V spomin pervega splošnega zbora sloveuskih nčiteljev 24. in 25. sept. l. 1872. v Ljubljani. Slovenski učitelj zaveda se živo, Za vero in narod mu serce kipi, On trudi za blagor se ljudski sterpljivo, Z narodom veselo, al' tužno živi. Slovenski učitelj živi za mladino, Spoznava, da v šoli je upanje vse, Nevtrudeno dela in orje ledino, Za delo prihodnost mu zlata cvete. Slovenski učitelj odgoja in lika, Z omiko narodu vdihuje moči, Naj boljše orožje je dušna omika, Z omiko Slovencem le zmaga žarf.