici Ivana Košenina. v Gradišču štev. 11 Marija Magister.
I j Ogenj. Ko se je sinoči družina Antona .Škafarja na Karolinški zemlji št. 55 vsedla k večerji, je gospodar opazil, tla gori hlev in skedenj. Na pomoč prihiteli sosedje so zamogli rešiti le živino in kozolec, hlev in skedenj sta pa pogorela. Istotako jo ogenj uničil 10 stotov žita in 200 stolov sena. Škafar ceni škodo na 2500 K, zavarovan je pa za 1000 K. Ker gasilci niso bili vsled megle o ognju obveščeni, niso prišli k pogorišču. Kako je ogenj nastal, dose-daj še ni znano.
lj Zaradi nevarne grožnje areio< van. Ko je predvčerajšnjem poslovodja pri »Balkanu« opozoril 271ct,nega delavca Franc, Vidica da naj hitreje dela. ga je to ta.ko vjezilo, da mu je zagrozil, da ga bode ubil. Poklicani stražnik je Vidica arefcoval.
lj Čevlje ukradel. 181etni delavec Ferdinand Muller je pri neki stavbni tvrdki ukradel svojemu znancu par čevljev. Ko je bil aretovan, je na i>olici-ji dejal, da je to storil vsled tega, ker so bili njegovi čevlji že raztrgani. Pri osebni preiskavi so našli pri Mullerju tudi kolesarsko številko in vitrih.
lj Žepna tatvina. Ko je predvčerajšnjem prišel užitkar Anton Grandlič v Ljubljano, je ostal ponoči, ker ni mogel nikjer dobili prenočišča, sede. za mizo v neki gostilni v Kolodvorski ulici in tam zaspal. Ivo se je v jutro prebudil, je zapazil, da mu manjka žepni robec v katerem ie imel zavitih 170 K v bankovcih. Policija je robec pri preiskavi v gostilni našla pri drugi mizi pod prtom. seveda brez denarja.
lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani so darovali: Preč. g. msgr. Anton Zupančič, profesor bogoslovja, 10 K; preč. g. Anton Žlogar, kanonik v Novem mestu, 10 K; g. Josip Weibl, ključavničarski mojster, 10 K in g. Fran Zore, svetnik trgovsko in obrtne zbornico, 5 K. — Bog povrni vsem gg. darovalcem!
I j Najdena Je bila plahta pred enim tednom v Kolodvorski ulici. Kdor jo je izgubil, na j se oglasi pri I. ljubljanskem zavodu za straženjo in zaklepanje, Kolodvorska ulica št. 28.
NOVI POVELJNIK 15. VOJNEGA ZBORA
je postal fml. Borogevič, rojen I. 1856 v Humetiču na Hrvaškem.
VSPEH MONARHISTOV NA PORTUGALSKEM.
V štirih največjih mestih na severu Portugalske se jo prebivalstvo navdušeno pridružilo stotniku Concciro. Vse čete teh štirih mest so so mu pridružilo. Conceiro koraka daljo proti jugu. Upor monarhistov so baje ne vrši v korist bivšega kralja Manuela, ampak v korist don Migtiela.
Telefonska m brzojavna poročila. Strašni škandali v avstrijskem parlamentu
VELIK PRETEP MED POSLANCI. Dunaj, 5. oktobra. Prod otvoritvijo današnje seje avstrijske zbornice so so zgodili v parlamentu strašni sandali. Podala so je namreč dopulacija 300 čeških otrok poti vodstvom svojih učiteljev v parlament, da prosi varstva zoper dunajski magistrat, ki češko šole zapira in zahteva, da so Češkim otrokom na Dunaju ne zabrani pouk v materinem jeziku. Policija jo, ko je za lo namero izvedela, z gostim kordonom ram po zaprla, a češkim otrokom so jo posrečilo, da so čez stranska vrata dospeli v protidvorano. Ko pa so od tu hoteli v stebrišče, so jim postavi na-I sproti reditelj, nemški poslanec A l -: breeht. in jim brani vstopiti. Po-I slane i Š r i b e r n y, F rc f s 1, Ne m r r i in drugi so Albrechta pozvali, naj pusti
j otroke skozi, toda Albrecht je izjavil, tla ne bo! Nabralo sc jc nato veliko nemških poslancev, ki so na Čehe vpili, Franko Stein pa je zaklical: »Vrzite češko pakažo vun!« Ta izraz je bil signal za strahovit vihar. Poslanci so se spoprijeli, drug drugega suvali iii sa pretepali, nemški poslanec Teufel je potegnil revolver. Nemec Kroy je češkega poslanca Lisyja udaril, nakar mu je Lisy strgal kravato, Nemci so se drugih poslancev lotili s pestmi in je bil celo poljski poslanec Reger udarjen. Neka češka dama je poslancu Humerju v obraz pljunila. Najbolj razburljivo pa jo bilo, da so ubogi otroci začeli kričati In jokati in so prišli v metež ter bili tudi os u van i. Pretep jo trajal skoraj ono uro, škandal je bil nepopisen, klicanje divjaško. Krov, Roller, Sommcr, Iro, Schreiner. Glockner, Stockl in drugi so skušali češko deputacijo potisniti iz parlamenta, Čehi pa so na Nemce vpili, če jih ni sram, da so češkim otrokom na Dunaju ne dovoli pouk v materinem jeziku. Najbolj nesramen jc bil bivši minister-kra jan S c h r e i n e r, ki je vpil: »Hier ist deutscher Boden!« — (»Tukaj so nemška tla!«) Dr. Rybaf mu je odgovoril: »Tukaj so avstrijska tla, to bi vi ko* tajni svetnik morali vedeti!« Zbornični, predsednik dr. Syl-vester je poslance skušal pomirjevati, a se mu ni posrečilo. Končno se je vendarle posrečilo razburjeno duhove spa-metiti. Pisarniški ravnatelj je Čehe pomiril z izjavo, da je ministrski predsednik Gautsch pripravljen, manjšo deputacijo sprejeti. Čehi so določili tri može. poslanci pa so uboge otroke, ki so se po celem životu tresli, spremili vun. Ministrski predsednik je nato deputacijo sprejel in ji zagotovil, da bo zadevo Komenskyjevih šol na Dunaju vestno proučil. Z ozirom na grde zbornice nevredne škandale pa se izjavlja, ' da se deputacijo v mas^h ne bodo na noben način več v parlament puščalo, kar je tudi pravilno stališče. Pred parlamentom je močan policijski kordon skrbel za red.
Sad socialnodemokraSkesa Hujskanja, Mlad človek petkrat ustrelil na ministre.
Dunaj, 5. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je govoril prvi voditelj socialnodemokraško stranke dr. Adler o draginji. Končal je svoj govor: »Jaz se le čudim, da ljudstvo svojo bedo prenaša in se ni še vzdignilo!« V tem momentu ustreli mlad človek iz galerije petkrat proti ministrski klopi. V dvorani je nastala grozvita panika. Seja se je takoj prekinila. Storilca so takoj aretirali. K sreči ni nihče ranjen, kroglje so frčale posameznim poslancem mimo glave.
Dunaj, 5. oktobra. Atentator je 2G let star, mizar, iz Šibenika doma, imenuje se Vavrak. Ko ie dr. Adler omenil ostre obsodbe demonstrantov v Ottakringu in dejal, da se čudi, da si delavci to puste dopasti, je padlo pet strelov. Ena kroglja jo šla mimo nauČnega ministra grofa St.urgklia, druga mimo ju-stičnega. ministra dr. Hochenburgerja, tretja, mimo podpredsednika Pogačnika, ki je zraven justičnega ministra bil v največji nevarnosti. Kroglja se je za-pičila v Pogačnikov pult.
Poslanci so se pa obrnili proti soc. demokratom, kričoč jim: Morilci! Anarhisti!
Po prekinjenju so jo jo jc dr. Sylve-ster zopet otvoril in izjavil svoje ogorčenje. Nemški rad i kale i so klicali: »Pernerstorfer mora iz predsedstva vun!«
Dve ženski sta se onesvestili. Parlament se je takoj zaprl in vsakomur vstop zabranil. Nastalo je grozovito razburjenje in se je seja prekinila. Atentator je po strelih zavpil: »Živela internacionalna socialna demokracija!« Poslanci so čestitali justičnemu ministru, ker je ušel gotovi smrti. Atentator jo pri zaslišanju izjavil, tla je imel namen ustreliti justičnega ministra zaradi obsodb proti otakrinškim okseden-tom. »Ostro sodbe, ostri streli!« jc rc. kol.
Po prekinjeni .soji je zopet govoril dr. Adler, a ni prav mogel, ker so ga poslanci vedno prekinjali. Nato se oglasi ministrski predsednik baron Gautsch.
Guut.sch so je najostrejše obrnil proti socialni demokraciji, očitajoč ji, da jo h-u jokala zoper parlament. Poslanci so klicali socialnim demokratom: »Vi sle krivi! Vi sle pretili parlament razbiti!«
Zo seji sc je takoj vršil ministrski svet.
ŠOLSTVO V TRŽAŠKEM DEŽELNEM ZBORU.
Trst, 5. oktobra. Včeraj je v trža-j škoni deželnem zboru poslanec Fiamin stavil resolucijo za italijansko univer-i zo. Slovenski noslanec dr. VVillan je
povdarjal, da je revizija ljudskega štetja dokazala, da Trst ni italijansko mesto. Konstatiral jc, da ima laško delo za laško univerzo le namen provzročati agitacije in demonstracije. (Hrup. Klici: To je naša hiša, mi smo doma, pojte v Ljubljano!) Poslanec Puechor je tekom debate priznal, da ima Trst močno slovensko manjšino. Nujni predlog Fia-minov jo bil z večino glasov proti slovenskim glasovom sprejet.
KLOFAČ IN LAŠKO - TURŠKA VOJSKA.
Praga, 5. oktobra. Poslanec Klofač napoveduje, da vlože češki narodni socialisti v današnji soji državnega zbora interpelacijo z ozirom na laško-turško vojsko. Vprašali bodo vlado, čc ie radi vojske tudi v Avstriji ogrožen mir.
LAHI ŽE V TRIPOLISU.
Rim, 5. oktobra. Rimski časopisi 30 danes dopoldne sporočili: Tripolis se je udal. Laška mornariška infanterija se je izkrcala. Del turške posadke v Tripolisu je odložil orožje, drugI del je zbežal.
VOJAŠTVO IZ ITALIJE V TRIPOLIS.
Rim, 5. oktobra. »D'Italia« poroča, da se bo ekspedicija z vzkrcanjem vojaštva v Tripolis izvršila 8. oktobra.
ITALIJA POZVALA ABRUŠKEGA
VOJVODA, DA NE OBSTRELJUJE PREVEZE!
Berolin, 5. oktobra. Semkaj je došla vest, da Je abruški vojvoda dobil 3. t. m. od dveh radiotelegrafičnih postaj, vrhtega potom več torpedovk od rimske vlade strogo povelje, da ima nameravano obstreljevanje opusi Iti. Konsta-tirano je, da je vojvoda ta povelja dobil v pravem času.
ITALIJA ODKLANJA VSAKO POSREDOVANJE.
Pariz, 5. oktobra. Od avtentične strani se zagotavlja, da je Italija nasproti francoskemu kabinetu izjavila, da ne sprejme nobenega posredovanja, ki okupacije Tripolisa ne pripozna kot Izvršeno dejstvo.
LAHI PREREZALI KABEL PRI TRIPOLISU.
Frankobrod, 5. oktobra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada, da so Lalii prerezali kabel, ki veže Carigrad in Tripolis in ga zvezali z neko laško bojno ladjo.
LAŠKA ZBORNICA SE NE SKLIČE.
Rim, 5. oktobra. Predsednik laške zbornice Marcora je izjavil soc. demo-kraškemu poslancu Turatiju, da se ne skliče zbornica.
STAVKARSKI IZGREDI V ITALIJI.
Rim, 6. oktobra. V Comacchiju so se vršili živahni boji med ženskami, ki stavkajo in onimi, ki hočejo delati. Teple so se medseboj s palicami. Ljudstvo pustoši vinograde in uganja tudi druge sabotažne čine. Veliki posestniki vinogradov so pustili izgnati iz hiš po vinogradih družine, ki so se udeležilo stavke. Vlada koncentrira vojaštvo.
PROTILAŠKI IZGREDI V SOLUNU.
Solun, 5. oktobra. Ob protilaških izgredih v Solunu so napravili demonstranti Lahom velikansko škodo. Raztrgali so tudi laško zastavo, ki je visela na poslopju laškega konzulata. Kose raztrgane laške zastave so prodajali po dva turška funta. Nemški konzul je zaradi prot.ilaškc demonstracije protestiral pri vladi kot loški protektor.
ANGLIJA HUJSKA ITALIJO.
London, o. oktobra. Dočim so se angleški listi izpočetka kazali Italiji nasprotne, sc je zdaj vse ravno narobe izpreobrnilo. Angleži hujskajo Lahe, češ, da je prav, da so se Tripolisa hitro polastili, če ne bi se ga bila Nemčija. Angleži odobravajo tudi akcijo abru-škoga vojvode, češ, da mora Italija Adrijo in Jonsko morje turških ladij očistiti.
PROTI ITALIJANOM.
Carigrad, 5. oktobra. Visoka porta hoče vse Lahe izgnati. Vojni minister je vpoklical šest razredov regularne armade in redifov in pripravlja vpokli-canje drugih razredov. Turško vojaštvo v Albaniji se proti Lahom zelo sovražno vede. Mnogi Lahi bežijo na Krf. Italijani beže tudi iz Skoplja. Vse i t Italije prihajajoče blago se bo konfis-ciralo. Na nemškem poslaništvu v Carigradu je 11.000 Lahov zahtevalo potne liste. Včeraj so jih rešili 600. V Solunu so laško zastavo strgali, laške grbe razbili. Na glavnem carinskem uradu v Carigradu se je zaplemba laškega blaga že začela.
Brzojav. V kratkem prispo pariški
modeli, katere prinese osebno hčerka gospoda Benuitoviča,	3002
Ljudski oder, Ljubljana.
Začetek ob */28. uri.	Konec po 10. uri.
Predstava: 5. Predprodaja vstopnic v „Kat. Bukvami". V nedeljo dne 8. oktobra 1911:
Krivoprisežnik.
Narodna igra s petjem v 7 slikah. — Spisal Anzengrnber. — Za slovenske odre priredil Homunkutns.
{zprememba četrte in pete slike se izvrši pri odprtem odru.
Med III. in IV. sliko je 20 minut odmora.
Sodeluje oddelek ženskega zbora slavnega Glasbenega društva »Ljubljana«.
CENE:
Parter: I., II. vrsta a 3 - K. - III., IV., V. vrsta a 2 — K. -.VI., VII vrsta a 150 K. — VIII., IX., X., XI. vrsta a l-— K. — Zofe v parterju a 1-50 K.
Galerija: I. vrsta k 2--K. — II. vrsta & 1-50 K.
III., IV., V. vrsta a 1-— K. Balkon a l- K.	Stojišče 40 vin.
Dijaško stojllče 30 vin.
Vstopnice st> dobivajo tudi zvečer pred predstavo pri blagajni. — Blagajna se odpre ob 1/2">■ Med posameznimi dejanji zakasnelo došlim je vstop v dvorano zabranjen.
Po svetu.
Nesreča pri stavbi. V Budjejavicah sc je pri zgradbi kanditne tovarne »Merkur« podrl stavbni oder, pri čemur je bilo enajst oseb težko ranjenih.
Železniška nesreča. Iz Lvova poročajo, da je v bližini postaje Korczowa zadel 3. t. mes. osebni vlak v tovorni vlak, ki je stal na tiru. Sunek je bil tako močan, da so trije železniški uslužbenci, nek poštni uradnik in trije potniki težko ranjeni, 15 oseb pa je lahko ranjenih. Razbilo se je tudi več vagonov.
Nazadovanje nemških šolskih otrok
v Pragi. Iz nekega poročila praške mestne komisije jc razvidno, da jc bilo letos vpisanih na nemških javnih šolah v Pragi 1632 otrok, za 534 manj kot lansko leto. To nazadovanje je pripisovati očividno odredbi praške občine glede sprejema nemških gojencev v nemške javne šole.
Poštni obrat v parlamentu. Poštno ravnateljstvo je po koridorih poslanske in gosposke zbornice na Dunaju pustilo napraviti avtomate za prodajo znamk in brzojavnih listov.
Cene sladkorja naraščajo skoro neprestano bodisi na nemških trgih v Hamburgu in Magdeburgu, kakor tudi v Pragi. V Hamburgu in Magdeburgu so napredovale včeraj za 30 fenigov in v Pragi za 15 vinarjev. Sedaj se sladkorni baroni izgovarjajo na deževno vreme.
Ples na pokopališču. Iz Hagerstow-na, Md., v Ameriki poročajo: Neka ženska iz Big Pool je prišla 7. t. m. k sodniku E. B. Ilartieju ter mu naznanila, kaj se je pripetilo pred nekaj večeri v njenem kraju. Na pokopališču v Big Pool jc napravilo več mladih mož in deklic plesno zabavo. Godci so igrali, sedeč na grobnih kamnih, za ples. Plc-salci so pri tem skakali čez grobove, tudi posedali po njih ter se zabavali po svoje. Papirnate svetilke so obsevale ta prizor. Šele po polnoči so se odpravili domov. Ker ni naznanila sodniku imen, ni mogel le-ta izstaviti zapornih povelj.
3862
razpis Ceres-daril v znesku K30.000
n« pozabiti I
Natantneji pogoji pri vseh trgovcih!

Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2/h, sred. zračni tlak 736-0 mm
Cas opazovanja
4 9. zveč.
Stanje barometra v mm
737 6
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
J 7. zjutr,
9-2 brezvetr
37 0 10 0 I sr. jzvh. oblačno 2. pop. j 36 0 14 9 | sl. jug. sk. obl.
Srednja včerajšnja temp. 8 l1 nom. 12'3J
Nebo
dež.
■SE k
Sf i
6.3
3007
t
Tvrdka Fr. Stuplca, trgovina z železnino v Ljubljani, naznanja žalostno vest, da je njen večletni zvesti sotrudnik, gospod
Ferdinand Keržič
po kratkem trpljenju včeraj popoludne preminul.
Pogreb se vrši jutri popoludne ob 4. uri iz Šiške, Kolodvorska cesta 149, k sv. Križu.
V Ljubljani, 5. oktobra 1911.

Zahvala.
Vsem, ki so spremili našega pre-rano umrlega iskreno ljubljenega sina, ozir. brata, gospoda
Franca Kandare
ablturljenta Idrijske realke
danes, v sredo 4. t m. k njegovemu večnemu počitku, kakor tudi vsem, ki so količkaj pripomogli h krasno uspelemu pogrebu, bodi izrečena na tem mestu najiskrenejša zahvala. Dalje se zahvaljujemo za vse osebne in pismene dokaze srčnega sožalja, zlasti čč. duhovščini in vsem gg. pevcem Staro-trškega pevskega društva za krasno izvajane pesmi, kakor tudi vsem daro-vateljem krasnih vencev.
Dane pri Ložu, dne 4. oktobra 1911.
3005 žalujoča rodbina Raiire.
Več stavcev
slovenščine popolnoma veščih sprejme Tiskarna A. Slatnar v Kamniku.
3006 2
mlajši, vešč slovenskega in italijanskega jezika, dobi stalno službo v večjem industrijskem zavodu v Čeških Budjejevicah.
Služba se more nastopiti dne 1. novembra tega leia.
Ponudbe pod „Kontorist 40" na upravo lista.
TBZIE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 5. oktobra.
Pšenica za oktober 1911 ... .	1210
Oves za oktober 1911.....9 33
Oves za april 1912......9 62
Koruza za maj 1912 .....8-50
Efektiv trdno.

sprejme takoj v trajno delo Ambrož Ivan, krojaški mojster na Glincah štev. 251 pri Ljubljani. Plača po dogovoru ali akord
Mesto vsakega drugega obvestila.
3001
Rodbina Medica naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je njih pre-ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
Milan Medica
abiturijent
danes po kratki mučni bolezni ob četrt na 4. uro popoldne v starosti 20 let v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bode v petek 6. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Št. Petru na Krasu na domače pokopališče.
Blagega pokojnika priporočamo v tiho sožalje in blag spomin.
Št. Peter, dne 3. oktobra 1911.
Žalujoči ostali.
									
	sa		v, L. J		sa				
Književnost.
zrezana na 00 cm dolga polena in zložena v seženjske skladnice, dalje drobno razcepljena jeleva in bukova drva 20 cm dolžine in zvezana v okrogle butarice 50 cm v premeru dobavi najceneje v poljubni količini prosto postavljena do hiše v Ljubljani: Leva grofa Auersperga gozdarski in upravni urad v Namršlju, p. Studenec-Ig pri Ljubljani. Blago se lahko naroči po poŠti ali liri hišniku v Gosposki u 1.1.>. i
*	Jules Verne: Kapitan Hatteras
ali Angleži na severnem tečaju. Cena vezani knjigi 4 K 40 h. — Jules Ver-novi romani so v obče najbolj mikavno berilo, kar si ga človek sploh more misliti. Ne samo, da so dogodki, ki jih ta pisatelj opisuje, vedno izredno zanimivi, ampak so obenem zelo poučni zlasti v zemljepisnem in naravoslovnem ožini in zato kakor nalašč posebno za bolj odraslo mladino, zlasti še zato, ker imajo vseskozi plemenito moralno tendenco. Kapitan Hatteras je eden najlepših Jules Vernovih romanov in zato si ga je vredno omisliti. Naše ljudstvo ga bo bralo z največjim užitkom. — Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Dr. Aleš Ušeničnik: Sociologija. Cena broš. knjigi 8 K 50 h, vez. 10 K 80 h. — O tem delu sodi dr. Iv. Žmavec, ki stoji na protikatoliškem stališču, v 5. številki »Vede«: »Na vsak način učena knjiga! Knjiga je tako dobra, kakor so boljše katoliške knjige te stroke ty-di pri drugih velikih narodih. Stroga logičnost pri njegovih premisah, železna smotrenotst k ciljem njegove življenjske umetnosti, velika in ob ljubljanskih knjižničnih razmerah občudovanja vredna načitanost, to so nekatere glavne prednosti našega pisatelja.« — Če odločen nasprotnik krščansko-socialncga naziranja o Ušeničnikovem delu tako sodi, koliko bolj bi je morali upoštevati naši krogi! V resnici Uše-ničnikova Sociologija, nudi veliko več kakor tozadevna nemška dela, posega globlje in jc tudi znatno bolj logično sestavljena. Socialnega dela jc med nami toliko, a pozitivno podlago more vsak le tu dobiti! Zato bi bilo želeti, da bi se dr. Ušeničnikova Sociologija, ki je katoliškim Slovencem in vsemu našemu narodu v čast, tudi svoji vrednosti primerno naročevala! — Lepo delo je izšlo v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.
* * *
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI
za praznik Vseh vernih duš:
G r u b e<r J o s. Bequiem v D-mol za en glas in orgle. Op. 145. Part. 1 K 44 v., glasovi it 30 vin. Miiierer lg. Missa pro Defunctis za četverosrlnsni mešani zbor in
orgle. Op. 691>. Part. 1 K 20 vin., glasovi a 24 vin.
Goller Vinc. Requiem za četvero-glasni mešani zbor in orgle. Op. 26 Part. 2 K 64 vin., glasovi a 24 vin.
W i 11 F r. D r. Missa pro Defunctis za en glas in orgle. Op. 42 a. Part. 1 K 20 vin., glasovi a 12 vin.
G r u b e r J o s. Rcquiem v C-mol za en glas in orgle. Op. 204. Part. 1 K 20 v., glasovi a 60 vin.
Mi t ter er Ig. Missa pro Defunctis v e-mol, op. 155, za en glas in orgle Part. 1 K 20 vin., glasovi a 30 vin.
Marxer P. Requiem op. 2 za četvero-glasni mešani zbor in;orgle. ParL 1 Iv 44 vin., glasovi a 24 vin.
R e n n e r J o s. Requicm št. 4 za srednji glas in orgle. Op. 51. Part 2 K 40 vin., glasovi a 36 vin.
F o c r s t c r A n t. Missa pro Dcfunctis op. 20 za četveroglasni mešani zboi ali za en glas in orgle. Part. in \ glasovi 2 K, posamezni srlasovi a 20 vin.
111 a d n i k 1 g. Rcquiem op. 52 za on glas in orgle; v spomin pokojnemu p. Ang. Hribarju. Part. 1 K.
F o e r s t c r Ant. Missa pro Defunctis za četveroglasni moški zbor. Op. 80 Part. 1 K.
O ber steiner Jo h, Rcquicm Nr. ii v C za četveroglasni mešani zbor in orgle. Part. 1 K 20 vin., glasovi a 40 vin.
Rcnner J o s. Rcquiem št. 2, op. 45. za troglasni mešani zbor (tudi za en Klas in orgle). Part. 1 K, glasovi a 24 vin.
V urnik Mat. Missa. pro Defunctis za četveroglasni mešani zbor in orgle. Part. 1 K.
Brun nor E d. Requiem št. \ za troglasni mešani zbor in orgle. Part. 1 K 20 vin., glasovi h 24 vin.
Laharnar .(. Missa pro Defunctis za dva glasova in orgle. Op. 9. Part 1 K 20 vin.
II e g m a n n K. Missa pro Defunctis za troglasni moški zbor. Part 1 K 44 v.
Od Poljskega društva »Prijateljev Jugoslovanov"
v Krakovu smo prejeli sledeči dopis: Poljsko društvo »Prijatelje Jugoslovanov« v Krakovu ima tri odseke:
gospodarski, znanstveni in časnikarski.
Gospodarski odsek se obrača tem potom do slovenskih vinskih trgovin, da bi nam blagovolile poslati cenike raznovrstnih vin. Prosi tudi južne slovanske brate, da bi nam pošiljali ponudbe drugih domačih pridelkov in izdelkov.
Časnikarski odsek pa, čegar namen je dajati pojasnila o Poljski in popravljati napačno mnenje o Poljakih v slovanskem časnikarstvu, se isto-tako obrača na posamezna uredništva s prijazno prošnjo, da bi nam pošiljali svoje časnike s članki o Poljakih.
Za sedaj naj se vsak dopis na društvo »Prijateljev Jugoslovanov« v Krakovu naslovi na spodaj podpisanega: Loniory, poczta Porebka Uszev-ska (Galicija).
Za »Poljsko društvo prijateljev Jugoslovanov« v Krakovu prvi podpredsednik:
Stanislav J a s i 11 s k i.
Gospodarstvo.
Gospodinjska šola šolskih sester na Teharjih pri Celju. Novo šolsko le*o se začne 3. novembra 1911. Na šoli bota dva tečaja. Celoletni traja 12 mesecev; gojenke plačujejo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in pouk ter 10 K vpisnine v začetku leta. Zimski tečaj traja od 3. novembra do 1. maja; gojenke plačujejo v tem tečaju mesečno 35 K iii 10 K vpisnine pri vstopu. Predmeti, v katerih se na šoli poučuje, so: veronauk, vzgojeslovje, zdravo-slovje, spisje, računstvo, nemščina, gospodinjsko knjigovodstvo , kuhanje, šivanje, pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, svi-njereja, perutninarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo. V zimskem tečaju se poučuje bolj notranja gospodinjstvo, posebno kuhanje in šivanje poleg drugih predmetov. — Prošnje za sprejem se pošiljajo na naslov: Gospodinjska šola na Teharjih pri Celju, pošta Štore. Prošnjam naj se priloži krstni list, šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, obvezno pismo, da se bodo plačali vsi stroški, da bodo deklice vstrajale iz-vzemši izvanredne slučaje cel tečaj v zavodu, izvrševale dela, ki se jim naložijo in se ravnale po hišnem redu. To pismo morajo podpisati deklice in njihovi starši ali varuhi, če niso mogoče deklice že samostojne. Vsaki prosilki se pošlje takoj ko prošnja dospe na zavod tiskan prosjSekt, da vč koliko obleke mora s saboj prinesti. Na zavodu bodo ooučevale samo nove in izkušene ženske učne moči.
Razpisuje se
lili
v Studenem pri Postojni.
Plača je: v denarji do 600 kron. Štolnina, prostovoljna bira v žitu, krompirju, fižolu, razni darovi. Nastopi se 1. novembra 1.1. — Samski imajo prednost. Župni urad v Studenem, dne .'jO. sept. 1911. 12951	Dom. Janež, župnik.
Prodajalka
popolnoma vešča trgovine z mešanim blagom, z dobrimi spričevali, želi
etolna clnžho na deželi',iroti mali plaCi-3 Idili G MU/iMc Vstop takoj. Cenjene ponudbe pod .,PRIDNOST" Frančiškanska ulica 8 I. nadstropje, LJUBLJANA.	2995
Gospodično
izurjena šivilja za obleke želi dela na dom, gre tudi na deželo. — Ponudbe pod „Šivilja" na upravo ,.Slovenca".	2692
Meblirana soba
s posebnim vhodom se odda. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo ,,Slovenca".
■v
pr* ZlfMit
morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti sc dobe pri Štetanu Nagy, trgovina z železnlno, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5.	2821
na najlepšem prostoru pri novem mostu se radi bolezni poscstnice proda. — Poizve sc pri upravi »Slovenca«.	2963
Plahte za vozove
pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štefanu Nagy, trgovina z že-leznino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822
Sprejmejo se: •• * i*
ki sta vešča slovenskega in nemškega jezika, čc mogoče tudi stenografije, nadalje
zmožna obeh deželnih jezikov in knjigovodstva. Pismene ponudbe, v katerih sc naj navede dosedanje službovanje in zahtevek plače, je poslati s spričevali na naslov Peter Majdič, Celje.	2964
9

Pozor!
Pczort

S- Trgovci, konzumna društva, gostilničarji in kavarnarji!
S Strokovnjak prve vrst', nauči vsakogar proti gj	majhni odškodnini Izdelovati
§ brezalkoholne =

pijače, I
sadne soke in limonade 1
l
g s sadnim okusom, kakor malinovec, limonade, 3	jabolčnik, hrušovec. aprikose itd.
ftj Ker je navodilo laliko prlučljlvo ter | odgovarja popolnoma zakonu in izde-|| lovanje dobičkanosno, se to priporoča
§ S malim ln velikim obrtom.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati pod ..Strokovnjak" poštno ležečo Ljubljana glavna pošta.	2970 6 S
ttV^^MraramBKflKfiSRflraBa

ako naročite sukneno in modno blago naravnost iz tovarne za sukno od tvrdke
3 popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki za 20 kron in sicer: 1 moderna obleka iz listra, 1 prakt. obleka za hišna opravila in 1 krasna polet, obleka. Ostali ostanki so porabni za predpasnike, bluze itd.
12 popolnih srajc
vsebujejo moji 40 metrov dolgi rumburški ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so pripravni za najboljše opreme. Razpošilja se po povzetju. Prvovrstna tovarniška razpošiljalnica
Josip Frankenstein, Jaromer 92, (Cesta).
Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseh drugih predmetov vzorci nn željo franko. Vzorci se morajo vrniti.	2851
JAKOB FLIEGL
stavbeno in galanterijsko kleparstvo Ljubljana, sv. Petra nasip št. 45.
■ ■ ■
OTEP
Priporoča se sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, obenem priporoča se častiti duhovščini za pokrivanje novih stolpov (zvonikov), popravljanje in barvanje istih brez odra.
Postrežba solidna in točna.
■ ■ ■
raep
- Popravila -$e sprejemajo.
*Mo6ni saten
2alni klobuki vedno v zalogi
* <3ust dffiascKfie -
v
S&idovsfia ulica št. 2.
priporoča cenjenim damam veliRo iz Biro najnovejši/i pariš/ti/lin dunajs RiR modelov RaRor šporiniR RtoBuRov.
G»ne brej % nf^urence.
k
2938
2996
Razglas,
Posolllrfca o Hlariborn {narodni doml podeli za šolsko leto 1911/12 visokošolcem iz ustanove Franca Ešap0C devet podpor po K 300 ter
šc posebej tri podpore po K 300.
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti (za podpore iz Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja).
Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o izpitih in z indeksi, je vložiti pri posojilnici 19 HflaribOIH (Narodni dom} do 20. oinofioka f. 3.
V prošnjah je tudi omeniti, uživa li prošnjik že drugod kako podporo in v katerem znesku ter se naj tudi navede študijski semester.
U marlboru, dne 29. septembra 1911.	Ravnateljstvo«
Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko
PUCH 1911

J?
pri Fr. Cudnu trgovca v LjMM
Prešernova ulica, samo Mspii iraoCiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zalooa šiVElniii strnlev: Singer, RingschiR. Pouk za strojno vezenje gratis.
Edino zastopstvo za Kranjsko 1
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
913
Ma!
Mod
Mar»
ni
2615
(v puškarja
s*lon ®cSfzf
Domača M!
DOL TOIHEC, Humpolec
a- r.
Sevčik
ulica 8
a).
Češko.
Uzorclna zahtevo zaslon! nar sled!
Velecenjonim damam v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem otvorlla
modni salon
kjer bodem imela v zalogi priproste kakor tudi najelegantnejše damske in otroške klobuke najnovejših pariških in dunajskih modelov ter vse modne potrebščine po zmernih cenah.
Žalni klobuki so vedno v zalogi.
Vsakovrstna popravila se sprejemajo v vestno in točno izvršitev. Priporočam se kar najvljudneje za blagohotna naročila in zagotavljam najsolidnejšo iu hitro postrežbo. Z velespoštovanjem
2987
mariCfi GBtzl.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
□□aaanaananaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaP^
S Zavod za ortopedično telovadbo
ij	v katerom se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom	2971 7
H raznovrstno skHvlfenjc hrbtenice. Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja Q	Itd. |e v Gosposki ulici St. 8. pritlično.
fj Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. popoldan istotam.
'Mtcovorni urcdnjJi: Miha Moškerc.
Tisk: »Katoliško Tiskarne«.