Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsak petek.
Leto VII. Št. 3.
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1?
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 21. januarja 1938.
mm
IIA
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 1? Poštnočekovni račun:
Ljubljana štev. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Rojstna hiša doktorja Franceta Prešerna
].
Slovenski pisatelj Fr. S. Finžgar, ki je rojak in j>ddaljen sorodnik Prešernov, je osnoval v Ljubljani odbor za
odkup Prešernove rojstne hiše
na Vrbi. Predsednik tega odbora je rektor slovenskega vseučilišča dr. R. Kušej, v odboru pa so zastopniki prvih slovenskih kulturnih organizacij in sicer za Znanstveno društvo vseuč. prof. dr. Fr. Kidrič, za Slovensko Matico njen predsednik dr. Dragotin Lončar, za Leonovo družbo njen predsednik vseuč. prof. dr. Fr. Lukman, za slovenski Pen-klub pesnik Otom Župančič, za Slovensko pisateljsko društvo prof. France Koblar, poten, načelnik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik in ustanovitelj odbora Fr. S. Finžgar.
France^ Prešeren ni za vse prave Slovence le naš največji pesnik, ki ga do danes prav gotovo 'e tnobeden ni dosegel, ampak je dosti več, je najvišji pogon slovenskega duha sploh in je in 1)0 ‘ 1 1 - ■ ■ •
renjska kmečka skrinja in pa pristen star gorenjski kolovrat. Na zid v »hiši« bodo obesili nekaj starih nabožnih slik na steklo, na javorovi mizi II.	bo ležala vpisna knjiga za obiskovalce. Zraven
d -	•	.	i -v ■	v ril-..-	; ia„i »hiše« na severni strani je »kamra«, v kateri je
Prešernova rojstna hsa , a Vrb. je sedaj last b	Prešeren.	»Kamra«	v	»Ribičevi«
potomcev Prešernove sestre.počene’ Vork Last- ^ .J ^ kakor je bik pred skoraj poldrugim
IUi.a	Ll	v	nief roien stoletjem. Le opravo bo trelba spremeniti. Posta-
taka, kot je bila takrat, ko je
kamri« bo pristna iz začetka 19. stoletja,
nove rojstne hiše, za odkup sveta okrog nje in za
postavitev drugega poslopja bo treba okrog 200 tisoč dinarjev. Odbor za odkup Prešernove rojstne hiše mora ta znesek nabrati, če naj stvar izpelje.
Odbor pa ima namen zbrati omenjenih 200.000 dinarjev s prostovoljnimi prispevki slovenskih ljudi in ne misli prosjačiti okrog javnih korporacij. To pa zato, da počasti slovensko občestvo samo od sebe spomin Franceta Prešerna, in ker je take vrste odkup Prešernove rojstne Iiiše tudi najbližji Prešernovemu naziranju samemu. Dne 8. svečana letošnjega leta bo preteklo 90
.vsega slovenstva, mogočen simbol ]et 0dkar je izdihnil dušo France Prešeren. Ta odločnega m čistega slovenstva!	'	-	’
/ato - r” v •	-
Zato je iinžgarjevo prizadevanje, da bi se ohranila 1 rešernova rojstna hiša vsem slovenskim prihodnjim rodovom, vseslovenska, vsenarodna stvar. Posebno pa še v sedanjih dneh. ko je lolmo pridikavskega in pod ložn iškega duha med nami, in ko stoji pri nas kakovost za plotom, na trgu se pa šopiri poprečno«i.
France Prešeren je bil pa duhovni plemenit-idk, nekak naš zadnji, gotovo pa naš najbolj izraženi duhovni aristokrat. Na »Ribičevi« domačiji, v Prešernovi rojstni hiši, je živel rod Prešernov že od konca !6. stoletja, kakor je dokazano. Prešernova rojstna hiša pa ni dala Slovencem le največjega pesnika, ampak celo- vrsto izobražencev, ki so bili pomembni v slovenski preteklosti; do pesnikovih časov nam je dal Prešernov rod dva in dvajset duhovnikov ter več imenitnih vojakov in znamenitih pravnikov, med katerimi sta dva dosegla plemstvo, dva sta pa bila latinska pes-
clan 'bodo po slovenskih ljudskih, meščanskih in srednjih šolah predavanja o Francetu Prešernu, in učencem teh šol bodo tudi govorili o odkupu
deloma pa rekonstruirana. Stari Vovk, mizar iz V rbe, se še dobro spominja stare oprave Prešernove rojstne hiše in z njegovo pomočjo se bosta dali prirediti »hiša« in »kamra« prav tako, kakor sta bili videti takrat, ko je bil rojen France Prešeren.
Pri hiši sami bo treba nadomestiti le eno okno, ki je bilo vzidano pozneje, z drugim, ki bo tako, kakor je bilo v začetku .19. stoletja. Prekrili bodo pa tudi streho, ki je sedaj iz cementne opeke, z navadno opeko, čeprav je imela »Ribičeva« hiša pred poldrugim stoletjem slamnato streho,* ki je pa sedaj ni mogoče napravili, ker ni dobiti primernih otepov, ker ne mlatijo več žita s cepci, ampak s strojem. Okoli Prešernove rojstne hiše bo ostalo tudi nekaj zemljišča s sadnim drevjem.
Prešernove rojstne hiše na Vrbi. Učenci bodo zbi-	No™ hls.a 7f sedanjo lastnico bo postavljena proč,
rali prispevke za »Sklad za odkup Prešernove roj-	prot! vz‘,0.ch,1 \n.ae. 1)0 motlla	?kolja Prešernove
st ne hiše« od 8. svečana do 15. sušca tega leta.	™Jstne ™\kl J° ho varova,a	se naPreJ cerkvica
Predvsem naj mladina pomaga, da bo ohranjen	svc ega Marka.
Prešernov rojstni dom prihodnjim rodovom. Ne v	1 zunanjost in notranjost preurejene Pre-
bo pa siljen 'nihče, da bi moral prispevati. Rev- serno,7e rojstne Jiiše bo podajala tip premožne nejši starši ne 'bodo dajali otrokom, da bi nosili	gOTenj*ke kmečke hiše iz leta 1800.
za »Sklad« in tega tudi nihče ne pričakuje. Pač	>>Jll»1<< (veliki sobi) mislijo napraviti tudi
  ____•....... y	-v.	,	v	.	.	1	.	J	marhpn	______l..	 l__	.	1	•
pa naj premožnejši starši dajo otrokom namesto enega ali dveh dinarjev toliko več, da bodo prispevki znesli toliko, kakor če bi 'bil vsak učenec dal I dinar za »Sklad«.
Nabirati naj pa začno za »Sklad za odkup Prešernove rojstne hiše« tudi vsi pravi Slovenci, ne le šolska mladina. Kakih 10 dinarjev v ta namen si bo marsikdo lahko utrgal. Naj zbirajo posamez-
V1 a I ' a 'i ■ * s J , _. J * 1	1	•	V	%	•	1	•
majhen Prešernov »muzej«. Ker predmetov, ki jih je rabil France Prešeren v življenju, zunaj stvari, ki jih je zbral prelat Tomo Zupan in ki so sedaj last »Narodnega muzeja« v Ljubljani, ni, ne bo mogoče napraviti zgodovinske zbirke, ampak bo treba zbrati nekaj drugih stvari, ki’so v zvezi s Francetom Prešernom. Stvar bo treba prijeli bolj od estetične, kakor od zgodovinske strani V vzidani omarici v »hiši« bi lahko spravili vse
/lip Prp.«ftrnrwjil» npemi -tr d ir	...:	1
pisne
stvarnih spominkov za njim. Rajnki prelat Tomo Zupan je imel v svoji graščinici zbranega nekaj 1 rešernovegai pohištva in drugih malot. To svojo zbirko jc lomo Zupan v oporoki zapustil »Narodnemu muzeju« v Ljubljani, da jo hrani in sam obdrži v spomin na velikega pesnika. Največji stvarni spominek na Franceta Prešerna, ki je še,
^VoJ\g?La 10JS ,m' ¥5,a na Vrbi- Da to ohranimo
Slovencev.	v
Nemci so na piinier v spomin Goetheju uredili Goethejevo hišo v Weimarju za Goethejev muzej, zraven lije pa so ohranili tudi Goethejevo vrtno hišico v parku pri Karlovem gradu. V Weimarju je tudi urejena Schillerjeva hiša in pa Lisztov muzej. V Niirnbergu so ohranili znameniti »Albrecht Diirerhaus« tak, kakor je bil, ko je prebival in delal v tej hiši Diirer pred 400 leti, prav ja ko pa tudi hišo pesnika Hansa Sachsa. V Salzburgu je ohranjena Mozartova rojstna hiša. Vanjo so spravili vse vrste spominkov na velikega skladatelja, še celo njegovo lobanjo. Srbi so imeli
10.680 in kot lastnika čekovnega računa Hranilnica diavske banovine v Ljubljani, pristaviti pa mora tudi namen plačila, to je »odkup Prešernove rojstne hiše«.
III.
Na zunaj je Prešernova rojstna hiša do malega še skoraj taka, kot je bila v začetku 19. stoletja. Stopnice na sprednji strani hiše, ki peljejo iz ceste do veže, bodo ostale take kot so, ker so bile pri hiši od nekdaj. Veža ima tudi še nekdanjo obliko. »Hiša« (velika soba) bo dobila novo peč stare vrste z votlimi pečnicaimi, kakor so jih imele gorenjske kmečke hiše pred dobrimi sto leti. V »hišo« bodo postavili veliko javorovo mizo, vzidani bosta dve omarici in postavljena stara go-
Na steni naj bi visel velik portret Prešernovi tudi'
I -»-v « r~ • -v n I L I  I I '	1	¥	w
miil posnetek ljubljanskega Prešernovega spomenika naj Ih dobil prostor kje ...............
.	,	x	  -j-	■ hiši«. Sploh naj
Obrani dokazi, da so Prešerna pripoznali r.i.1-	narocli	Tudi	na
bi bili	________
ne le Slovenci, ampak tudi veliki predčelje hiše naj bi postavili zraven plošče kakšno kiparsko delo s Prešernovo- glavo.
Vzdrževanje Prešernove rojstne hiše bo prevzela banovinska uprava v Ljubljani. Stroški se bodo pa krili z malo vstopnino (1 din) za ogled Prešernove hiše.
Prenovljena Prešernova rojstna hiša bo večni klic vsem slovenskim ljudem, da Slovencem
»vremena bodo se zjasnila
jim milše zvezde kakor zdaj sijale.«
že v začetku tega sto/etja muzej Vuka Karadžiča Ohranitev spominkov na velike ustvarjev m le stvar srca in spoštovanja, ampak tudi dokaz nejših teh nasledkov je bil pa predvsem ta, kulturnosti občestva, kateremu so ustvarili bo-	'
gastvo. Vsaka rodovina varuje spominke na svoje Prednike, tembolj pa mora spoštovati narodno občestvo spominke na svoje duhovne velikane, ker nranjujejo živo tudi njih duhovno podobo ži-Vetim rodovom in so vez med živim rodom in Ul*U'lim ustvarjalcem.
Pomen in moč čaršije
Zadnjič smo pojasnili pomen čaršije in njeno pridelke in kriti pri njej svoje blagovne potreb« ri vi legi rano stališče, ki so ga ji varovali neka- temveč je v svoji stiski hodil k njej tudi po pc ■ri posebni zakoni. Da t‘lk° stan je ni ostalo brez sojila, ki jih zaradi pomanjkanja kakih kreditni
, tT1—...	—	.	..	—j.—, — ,	;	rr...„j.v„uja	ivujviii	Kreaitnih
nasledkov, je pac razumljivo. Lden najpomemb- ustanov drugje sploh iskati ni mogel. Na ta način
Je razvila še posebna obrt čaršije, namreč
se
se v Srbiji kljub svobodoumnim političnim zako-	slavno zelenaštvo. Ta beseda je utemeljena v
nom ni mogla uveljavili demokracija tako, kakor	okoliščini, da je moral kmet, ki je iskal posolilo
' i bilo potrebno.	svojemu posojilodajalcu pri prejemu Dosolila
Zakoni, ki so dajali -predpravice čaršiji, so to	prodati svoj bodoči pridelek ki je bil navadno
n omogočali, ker so najštevilnejši stan, srbskega	še zelen na njivi Seveda pri‘sklepanju dogovora
meta, držali v stalni gospodarski odvisnosti. Kmet	o posojilu m prodaji svojega pridelka ubo°i kmet
cena njegovega pridelka ob žetvi. Zaradi tega in pa oderuških obresti, ki so neredko presegale tudi sto odstotkov, je prišel kmet v popolno odvisnost čaršije oziroma zelehašev.
Ta način zadolževanja je srbskega kmeta ogrožal tako daleč, da je obstajala nevarnost, da izgubi sploh vso svojo zemljo. Nazadnje je država vendarle prišla do prepričanja, da za njo to ne bo dobro, in je zaščitila obstoj kmeta s posebnim zakonom. Način, kako je tedanja Srbija zavarovala svojega kmeta, je pa prav značilen za miselnost, ki je vladala v vrhovih državne uprave. Oni s to zaščito nikakor niso hoteli odpraviti zelenu-štva in odvzeti zaslužka čaršiji. Zato so kmeta zavarovali le tako, da so kratko in malo z zakonom določili najmanjši obseg kmetije in za obdelovanje neizogibno potrebni inventar ter preprosto ukazali, da se to ne sme in ne more prodati. Zelena-štvo je lahko mirno cvetelo naprej, a mršava molzna kravica je bila prisiljena živeti tudi proti svoji lastni volji.
Srbski kmet je bil tedaj v popolni odvisnosti od mestne ali trške čaršije, zaradi česar se ni mogel okoristiti z demokratičnimi ustanovami. Pri takih razmerah so tudi te ustanove služile le čaršiji, ki je prevzela v zakup tudi vso politiko. Vzporedno s konkurenco v trgovini in zelenaštvu se je med čaršijskimi porodicami razvila tudi konkurenca v politiki, iki je v krajevnih vprašanjih tudi čisto taka prišla do izraza. V višjih političnih enotah so seveda nasprotni si krajevni mogočniki tvorili stranke z imeni po vzoru zahodnih demokracij. Kmet pa je moral brezpogojno glasovati tako, kakor mu je ukazal njegov upnik.
Pri takih razmerah so se uveljavili v politiki in državni upravi ljudje, ki jim je čaršijska miselnost prirojena in ki imajo za samo ob sebi razumljivo, da jim pritičejo posebne pravice, kakor so jih bili navajeni od nekdaj. Skrbno so pazili na to, da svojega mesta v gospodarstvu in politiki ne izgubijo. Za to njihovo skrb je prav poučen primer, kako so si po zedinjenju znali izposlovati izjemo, da je za Srbijo pri razdelitvi števila mandatov veljalo ljudsko štetje iz leta 1910., ki jim je dalo več mandatov, kakor bi jih jim bilo šlo po dejanskem stanju.
Kakor so si ti ljudje znali s svojo iznajdljivostjo zagotoviti svojo premoč že v ustavodajni skupščini in se spretno izogniti nevarnosti, da bi
Nekaj pogledov nazaj
Spisal Hinko Sevar.
(Dalje)
V	našo hišo je kur padel takratni zagorski kaplan Lovro JVlazek. Brez običajnega pozdrava je komaj zasopel: Plev-na je padla! Zmaga je naša! Rus podi Turka. Živeli Rusi! — Hvala Bogu, saj sem vedel, da ne more biti drugače! — Jaz sem se že kar bala, da ne bo nič. — Po kratkih izrazih veselja nad slovansko zmago potegne kaplan očeta za rokav v izbo. Imam nekaj posebnega, je šepnil. Vedeli smo, da se pomenkujeta o nečem važnem, pa nismo čakali, temveč planili z novico k sosedom. A so že vsi vedeli. Ljudje so se pomenkovali v gručah, povsod praznično razpoloženje, kakor pred prazniki, čeprav je bil mrzel zimski dan.
Plevna je padla 10. decembra 1877 po več ko enoletnem obleganju. Ne vem, če je iz takratnega časopisja razvidno pravo nastrojenje ljudstva na deželi spričo te velike slovanske zmage. Uradna Avstrija te zmage ni bila vesela. Rdeči svinčnik državnega pravdnika je gotovo poskrbel, da veselje vsaj v časopisih ni prišlo do preočitnega izraza.
Vsa zagorska dolina je bila kakor v ognju. Vsak je liotel slišati še iz ust drugega, kar je že sam vedel. Ogovarjali so se ljudje, ki se niso poznali ali si sploh niso bili prijatelji, l iste dni smo imeli obiskovalce iz Izlak, Bukovja, Svete planine, Kotredeža, Vinj in drugod, prihajali so celo Komljanci od onkraj Save: vsi so hoteli vedeti kaj natančnejšega o zmagi, o Rusih in drugih rečeh. Tiste dni je tudi v meni zatlela iskrica prvega spoznanja, ki je rastlo in se krepilo, da sem v
\ novi državi postali nepomembna* mnujšina. tako so znali obdržati v svojih rokah tudi vse državne ustanove, zlasti pa tiste gospodarskega značaja.
Svojega vpliva niso ohranili samo v ustanovah, ki jih je poznala že bivša Srbija, in svoje poslovanje so le razširili na vso državo, kakor na primer Narodna banka ali Državna hipotekarna banka; razen tega pa šo si osvojili tudi na novo ustanovljene državne ali privilegirane zavode, kakor Poštno hranilnico, Privilegirano agrarno banko in tako dalje.
Dr. 11. M.:
f Prof. dr. Alfred Šerko
Dne 14-. januarja t. 1. je umrl prof. Šerko, veliki slovenski učenjak, prvi pionir slovenske univerze in glavni borec za obstoj in napredek slovenske medicinske fakultete. Vse njegovo življenje je bilo nepretrgano delo za dvig kulturnih vrednot malega slovenskega naroda.
Prof. Šerko se je rodil leta 1879. v Cerknici, kjer je že s petim letom stopil v ljudsko šolo. Končal jo je z desetim letom in odšel v Ljubljano v gimnazijo. Obiskoval je utrakvistično nižjo gimnazijo in končal gimnazijske študije na višji gim-
.	v	'-A'-',	.
Vpliva te miselnosti ni mogla popolnoma odpraviti niti šestojanuarska diktatura. Znal se je vtihotapiti tudi v to v obilni meri in tako daleč, daje pri razdelitvi države na banovine popolnoma v čaršijskem duhu izposloval za Belgrad in okolico .posebno izjemno stališče, ki pride do izraza zlasti pri javnih bremenili in ima za nasledek, da se hočejo vsa večja podjetja države preseliti na ta, mali košček zemlje. Seveda čutijo to okolnost kaj neprijetno vse druge pokrajine, v prvi vrsti pa Slovenija.
naziji pod ravnateljstvom Senekoviča. Z 18. letom je odšel na dunajsko univerzo, kjer sc je vpisal na filozofosko fakulteto. Študiral je spoznavno teorijo, psihologijo, logiko in zgodovino filozofije. Promoviral je za doktorja filozofije leta 1904. z razpravo: »Ueber den Begriff des Wesens bei Spinoza«. Že v tem času je poslušal slovitega psihiatra Krafft Ebingu in znanega psihoanalitika Freuda. Po filozofskem doktoratu se je vpisal na medicino, kjer je promoviral leta 1909. V tem času ga je uvedel v psihiatrijo zlasti prof. dr. E. Stransky. Bo medicinskem doktoratu je odšel prot. Šerko v Miinchen k najslavnejšemu psihiatru K ra-pelinu, je postal eden izmed njegovih najboljših
poznejšem življenju vedno hodil pot, ki me nikdar ni odtujila narodu, iz katerega sem izšel, čeprav je vodila bolj v strmino ko po ravnini.
Za kaplanom je odšel tudi oče, dobre volje, a nekam zamišljen, kakor bi se mu mudilo na važen opravek. Rekel je, da ne ve, kdaj se vrne, vsekakor pa okoli poldneva. Večerjo je morala pripraviti mati po njegovem naročilu prej, kakor običajno. Bomo nekam šli. je dejal; pa dobro se oblecite, da se ne prehladite. Nismo vedeli, kaj to pomeni; tudi nismo vprašali, ker se oče m razodeval, kadar je imel kakšno skrivnost. Da mora biti nekaj prijetnega, smo pa čutili vsi; njegov obraz je bil poln nestrpnega pričakovanja.
V	hiši je bilo praznično razpoloženje, kakor pred božičem, manjkale so le jaslice. Sosedom se je ta dan čudno mudilo; vsak je vtaknd le glavo pri vratih, toliko, da je pozdravil. Po večerji reče oče materi: V Krhljič gremo; tam bo nekaj... boste že videli! Jaz grem naprej, ti pa pridi s fantoma. Se bomo že našli. Naročil je še enkrat, naj se dobro oblečemo.
Krhljič je mala pečina nad Kotredeščico, visoko nad Zagorjem, vidna od vseh strani. Pot tja je strma. Mraz je bil suh in oster, pod nogami je drselo. Pota so se polnila, od vseh strani je prihajalo ljudstvo, kmetje, obrtniki, trgovci, neznani in znani, nekateri po več ur daleč. Tiho so se pomikale sence v jasno zimsko noč. Šumenje kakor v panju; povsod veselo pozdravljanje, stiskanje rok. Zdaj smo vedeli, za kaj gre: Kres bo... v čast Rusom... v proslavitev njihove zmage nad Turki!
Ljudstva se je trlo na mali planoti. Nemca ni nobenega, je šlo od ust do ust. Kje so rudniški uradniki, kje pazniki? Kje je ta, kje oni? Ni jih,
nikogar ni. Kaj niso tudi oni kristjani, kakor mi? — Ne vedo, jim niso povedali; je bolje, da jih ni zraven. Nemci se ne vesele zmage, Nemci sovražijo Ruse, vse Slovane; tudi Slovence. Vsepovsod beseda samo o Rusih in Nemcih, ki so kristjani, a se vendar ne veselijo zmage nad Turki. Takrat se je v meni nekaj zganilo, da sam nisem vedel, kaj; oglasilo se je in ni več utihnilo. Gledal sem v dolino, ničesar nisem videl, le lučke iso migljale; tisto noč sem jo spoznal črno in sajasto.
Mogočno je zagorel kres. Kmalu za njim so zaplamteli ognji še po drugih vrhovih, zažarelo je v Zavinah, na Bukovju, naSveti Planini, Tudi tam so množice, tudi tam se vesele zmage. Nemo smo fzrli v mogočne zublje, naše misli pa so hitele po krajih, mnogim komaj po imenu znanih. Nastala jo svečana tišina, tiha pobožnost je legla na vse, nekaj kakor hrepenenje na sveti večer, ko ugasne luč in zažare jaslice.
Stal sem z materjo in bratom cisto spredaj. Molčali smo. Nihče nam ni zapovedal; prišlo je kar samo od sebe. Le ogen j je prasketa M n ožar-jal obraze okoli stoječih. Kar se prikaže moj oče in za njim kaplan Mnzek. Se večja tišina. Možje in žene! Fantje in dekleta. J reljubi moji! začne kaplan Lovro Mazek v nagovoru in pozdravu. Samo tega se še spominjam in temnih obrisov njegove postave ob svitu ognja, drugega nič več. Pa še besede o Rusih in osvobojenju Slovanov od tujega jarma. Premlad sem bil še, moj razum je bit še premalo dojemljiv. Toda zdi se mi, da sem si vendar ohranil vse; le besed ne vem. Seme je padlo in vzklilo, počasi je dozorevalo in dozorelo. Beseda, tedaj težka in nejasna, je postala živa. kakor od včeraj.
Nadaljevanje prihodnjič.
Najboljši šivalni stroji in kolesa
>ADLER<
po izredno nizkih
cenah pri tvrdki
Josip Peteline,Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Večletno jamstvo! Pouk v umetnem vezenju brezplačen!
D. L.:
Iz poljske zgodovine
(Nadaljevanje)
Najhuje je bilo za poljsko šolstvo. Svoje dni je bil VVielopolski uredi L šolstvo popolnoma v poljskem smislu, sedaj pa so vse pol jske šole izpre-menili v ruske. V roke so dobili šolstvo ruski uradniki, ki niso imeli nobenega pojma o šolstvu, glavno jim je bilo zadušiti v mladih poljskih dušah poljskega duha in ga nadomestiti z ruskim.
Glavno šolo, ki jo je ustanovil Wielopolski, so spremenili v. rusko .univerzo, v srednje šole so vpeljali ruski učni jezik; edino verouk se je še smel'poučevati v poljščini. Poljski jezik je postal. neobvezen predmet in je služil lc kot pripomoček za prevajanje iz ruščine. Otroci se med seboj v šoli niso smeli pogovarjati v poljskem jeziku. V ljudski šoli so se učili samo branja in pisanja cirilice, poljski duhovnik ni smel stopiti v šolo. Seveda so jih učili tudi zgodovino po svoje. Pravili so jim, da so bili Poljaki prvotno pravoslavni, da so križarje premagali Rusi, da so Dunaj rešili pravoslavni kozaki itd. Torej pozabi, da si Poljak, da nisi bil nikdar Poljak, ampak vedno Rus!
Po vseh uradih, ki so se popolnoma preuredili po ruskem sistemu, so imeli ruski uradni jezik.
Seveda je ta organizacija pripeljala na Poljsko veliko število ruskih uradnikov, ki so imeli velike prednosti pred drugimi. Mestom in vasem so spreminjali poljska imena v ruska. Tako je tudi na zunaj ves kraj imel lice ruske pokrajine. Torej unifikacija se je zelo posrečila; sicer pa ne smemo pozabiti, da so na Ruskem imeli v časih carizma mnogo Potemkinovih vasi.
In vendar narod ni poginil. Prenašal je vse trdote in grozote tega carističnega centralizma in unifikacije. Na zunaj je bil ruski »podanik«, v duši pa je živelo poljsko prepričanje, ki ga ni mogel zatreti ruski bič.
Aleksandru II.. ki so ga leta 1881. umorili v Petersburgu, je sledil Aleksander III., ki je še »odličneje deloval« v smislu svojih prednikov. Pomagala sta mu zlasti Jožef Murko, novi generalni gubernator, in Apuhtin Aleksander, kurator varšavskega šolskega okrožja.
V ljudske šole so končno vpeljali tudi ruski učni jezik. Na gimnazijah so v začetku poljski jezik (neobvezno) poučevali še Poljaki, a Apuhtin je spodil vise poljske profesorje. Poljski jezik so učili matematiki, sploh nekvalificirani ljudje. Poljska katoliška mladina je morala v pravoslavne cerkve. V šole so vpeljali sistem denun-ciaci j.
Poljski jezik so skušali spravili tudi iz zasebnega življenja. Še celo trgovci so morali kores-pondirati med seboj v ruskem jeziku ali pa v kakšnem drugem, samo ne v poljskem. Na postajah in javnih poslopjih so bili ruski napisi, poleg pa nemški ali pa francoski, samo ne poljski. Sprevodnik na železnicah ni smel govoriti s potujočim občinstvom po poljsko. Če se je že zgodilo. da je bil kak račun ali jedilni lisi napisan v poljskem jeziku, je bil ruski vedno na prvem, poljski pa na drugem mestu.
Društva so bila prepovedana, še celo športna!
V uradih ni Poljak — razen rusificirani odpadnik — dosegel višjega mesta. Da, še celo sluge so bili Rusi.
Policija in žandarmerija sta »uživali« v svojem patriotičnem delovanju. Poljake so zapirali, nalagali jim denarne kazni, izganjali v Sibirijo. Povsod strah in trepet pred drugim dnevom. Ljudstvo je kar otrpnilo ob teh groznih razmerah. In vendar Poljaki niso izginili! Čim večji pritisk, tem večji odpor in tem večje upanje na boljšo prihodnost!	Nadaljevanje	prihodnjič.
Opazovalec
•	-....- ..—............	--	‘	■	     J	SLOVENIJA	'	"	'	'	         -Stran	3
REDNI VSEUCILISKI PROFESOR
DOKTOR ALFRED ŠERKO
t 14. JAN UARJA 1938
SVOJEMU REDNEMU UDU V SPOMIN SLOVENSKO DRUŠTVO
učencev in pomagal svojemu profesorju pri znanstvenem delu. Že takrat je prišel Šerko prvi na to, da je treba oddeliti od velike skupine shizofrenikih bolezni posebno vrsto psihoze, ki jo je nazval parafrenijo. Po pregledu nešteto takih bolezenskih primerov je predložil Šerko svoje delo hlapeli nu, ki se je vdal njegovemu mnenju. V Miin-chenu je tudi prvi delal na sebi poizkuse z me-skalinom. Po večletnem dedu na tej psihiatrični kliniki je odšel še k Wagner Jaureggu na Du-juij, postal tam asistent in vodja oddelka ter se izpopolnil tudi v nevrologiji. Leta 19I4. je odprl v frstu zasebno prakso in postal izvedenec pri deželnem sodišču. V tem ga je zalotila svetovna vojna in odšel je na fronto. Po vrnitvi s fronte je postal šef vojnega opazovalnega oddelka v Grazu, jsjer je dobil ogromno prakso v presojanju simulacije. Pozneje se je habilitiral v Pragi za privatnega docenta psihiatrije in nevrologije, je sluzil nekaj časa kot nevrolog v ljubljanski garnizijski bolnici in bil na novo ustanovljeni slovenski univerzi imenovan za rednega univ. profesorja na medicinski fakulteti in pozneje tudi za honorarnega šefa oddelkov v bolnici za dušne bolezni v Ljubljani.
Seiko je spisal v nemškem jeziku vrsto obšir-nejših znanstvenih del, v katerih je pokazal toliko samostojnega gledanja, da si je pridobil ugled P1*1 najvišjih psihiatričnih znanstvenih forumih Avstrije in Nemčije. Idil je do svoje smrti dopisnik najboljših nemških psihiatričnih revij, ho Je postal profesor in dolgoletni dekan naše medicinske fakultete, se je dobro zavedal, kako težko snov predava svojim študentom in je zato, da bi jim olajšal študij, izdal obširno Anatomijo in fiziologijo živčevja. V rokopisih pa ima pripravljeno obširno forenzično psihopatologijo za juriste; lotil se je pa tudi pisanja knjige splošne fiziologije, pa 11111 je žal smrt prezgodaj iztrgala pero iz roke. Ima pa v rokopisu pripravljeno knjigo o seksualni patologiji in obširnejšo kritiko Adlcr-jeve individualne psihoanalize. Našo javnost je informiral pred nekaj leti o Freudu s knjigo o psihoanalizi, ki jo je v glavnem zavračal. Sodeloval je tudi pri domačih revijah s študijami in polemičnimi spisi.
bakoj ob ustanovitvi ljubljanskega vseučilišča se je z vso silo potegnil tudi za ustanovitev medicinske fakultete, proti kateri so bili tedaj mnogi, in izvojeval v parlamentu zmago. I udi pozneje se je vselej, kadar je bila fakulteta v nevarnosti, boril proti njeni odpravi, v zadnjem času
pa se je zelo trudil, da bi priboril fakulteti tudi kliniko.
Z njegovo smrtjo je zazevala v vrstah znanstvenih in kulturnih delacvev slovenskega naroda široka vrzel.
Občinstvo vprašuje
Zadnjo nedeljo je bila kaj lepa predstava v ljubljanski operi. Peli so »Evgenija Onjegina«. Prostori so bili do zadnjega zasedeni. Z dežele je prišlo nenavadno mnogo občinstva poslušat Gjun-gjenčevo.
Med premorom srečam na hodniku gledališča to. drugo, tretjo gospo-znanko, ki so se vse nalašč pripeljale z dežele k predstavi.
»Kako vam ugaja, gospa?« vprašam.
»Oh. zelo lepo poje, le škoda, da je ne razumem.« Prav tako sta se izrazili obe ostali gospe.
Pojasnim jim, da je Gjungjenčeva naštudirala to vlogo za belgrajsko gledališče, a ne za naše, da je v resnici naporno, naštudirati tekst za eden, dva večera v slovenščini, da je ta pevka, dokler je bila stalni ud našega gledališča, vse svoje vloge podajala v slovenščini itd. Pojasnil sem gospeni, da v tem primeru ni kriva Gjungjenčeva, temveč naša gledališka uprava, ki tako imenitno gospodari, da bo naše gledališče kaj kmalu »jugoslo-venarsko«.
»Razumemo, kar nam pripovdujete. Rade imamo to pevko, pa vendar... Ne razumemo je v tej vlogi. In nalašč smo se pripeljale v Ljubljano
#
I red ljubljanskim kinom »Matica«. Znanec z dežele.
»Slišal sem, da je to hudo lep film ,Beli jorgovan.«
»Res je lep in vredno ga je videti«, mu odvrnem.
»A kaj je to: jorgovan?«
»Španski bezeg se pravi po naše.«
»Zakaj potem jorgovan? Ali smo v Ljubljani ali v Zagrebu?«
»Vidite, to je tako. Dokler smo bili v. Avstriji, takrat bi naša napredna ,gospoda imenovala ta film: Beli flider.«
»Kako to? Ali je beseda španski bezeg tako grda?«
»Kaj še. To je prav lepa beseda. Razumite! Naši,gospodi* je vse, kar je domače, grdo. kmečko, surovo. Ako pa se posluži tuje navlake, je seveda "jej vse lo *epo, ,nobel‘, in glavno, vse to nese denarce. Od take noblese živi naša .gospoda*. Taki so bili in so naši nemškutarji, ki so posnemali avstrijsko gospodo.
»Tedaj nasa ,gospoda ni slovenska, temveč tiste krvi. kakršne so bili avstrijski nemškutarji.
»Zadel sii pravo. Bilo bi vseeno, ako bi film
naslovili: Beli flider. Flider in jorgovan, te besedi sta za naša ušesa eno in isto. Slišal boš, kako bodo ljubljanske napredne gospodične spomladi vzdihovale in se solzile po našihTogih: .Oj. prekrasni jorgovan*!«	—n.
Zahteve slovenskih Korošcev
Po »Koroškem Slovencu« ponatiskujenvo pričujoči govor profesorja dr, Joška Tispliilerja na pevskem koncertu v Borovljah. Govor so nam zdi pomemben in značilen v več pogledih. Zlasti dokazuje^ d.a so začeli slovenski Korošci iskati same sebe in si postavljati cilje. Sicer pa govor izpričuje za sebe.	Uredništvo.
Prazniku telesne in duhovne družine se pridružuje danes za ves Rož praznik slovenske narodne družine. Vem dobro, da je treba mnogo žrtev in poguma, da se naša slovenska družina postavi v javnosti. Vem, da se vsem drugim za njihovo delo v javnosti obetajo nagrade in priznanja, slovenskemu narodnemu delavcu pa se godi krivica vsakokrat, kadar se pokaže v javnosti. Pri naših razmerah v deželi še davno n i s m o t a k o d a I e č, da hi se slovensko kul-
VSE ZA PISARNO
(lohavlju ut popravlja
LJUBLJANA Yyrševa1 hotela Slon
turno delo pravilno cenilo in doumelo. Vsem brez izjeme se spet in spet očita, da vršimo protidr-žavno delo.
Treba je silne borbe, da dokažemo, da slovenski kmet in delavec nimata samo kulturne potrebe, da v družini slovensko govorita in v cerkvi slovensko molita. Slovensko se hočeta sporazumeti tudi s svojim zdravnikom, najti hočeta razumeva-n!L PV‘ sodniji, njuna mladina mora dohiti v šoli učitelja, ki otroka razume, in mora imeti odprto pot do vseh poklicev v deželi in državi, To je. kar je dež. svetnik dr. Hurdes nedavno na fronfinem zborovanju v Pliberku kratko označil: »Mi vendar ne moremo zahtevati od Slovencev, da naj nam vse življenje snažijo čevlje!«
Slovenski človek zahteva zase in za svojo družino priznanje enakopravnega državljana. Dejstvo, da v polni meri vršimo državljanske dolžnosti od plačevanja davkov do vojaške obveznosti, nam daje moralno pravico, da za našo zvestobo do države zahtevamo zase naj preprostejše pravice, ki nam gredo po božjem in naravnem pravu. Prva naša zahteva je, da se na š a m 1 a d i n a
v z S a j n v s k 1 a d u z n a r a v n i m i p o g o j i. Mi zahtevamo v vzgoji ne samo mesta govorjeni in pisani materinščini, nuirveč terjamo tudi duha, ki naj odgovarja dejstvu, da živita v deželi dva naroda, določena v sožitje po naravi in božji previdnosti. Druga zahteva je življenjska in go-s p o d a r s k a podi a ga slov e n s k i li u o -ni o v in družin. Če človek primerja gospodarske in življenjske razmere drugih dežel s slovenskim delom Koroške, pride do prepričanja, da so razmere pri nas obupne. Za vse dele dežele in države se je prej in sedaj več storilo, kakor za naše ozemlje. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo je na žalost za desetletja za drugimi deli države. Naj bi to dejstvo vendar kedaj odprlo oči vsemu prebivalstvu in ga vodilo k skupnosti in vzajemnosti! Vem dobro, da neki krogi nočejo napredka v izobrazbi in gospodarstvu, ker se bojijo za svoje stolce; vem pa tudi, da je napredek v gospodar-
stvu in izobrazbi mogoč le, če je narod edin in če ves narod zahteva upoštevanje svojih potreb.
Dokler ne izsilimo potrebnega razumevanja od odločujočih krogov, si moramo pomagati sami. Sami moramo v-svojih društvih braniti slovenske kulturne potrebe in ta društva povezati v močno, enotno Slovensko prosvetno zvezo. V času boja morajo vse osebne koristi stopiti v ozadje in skupne koristi stopiti v ospredje.
V	obrambo gospodarskih potreb služijo slovenske posojilnice in njihova centrala. Naj bi po svojih sredstvih bile v pomoč vsakomur, ki je v gospodarski težavi. Zunanji zastopnik naših kulturnih in gospodarskih teženj je »Koroški Slovenec«, znak našega poštenja in odkrite volje za sodelovanje v deželi in državi. Posebno v sedanjem času mu držimo disciplino, širimo in priporočajmo ga!
V	nemški besedi je govornik med drugim poudaril: »Zavedam se, da pri sedanji miselnosti dežele ne bo mogoče doseči niti sedanjemu in morda niti naslednjemu pokolenju normalne ureditve narodno političnih razmer. Prepričan pa sem, da bosta oba dela prisiljena pristati na zakon pameti in prepustiti zakon ljubezni prihajajočemu rodu. Kot že večkrat, se obračam tudi danes na nemške rojake, ki resnično ljubijo svojo domovino in imajo v deželi moč v rokah, naj prinesejo svoj delež k razrešitvi zamotanih narodnostnih razmer!«
Od priznanja k dejanju
Vedno več jih je, ki izražajo zadovoljstvo nad našim listom. Oglašajo se tudi novi naročniki — dokaz, da si misel, ki jo zastopa list, vedno bolj utira pot. S tem so svoje soglašanje praktično potrdili. — Obračamo se še do tistih, ki odlašajo, da store enako. Simpatije so sicer nekaj lepega, ali sarao^ od njih ne živi nobeno gibanje. Treba je tudi žrtev. Stare naročnike in prijatelje pro-S1™?.\ na/ nam pošljejo naslove oseb, o katerih mislijo, da ga bodo naročile, ako ga jim pošljemo na ogled. Kdor se ne misli naročiti, naj list vrne z opazko: Ne sprejmem. Najlepša hvala vsem, ki se bodo odzvali.	Uprava in uredništvo.
Dobrodelnost
(Dopis)
Gospod urednik. O božičnem času imamo navado, da si želimo vesele praznike, kar nas stane karto in znamko. Od številčne moči našega sorodstva in znanstva zavisijo naši izdatki. Ali ni to nad vse plemenito, če se odrečete običajnim božičnim in novoletnim voščilom, torej goli formalnosti, od katere ima dobiček samo pošta, in poklonite namesto tega znesek recimo 150 din revnemu dijaku? Pomislite na neizmerno srečo, ki bi zadela tega dijaka in to ravno v zimskem času ko najbolj potrebuje suknje. Vsakega takega ple-menitnika je treba objaviti v dnevnem časopisju za zgled drugim.
Ali pa, na primer cela šola je prejela poleg lepili mladinskih knjig za božičnico še 100 din. Srečen upravitelj in srečni otroci dotične šole. kajti to so darovi, ki se ne dele vsak dan. Zdi se mi, da je bila zahvala preskromna, le preveč je bila skrita med dnevnimi vestmi. Gospod šolski upravitelj bi spadal v disciplinsko preiskavo. Take zahvale se morajo objavljati na uvodnem mestu in primerno obrobiti — v dokaz črnogledim, ki trdijo, da je dobrodelnost pri nas pokopana. Pri večjih vsotah naj bi se zahvale objavljale s posebnimi izdajami lista.
Dr. Puc in ljubezen
Po letošnjem novem letu se je dr. Puc tako vnel za dejansko ljubezen, da ji je napisal kar cel uvodnik za svojo »Besedo«. Najprej navaja nekaj papeževih misli o ljubezni, potem pa pristavlja k njim svoje opombe. Tele njegove besede so prav posebno genljive:
Besede so to ki so vredne namestnika božjega. Govorjene so v duhu Jezusa Kristusa, ki se je včlo-večil iz ljubezni do človeštva in čigar vse posvetno delovanje je stalo v znamenju ljubezni do bližnjega. Najplemenitejši čut je to. ki ga je vsadil Stvarnik v človeško dušo. Ljubezen podpira, pomaga, svetuje, tolaži, odpušča, — ustvarja torej dobra dela, ki dajejo
pravemu krščanskemu človeku pravico, da prosi z ozirom na nje oproščenje svojih lastnih grehov.
In še bolj je ginjen vsak človek od teh 'besedi, če se spomni, kako so Pucovi podrejeni uradniki preganjali ob petomajskih volitvah ljudi, ki so bili za Združeno opozicijo. Ali kako je grozil ob Živkovičevih nacionalnih volitvah uradnikom, da ne bo zanje mesta v javni službi, če ne pojdejo volit. Pri tem se mora človeku najbolj upreti že samo brezobzirna in neusmiljena mogočost, da bi bil kak človek lahko pahnjen v največjo nesrečo samo zato, ker ni šel volit v Ljubljani dr. Kramerja, torej človeka, ki bi po volji slovenskega naroda ne imel pri nas nikoli nobene besede in ki je pomenil samo toliko v slovenskem političnem življenju, kolikor mu je dala oblas-ti
Dr. Pucova ljubezen je torej prav posebne vrste. Menda tiste, kakršne je njegova vnema zanjo.
Dr. Puc in centralizacija
»Slovenska beseda«, ki jo izdaja bivši župan in bivši ban dr. Dinko Puc, pravi:
 čisto brez programa v naši državi le nismo,
in en program se vendarle izvaja z vso doslednostjo. To je program centralizacije vseh poslov v Belgradu. Ta program obstoji od vsega začetka in ta program se dosledno izvaja in brez ozira, če je na vladi ta ali ona stranka. Ta nenapisani program je moonejiši kot vsak zakon in kot vsaka politična konstelacija, in tu ni nobenega kompromisa. Zato moremo tudi konstatirati, da je centralizacija napredovala na vsej črti in da napreduje še nadalje.
To centralizacijo so pa začeli jugosloveni, ki so bili najprej organizirani v Jugoslovenski demokratski stranki, ki ji je pripadal tudi dr. Dinko Puc, in ki so bili pozneje organizirani v Jugoslovenski nacionalni stranki, ki ji je tudi pripadal dr. Dinko Puc. Zaradi te svoje pripadnosti je tudi postal Puc najprej župan in pozneje ban. Ko je šla milijonska JNS po gobe, je pa dr. Puc odkril neomajno nacionalno zvestobo ao Jevtiča, ki je centralistično ladjo z vso nacionalno vnemo krmaril v isti jugoslovenski smeri.
S centralizacijo je torej dr. Dinko Puc povezan, da še dr. Kramer komaj če kaj bolj. 1 oz n a jo gotovo dobro. Samo ona mu je pomagala do tega, kar je. Zato tudi ne verjamemo, da jo bo kdaj v dnu svoje edinstvene duše res zavrgel. Samo hipno ga je nekoliko ujezila, ker ga zadnje čase tako zanemarja. Toda stara ljubezen ne zarjavi. Prepričani smo, da tudi v tem primeru ne bo. Saj, vendar dr. Puc natančno ve, da bi v svobodni Sloveniji. kjer bi Slovenci sami odločali svojo usodo, prav nič ne pomenil.
Centralizacija torej zmeraj lahko računa nanj.
jugosioveni in enakopravnost
O tem predmetu piše »Obzor«:
»Leta so pri nas namenoma mešali načelo enakopravnosti I Irvatov, Srbov in Slovencev, kot tropje osnovnih komponent te države in ideologije jugo-slovenstva in narodne enotnosti. V tem pogledu je vladala nekaj časa prava zmeda pojmov. 1 oda tisti, ki so predstavljali prejšnje režime, so vedeli popolnoma dobro, kaj so hoteli doseči v tej
zmešnjavi pojmov. Glavni krivec tega političnega stanja so bili tisti politični krogi, ki so omenjene nauke izkoriščali za prikrivanje svojih hegemo-nističnih namenov. Za časa režima JNS in B. Jevtiča je prišlo do vrha v tej smeri. Režim je omenjene nauke razglašal za nedotakljive, v istem času so se pa zlorabljali bolj, ko kedaj. In še malo ni pretirana trditev, da so gg. Peter Živko-vič in tovariši naredili od teh naukov pravo parodijo tistega, kar bi morali predstavljati po istem programu JNS. Medtem ko se je za vsako dejanje režima JNS sklicevalo na te nauke, se je premišljeno vodila na vseh poljih državnega in javnega življenja protihrvaška politika. Niti enega političnega dejanja teh režimov ni, ki ni bil naperjen zoper naše narodne koristi.«
Zagrebški Slovenci in fašizem
Glede na naš sestavek »Fašizem in zagrebški Slovenci« v zadnji številki nam piše vseuč. prof. dr. Boris Zarnik, sklicuje se na nekatere zagrebške liste, da je vse o nekakem fašizmu zagrebških Slovencev od konca do kraja neresnično, da gre marveč za zmoto. Kajti v dotičnem sestavku da je bilo pomešano poročilo o Silvestrovi veselici v »Narodnem domu« v Zagrebu s poročilom o nekem sestanku v Celju, kjer so se baje res faši-stovsko pozdravljali, s čimer pa da nimata niti »Narodni dom« niti on prav nobene zveze.
Prav radi, tudi in še posebej z našega slovenskega stališča, jemljemo na znanje to pojasnilo, ki so ga priobčili tudi hrvaški listi. Sicer pa samo ugotavljamo, da smo svoje poročilo posneli po hrvaškem listu in to — kakor zmeraj v takih primerih — tudi povedali in da smo zraven takoj zapisali, da se nam zdi popolnoma nemogoče, da bi bili zagrebški Slovenci do 80 odstotkov nacionalistično nastrojeni.
A seveda je prav, da se vsaka taka stvar pojasni.
Sicer pa moramo reči samo še to. da dr. Zarnik prav nikomur ne more zameriti, če je imel tisto poročilo za resnično, ko pa je šel čisto brez potrebe in kot vseučiliški profesor tudi dejansko brez pritiska volit Jevtiča, ki je bil med ustanovni-ki in podporniki fašistične organizacije pofovcev.
Mali zapiski
Prepovedan list.
Ministrstvo za notranje stvari je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi list »Naprej«, ki izhaja v Pittsburghu v Ameriki.
»Jutro« juriša na slovenščino.
V	nekem zapisku pripoveduje »Jutro«, da so se v Beljaku spopadli »jurišni odredi« in vojaki.
Juriš je turška beseda. Že zato je vsakemu pristnemu jugo^lovenu prav posebno priljubljena. Slovenski pomeni naskok ali napad. Odred pa je srbska beseda in pomeni oddelek. Gre torej za neke napadalne oddelke, ki so se pretepali z vojaki. Toda »Jutru« je očitno vzor »tiha in postopna likvidacija slovenščine« po receptu njemu tako ljube Narodne Odbrane. Zato bi najbrž imelo za zatajo jugoslovenstva, če ne bi izpodrivalo neutrudno, ali po jugoslovenarsko »neumorno«, pri vsaki priložnosti naše poštene domače besede, pa jemalo celo turške po balkanskih zelnikih.
Širite naš list »Slovenijo*!
Beli jorgovan.
Ljubljanski kinematograf »Matica« vrti tačas; glasovni film, ki ga sam imenuje »Beli jorgovan«.. Film ima tudi nemško besedilo. Zakaj neki ljubljanski kinematograf »Matica« ni krstil tega filma kar »bijeli Flieder«? Jorgovan je jugoslovenska beseda za slovenski španski bezeg ali lipovko. Ljubljančanom se zdi prav, da bi podjetje, ki prejema slovenski denar od slovenskih ljudi, vsaj v naslovu in v reklami pri tujih filmih rabilo' slovenski jezik, ker se jim ne zdi vsak drug jezik bolj »nolbel« kot slovenščina. Tudi film »Učeni magarac« bi se imenoval v Sloveniji »Učeni osel«,, film »Debela misirača« pa »Debela buča«. »Jorgovan« naj si pa zataknejo ju gosi oven ar ji za klobuk.
Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani.
I
V Jugoslovanski knjigarni si naročite sledeče knjižne zbirke:
Leposlovno knjižnico
Ljudsko knjižnico Zbirko domačih pisateljev Zbirko mladinskih spisov
za malenkostne mesečne obroke. Zahtevajte naš Vestnik, ki ga pošljemo brezplačno z natančnimi podatki.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Janez Kocmur:
K Tumovim spominom
(Nadaljevanje)
Težko, da je kaj bolj gojeno od resnice. Vsaj tako je zapisano. Preiskana in dognana je do zadnje dlake, izmerjena do pete dimenzije. Posvetili so jej debele knjige, spisali mogočne foliante učenih razprav; zložili ganljive himne in napeve, jo obdali z nasipi modrih naukov in spodbudnih izrekov. Hudo se boje za njeno zdravje; da ne odebeli so ji predpisali dieto; na sprehod sme le zavita v copatah, da ne dobi nahoda. Številni pin-kertoni pazijo, da je nihče ne vznemirja, sploh da je red in mir v njeni bližini.
Veliki so. da govore; mali, da verjamejo in Ubogajo. Zaradi reda in miru, da ni pohujšanja. Ubogljivost je lepa čednost, znamenje malih in nevednih; po njej bo plačilo, ko pride cas. Neizmerno je oznamenil te kreposti, ni se mogoče spoznati med njimi brez abecednega kazala. Da so zrnje,
bi želi brez sejanja.	.
So tudi potegavščine z varstveno znamko. Kupiš lep nauk, v izvirnem zavitku, pa se vsujejo otrobi, ko ga odpreš. Ne odpiraj torej; samo verjemi in ubogaj; spoznanje je poguba. Saj beseda ni konj, čeprav ima časih čuidno lastnost, da udari huje od kopita. Zavede v zmoto brez laži. Da ne žalijo resnice, so iznašli laž brez laži, resnico brez resnice. Pravna oblika je varovana, vest pomir-mirjena pred nebom in zemljo; resnica poslana na oddih. Besedno kopitarstvo.
Kazalec na uri, potisnjen nazaj ali naprej, ne spremeni dejanskosti, ne premakne časa še za ped ne. Pa vendar je lažnivih urarjev, besednih kopitarjev. nič koliko. Radi bi zastrli še sonce, če bi mogli. Ker se nebesni svod ne premakne, naj pomagajo podzemeljske sile.
»Iz mučeniške krvi raste krščanstvo!« je baje vzkliknil Dioklecian, videč, da je zastonj njegov napor z ognjem in železom. Ni vedel, da je oboje tudi v krvi! Kaplja na kapljo izdolbe granit, kri premika vekove. Zastonj ves napor avgurjev; čas liiti, ne meni se za kazalo, ki ga potiskajo nazaj. Kladivo udarja, verigi razvoja se kujejo novi sklepi. Brnenje udarcev moti mir, samurajem pa se hoče spati.
»Priti je morala povodenj, da se je pokazalo, katera hiša ima trden temelj«,pravi nekje Cankar. Tudi svetovna vojna je bila povodenj, strašna, krvava povodenj. Odnesla je veliko mogočnih stav ), mnoge je razmajala, dosti jih še stoji z c^ozc1®v trdnim temeljem. Niso se šo odtekle vse vo e, ] t e zbirajo nove; povodnji še ni konec. . amu-
se ze
raji žele izgubljeno nazaj.	■ Ar ..
Leta 1914. je bila stvar preprosta: Mojim ljubim narodom! — Udarilo je pla* zvona, trombe so zabučale, visoko zavihrale zastave. Vse za vero, dom, cesarja! Dobro so sc izkazali vzgojitelji in vodniki, preizkušnja je imenitno izpadla. Nihče ni izostal, vsi so prišli, do zadnje kaplje krvi. S šopkom na prsih, s pesmijo na ustih. Stotnik Smrt
je bil zadovoljen.
Zelenje je ovenelo, pesem je zamrla, v srce pa je leglo nekaj kakor žalost m skrb. Stare pravljice so izgubile svoj sijaj. Misel, zavržena in zatajena že ob rojstvu, se je vrnila po svoje pravice. Prišla je, da nihče ni vedel ne kdaj ne odkod. Potrkala je in ostala. Skrb je rodila dvom; dvom spoznanje.
Za vero? Štirje zavezniki so, pa dva ne enako krščena; eden je celo poglavar krivovercev, c u-dno zavezništvo, to sračje gnezdo.—Za dom? Kdo ga jemlje? Mala Srbija? Saj ni ona napovedala
vojne...	.	v...
Torej za cesarja. O njem so pravili in učili, da je mil in blag, pravičen in pobožen; dan in
noč da misli le na svoje ljubljene narode. Star je že, pa hoče mir, v miru bi rad preživel svojo starost; dremlje se mu, lovi ga spanec; rad bi se stegnil, pa jie postelja prekratka Noge bi rad stegnil, samo malo, tja do Belgrada. Pa mu Srb ne da,'ščegeče ga v podplat. Kdo bi se ne razjezil! Zastran podplata in slamice in dremeža je ‘miroljubni starček potegnil sabljo.
In otroci so ver jeli pripovedki o prekratki postelji in miroljubnem starčku. Tako trdna je bila njihova vera, da še pod posteljo niso pogledali. Stoletja so jim jo vtepali z besedo in palico, da so plavali v nji, ko riba v vodi. Vrabec se privadi strašila v prosu, slovenski človek je pa klecnil pred pisano uniformo, spoštljivo snel klobuk prod petelinovim repom na glavi. Pisane barve, kon j s k. i repi, petelinje perje — živa slikanica, ki je Dunaj skrbel, da ni nikdar obledela.
Leta 1896. je izšla pri R. Miliču v Ljubljani knjiga z naslovom »Pripovedke iz avstrijske zgodovine«, nabral in priredil Jakob Dimnik. V uvodu pravi pisec: »Knjige, v kateri bi bile zbrane pripovedke iz življenja naših vladarjev Slovenci se nimamo; znano je pa, da so pripovedke prva podstava zgodovinskemu pouku.« Dimnik je bil učitelj, pa je seveda bil dobro podkovan v zgodovinskem pripovedkarstvu.
» Vvstrijski vladarji so zgled pobožnosti, bogaboječnosti, pravičnosti, pridnosti itd.« Tako je začel svojo 130 strani obsegajočo knjigo. Končal pa: »Hvalimo Boga, da nam pošilja tako pobožne, tako skrbne in tako usmiljene vladarje. Molimo za nje in za vse člene slavne hiše Habsburške ■ • ■« Moral sem to navesti, da ne bi morda kdo podvomil nad mojimi prejšnjimi besedami; za pričo sem si izbral moža, ki se sam imenuje pionirja na tem področju, uglednega veljaka iz narodno-napred-
n* 1 VrS^	(Dalje	prihodnjič)