6ITATEUII Prodno, poglejte m itevilk« polog n&flloT« n dan, ko Vik naročnina potečo. V teh časih iploinega povišanja cen, potrebuje list Vale »odelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. So. 220. — Štev. 220. GLAS NARODA Listslavenskih delavcev t Ameriki. Reentered a, Secood CUs» Matter September 25th 1940 »t the Port Offire «1 New York, N. noder Act •! ConpeM of Mvefa 3rd, 1871. /^gSSt; NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 12, 1943.— PETEK, 12. NOVEMBRA, 1943 VOLUME LI. — LETNIK LL SILOVITI UDAREC PROTI ŽITOMIRU Berlina k; radio je naznanil, da so Rusi od Kijeva pričeli veliko super-ofenzivo in moskovsko poročilo pravi da je rdeča armada s veliko silo vdaivla proti Žitomiru, vzhodno od Kijeva, ki je velevažno križišče Več železtic ter obenem zadnje zeleznice, ki teče od severa proti jugu vzhodno od poljske meje in se še nahaia v nemških rokah, fiajljutejsi boji se bijejo med^Cenygovom in Rečico. — Ubitih je bilo 2000 Nemcev, ostali pa so bili pognani. Rdeča armada se je približa-1~~ ------— Konferenca za povojno pomoč narodom Več kot 240 delegatov in namestnikov, kipredstavljajo 43 narodov je včeraj prišlo na konferenco v Atlantic City, N. J.,katere cili ie izdelava programa za dobro in točno dostavo pomoči osvobojenimdeželam, po takozvani United Nations Relief and Rehabilitation Administraciji. Pred otvoritvijo konference la Žitomiru že na 20 milj, z zavzetjem Berezovke pa je od daljena od Korosten-Zitomir železnice ».irao še 16 milj ter 36 milj od Kijeva. Proti seve ru so Rimi zavzeli Zarudije ter ho od Korostena oddaljeni še 39 milj. Po poročdu moskvske radio postaje je bilo včeraj na celi fronti ubitih 8000 Nemcev. Na polotoku Kerču je rdeča armada popravila svoje postojanke. Rusi so prekoračili reko Te-terov, zapadno od Kijeva ter (so zavzeli Radomiši, 28 milj severovzhodno od Zitomira, ki je ena najvažnejših železniških žišč v Ukrajini, kamor prihaja želeanica iz Žmerinke blizu rumumske meje ter teče proti severu skozi Korosten in dalje v I^ningrad. Prva ukrajinska armada generala Vatutina je vdarila se-verozapadno in jugozapadno od Kijeva ter se v vročih bitkah spopadla z nemško tančno in motorizirano infanterijo in osvobodila nad 100 obljudenih krajev. Rusi so ubili 800 Nemcev in jim je v roke padel bo-gat vojni plen. Na nekem k rajal je nek tančni oddelek pre-tmal glavni stan nemške tan-ene divizije. Zapadno od Gomela, 140 milj neverno od Kijeva se bijejo srditi i oji okoli Rečice, kjer so Rusi postavili več močnih mostišč ter osvobodili več obljudenih krajev. Neko moskovsko poročilo pravi, da se je rdeča armada zapadno od Kijeva razlila kot olje po vodi ter raztegnila svoj «)bok proti severu, zapadn in jngozapadu ter neprestano napreduje, vedno napadajoč nemške zadnje straže. Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da Rusi napadajo z veliko premočjo okoli Kijeva. Nemški radijski komentator Htotnik Ludwig Sertorius pojasnjuje, kako je ruska velika premoč mogla pričeti veliko o-fenzivo v Dnjoprovem kolenu ter obenem pričeti zelo močan napad pri Črn^govu. 4'Rusi so tekom zadnjega leta dobili mnogo taulijev iz Ounkinga ter so nadomestili delavce po tovarnah," pravi Sertorius. Porofrlo iz StocLbolma pravi, da so Nemci v sedanjem u-mikanju izgiibili vojaške zim-*.ke opreme za 300,000 vojakov. EDEN NAPOVEDUJE POMOČ TURČIJE Angleški vnanji minister Anthony Eden, ti se je pred nekaj dnevi vrnil iz Moskve in Kaire, je v angleški poslanski labomiei poročal o svojem važnem poslanstvu na moskovsko konferenco. Rekel je, da se pripravlja akupna amerlško-an-gleeko-rufeka vojaška akcija proti Nemčiji in njenim lutkam in iz njegovih besed je bilo mogoče (posneti, da bo v tej veliki akciji vdeleiena tudi Turčija. O moskovski konferenci je Eden rekel, da je (bil njen u-speh tako velik, da niti sam ni pričakoval. Nadaljevanje na 4. strani. Atlant -ic C'itv, so predstavniki 44 narodov podpisali dokument. ki je formalno konstituiral rXRRA. To je bilo storjeno v Beli hiši v Washington u. Konferenca se vrši v hotelu Claridge in eden od prvih govornikov je bil Dean Acheson, pomožni državni tajnik, ki je dejal, trebe. na jwxllagi katerih se iIk) potem delalo zaključke v luči enakosti in pravičnega standarda, ki bo določen sporazumno. Organizirati more o-skrbovanje milijonov brezdomcev in izgnancev. Grški predstavniki na konferenci je rekel, da ne 'bodo ljudje v evropskih pregaženih deželah pričakovali, da se jim bo nudilo relief kar naprej ampak si bodo pomagali sam«, kakor hitro bodo mogli. Prva pomoč takoj po vojni je torej najvažnejša. MOSKOVSKA KONFERENCA IN NOTRANJI SPORI V JUGOSLAVIJI Ka:ro, 8. novembra. (ONA). — Tukaj vlada pričakovanje, da bodo Amerika, Velika Britanija in Sovjet-cka Rusija poskusile skupno akcijo, da privedejo do premirja med spornimi elementi v Jugoslaviji. Upanje, da bo prešlo do te rešitve, je močno podnetilo dejstvo, da se je minister zunanjih zadev Velike Britanije, Anthony Eden, razgovarjal s predstavniki balkanskih dežel. FRANCO NAGOVARJA MODRO DIVIZIJO, NAJ SE PRIDRUŽI NACIJEM London. — Odkar je span ska modra divizija zapustila rusko fronto, je dobil slednji vojak te divizije pismo od generala Francisca Franca, ki je na čelu španskega režima, v teh pismih Franco izraža željo, da se vojaki pridružijo nemški armadi. To poročilo, ki ga je podala novinarska agencija U. P., navaja, da ima omenjena divizija sedaj še okrog 14,000 mož, rečeno pa je, da je oddelek za oddelkom priključen k nemški armadi in tudi posamezniki odhajajo v nacijske vojaške vrte. Francova pisma sicer dovoljujejo vojakom, da se lahko vrnejo domov, toda priporočilo za vstop v neniško armado mora biti tako močno, da se je do-zdaj vrnilo v Španijo samo ka-kib 400 onesposobljenih ranjen cev. Divizija se je nazadnje nahajala blizu Koenlgsberga v Vidi od ni Prusiji. Pravijo, da so vojaki Španske divizije prisegli zvestobo Hitlerju in jih to veže še bolj, kot Francovo pismo. Nemci rušijo pristanišča v Italiji Nemci rušijo italjanska pristanišča za svojo črto, , . - « x---------— »'WJW Vil/v, Ker se boje, da ne bodo mogU zadržati zaveznikov v NEMCI SKUŠAJO PRE njihovem prodiranju proti Rimu. PRIČATI GRKE, DA SO Nazapadnem koncu fronte 1 77;""--------1 LAHI VSEGA KRIVI ltL Ijanska knzarka Quiento je bi-! T+ , , ^ ... Ia potopljena počoz pristani-L ~ ki po- šča v Livornu, izven pristani-™^1' ^.ssobmju streti Grušča pa leži na morskem dnu J°' S° pncdl sedaJ voditi kan! nek 330 čevljev dolg trgovski parnik. Štiri druge potopljene ladje ovirajo vhod v pristanišče od juga. jo peta armada naskočila nemško obramlbno črto ter so Nemce pregnali z dveh utrjenih gorskih utrdb ter dospeli vrh gorovja do Mignana. Amerikanci so najprej odbili vse nemške protinapade, nato pa so pritisnili naprej. Poleg Mignana so Amerikanci zavzeli še pet drugih mest. Navzlic skrajno slabemu vre- stanig nep^lvmo'piSloj?a 1° imeli tamkaj avezmski bombni® i v avezntike roke Knf nL-ii, lilijam, seveda pan jo apizanja grškega preLi valstva, katero, kakor Jugoslo-vani, uhaja v gore in se bori proti nacijem kjer se more. Na Pomole in obrežno zidovje v!C3^ *?eef Grkom sedaJ Pešca r i so Nemci razstrelili J^1'^^ imeli oni z Gr minami, ker nočejo da bi pri- Ti ° G namv že dovolj posla in težkoč s tem, da se drže in uspešno preprečujejo popolno uničenje svojega pokreta — ne da bi se slabili drug drugega. Trpka rronija te tragične situacije je v tem. da ni izključno, «la obe nasprotni strugi uporabljati o-rožje in podporo, katero dobivati od zaveznikov, v boju med seflx>j, namesto, da bi ta sredstva naperili proti Nemcem. Nikdo nima tu nobenega dvoma več o tem, da je bilo to vprašanje na dolgo in široko pregledano in preiskano o priliki moskovskih razgovorov. — Eden je obiskal tudi kralja Petra in predsednika jugoslovanske vlade Pnriča. istotako tudi fixške«ara kralja in predsednika Esouderos-a, ter je potem še večerjal skupaj z Reginald Leeperom, britanskim ambasadorjem Grčije. O visebini vseh teb razgovorov dozdaj še ni bilo nobenih indikacij. Znano je, da razsaja tudi v Grčiji slična državljanska vojna kot v Jugoslaviji. Najbolj verjetno je videti, da si bodo prizadevali, najbrže s pomočjo posredovalca tripar- Nadaljevanje na 4. str. Albanski vladni uradnik umorjen Iz Alžiira je prišlo poročilo, ki pravi, da je bil umorjen albanski predsednik narodne zbornice lutkarske nacijske vlade v Albaiji, Idhomone Kostu-ri. Nepotznani napadalci šo streljali nanj, ko se je v svojem avtu hotel odpeljati izpred parlamentne palače. RAZLIKA MED VZHODNIMI PRUSI Latvijski minister v Wasliingtonu je pred nedavnim napisal v "New York Timesu" nekaj dejstev o vzhodnih Prosili, o katerih pravi, da se razlikujejo med seboj, ter jih je treba deliti v pruwke juiikerje in pruske purgarje oziroma prusko gospodo, ki nima nič skupnega z maso pruskega ljudstva, katera ni niti tevtonska, niti slovanska, kakor trdi minister, Alfred Bilmaniis. Mož pravi, - da je ljudstvo Vzhodne Prusije sorodno ljiud stvu Latvije in Litve. Poleg Kašulbov in Mazurov, ki so poljske rase in žive ob ustju Vistule v južno zapadnem delu Vzhodne Prusije, živi v Pru s>iji rod Kuroncev, ki je latvi-škega izvora. To pleme živi ob obrež jih Baltiškega morja. Ti ljudje še vedno govore med seboj svoj stari lat viški jezik. Osrednji del Prusije je naseljen s ponemščenimi starimi Prosi, ki niso v nobenem oziru nemškega izvora, dočim je vzho dno predelje obljubljeno z Li-tvinci. Krajevna imena kot Kuri-sche Haff ali Nehrung izvirajo iz domačega jezika Kuroncev. Vzhodna Prusija je v resnici baltiška deželica, kakor pravi minister iz Latvije, ki tudi navaja, da meri ta dežela 14,-284 kvadratnh milj in ima približno 2,300,000 prebivalcev. Nemški element v tej deželi je tuj element, kakor v drugih baltiških deželah. Nazivajo ga "Obersirihkiht", kar pomeni, da so ti tujci imeli vkljub temu, da so bili priseljeni y deželo, oblast nad domačimi prebivalci. Minster pravi, da bi se smelo to nemško pritepeno gospodo brez pomisleka pognati i z Vahodne Prusije ter tako vrniti ljudstvu deželo in ogromna posestva, ki si jih je nemška gospodovalna oligarhija nagrabila in prilastila. Končno minister zaključuje, da je n. pr. španski jezik uradni jezik južno-airierižkih republik, a s stem pa še ni rečeno, da so te republike last Španije. Ietotako ni Vzhodna Pru- ju. O kakem (bojevanju četni-sija last Nemcev. London, 10. nov. — V Londonu in Kairo pravijo, da so prepričani, da mora biti radio postaja Svobodna Jugoslavija nekje v Rusiji, najbrž v Tifli-su, ter da Tito poroča o svojih vojnih operacijah v Rusijo, a sodeluje pa tudi z angleškimi in ameriškimi častniki, ki so na terenu, pravzaprav v Sredozemlju. Poročila o Mihajlovicevi vojski prihajajo samo iz Kaira. Značilno je, da so te vesti najprej nanierjene iz Kaira v Zdr. države, a od tu pa so zopet podane v Kairo, odkoder jih uradno oddaja jugoslovanska vlada v zamejstvu, katere vojni minister je Mihajlovič. Glede tega čudnega kroženja radijskih vesti ni bilo dozdaj danega nobenega pojasnila. Informant; v Kairu so mnenja, da pošilja Tito iz svojega gl. stana po kratkih valovih vojne vesti naravnost v Rusijo, kjer so zabeležene po ruski oddajni postaji, katera jih potem odda naprej pod naslovom: Radio Svobodna Jugoslavija. * Nemci motijo Titove oddaje List "PIM" prinaša vest, v kateri je navedeno, da skušajo naciji motiti in ovirati radijske oddaje iz gl. stana generala Tita, ki poveljuje Osvobodilni vojski Jugoslavije. S tem naciji priznavajo, da je fronta v Jugoslaviji zanje velikega pomena. Ko so pred par dnevi naciji motili ter glušili Titovo oddajo, se je spravila skozi Mi-hajlovičeva YTG postaja, katere poročilo je zabeležil United Press v New Yorku. To poročilo se je glasilo, da so partizani pomorili 19 Mihajlo-vičevih ranjencev v Berani v Crnigori. To se je po tistem poročilu zgodilo 7. novembife v neki bolnišnici v tistem kra ta dan niČ. Tudi niso Nemci skušali glusiti in ovirati te Miha jlo vice ve vesti. je celo tako prefrigan, da je za čel preiskovati zločine oziroma nemške krivice, ter je odstavil nekatere nacijske uradnike in jih nadomestil z mirnejšim civilnimi ljudmi. Nad Italijani in njih ravnanjem z Grki se pa naciji sedaj kar zgražajo in lipa jo, da bodo potesrnili Grke za nos- FARMERJI SO MNOGO PRIDELALI Administrator za vojna živila j da jim pomaga do tržne cene. Leta 1944 bodo farmerji pri- (War Food Administrator) Marvin Jones je v svojem letnem poročilu naznanil, da so farmerji ]?tos pridelali rekor-do množino poljskih pridelkov in izredili rekordno število domačih živali in bo vsled tega morala vlada podpreti farmer-je v njihovih cenah. Posebno mnogo živali so zredili za meso in urad za vojna živila že izdeluje načrt za znižanje tega pridelka prihodnje leto, tako. da bo na farmah manj kokoši, puranov, prašičev, govedi, ovac in koz. V pomoč farmer jem bo vlada potrošila okoli $350.000,000, delali 2 odstotka več mleka in jajc, toda manj mesa. Po odstotkih bo domačih živali po farmah v naslednji množini: 96 odstotkov kokoši, 97 od?tot kov puranov, 83 odstotkov prašičev, 95 odstotkov govedi in telet in 98 odstotkov ovac in koz. Nemci zagrozili Grkom Nemške vojaške oblasti v Grčiji so izdale razglas, ki se glasi, da bo za vsakega ubitega Nemca padlo 50 Grkov. O tem poroča vladni urad za vojne informacije. OSCAR AMERINGER - socialist in časnikai; Pred nekaj dnevi je umrl v Oklahomi City Oscar Ameringer, doforo znani stari socialist in časnikar, katerega pero je oblikovalo nešteto sijajno in spretno zapisanih člankov, katerih pa seveda popularno časopisje ni Hprejemialo v svoje kolone, ker je bil Ai ne ringer borit el j za delavske pravice. Oscar Ameringer je bil ob smrti star 73 let. Bil je vrstnik mož, kot je bil Evgen Debs, Vik tor Berger, Carl Sandburg (pesnik) ter Algernon Lee. Seveda je imel še mnogo vrstnikov v vrstah socialno in razredno zavednih intelektualnih mož in žena, ki so verjeli, kakor on sam, v bratstvo človeka. Ameringer je bil nasprotnik kapitalističnega izkoriščanja in nič rad ni imel John L. Lewisa, katerega je enkrat celo nazval "kralja raketirjev." Tudi ni bil prijatelj komunistov, ker je ver jel, da je njih taktika razdiralna. Tako mišljenje je imel o ameriških koiministih. Tekom svojega življenja je kov ni postaja vedela povedati urejeval razne delavske piibii kad je in pisal je veliko za delavske liste. Kot zagovornik delavskega človeka, si seveda ni napravil bogastva in je imel pogosto težke čase, toda, kakor je zapisal v svojem življenjepisu "If You Don't Weaken", je življenje lahko bogato brez kupa gotovine. Njegovo je bilo tako. Ko je izbruhnila vojna, je stopil Oscar Ameringer na stran svoje domovine, da ji pomaga v njenem vojnem naporu in to ga je stalo njegov list. ki jo moral prenehati izhajati. Toda on vkljub vsemu do kon-ea ni pokazal nobenejrn znaka omahovanja v svojih principih. Družabno, pravijo, je bil Ameringer, zabaven in zgovoren človek, ki je rad rpfirav-1'jal po cele ure ob ča=i piva. "GLAS NARODA' - NEW SOU TWANOVIJEN L tm ar "GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE" OwMd UM) PnbUsfcod Har Wowls Pnbllsbln* Company. (A Oorporatloa) Frtak SftkMr. Piaaidcnt; Ignac Bode, Treasurer; Joseph Lupaba, Sm. P ime« «i bostaeas at corporation aw) sdrtrn—« ot aboro ottlcan; ae WEST 18th STREET, NEW YORK II, N. Y. 5lat Year "Olas Naroda" la Issued every day except Saturday«, Sunday« and Holiday«. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. 2.A CELO LETO VELJA LIST ZA ZDBUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.— ; ZA POL LETA S3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. "Gina Naroda" Ixbaja vsaki dan Uvtemfl sobot, nwlelj In praznikov. "OLAS NAHODA \ 216 IVUST I8lb STREET, NEW SOKE XL N. Y Telephone: Cllelsea 3—1242 __J J ^ J*__ NEMŠKO VOJNO ROPANJE Splošno je znano, da Nemci po zasedeni deželah poberejo vse dragocenosti in celo živež, o-bleko in vse, kar je doma."emu prdbivalstvu za življenje neobhodno potrebno. Hitler u ni mar, če podjarniljeni narodi umirajo gladu, amo da so Nemcem v rajhu napolnjeni želodci. To ropanje =e dogaja v splošnem po odredkah vojaških poveljni-.'•v, pa tudi posamezni častniki, saj kar je nekoliko \ h, pošiljajo na svoje domove, kar je kaj zelo dragega. Poleg t^ga pa še v zasedenih deželah nalože vojne .. tliribucije. Tako ceni angleško ministrstvo za gospodarsko vojevanje, da so do konca septembra Nemci za stroke v ojaske- okupacije izželi- iz ljudstev $12,800,000.000 'er raznega blag«-v vrednost i $5,200,000,000, za kar pa so dobJi ljud e papirnate nemške marke, ki nimajo nikjer veljave, kot samo v Nemčiji. Skupna izžeta vsota znaša okoli 18 railjard dolarjev in to ropanje se nadaljuje po-\ prečno po ^4,800,000,000 na leto. Z4 POMOČ NAŠIM EEVEŽEM Piše Ignac Mnsich. V nedelijo T. novembra sem in z darom bo tudi njemu pose pa udeležil prireditve, ki jo'maigano, če ne na ea način, (pa je priiedil jugoslovanski klub | na drugi. " Jedirstvo" v Arlington dvo-j /Mks. Krasna je tudi spre--rani, na Osnid cesti v New govonla par besed v prid pri-Torku. Predstavi j Ji so igro j reditve, oiziroma koncterta Ane "Balkanska carica." Ij*ra sa Kepic, ki ga priredi dne 12. ma na sebi se je zelo prilegala času in udeležba je bila izelo povoljna. Sprva je izgledalo, kot da bomo sama, toda kasne-h s'e je pa izkazalo, da sem tbil jaz nekako dve uri prezgodaj ali pa vsaj moje mnenje za dve u; i "prehitro izrečemo. Ko sem pogledal nazaj, sem kar naenkrat videl dvorano napolnjeno, kot bi s& lahko reklo, do zadnjega kotička. »Mar.-ikdo hi si mislil, da Hrvatje ni nut jo posebno gorkih nagnenj do jugosiovanetva, ker se v njih ožji domovini di-vi napol izst rameni Pavelič, toda pii nedeljski prireditvi decembra v Arlington dvorani Ano vsakdo pozna, če se je le udeleže 1 par prireditev, ker vti nikoli. Kdor se bori za avo-je ideje, pa najsi so te ali one, mu je—bedak/' Tisti torej, ki so bili duhovni voditelji delavstva in navadnega človeka v domovini pred to prostora za vse, je nrkaj narobe z ljudmi v tej družbi ali pa nir ' 'aues ne ropa samo barbarsko, temveč tudi znanistve-Tako so nemške banke in Goeringova industrijska »odjeija prenesla svoje delovanje v zasedene dežele ter 0 s r-ilo prei-zela vse bačno in indiistrij'sko poslovanje. Li-iine prvotnih lastnikov Nemci uničili, tako da bo po vojni le težko dognati, kdo je bil lastnik tega ali onega TMxijeija. In Nemci so trdno pre]iričani, da bodo po zma- • v i7 i vojni popolni lastniki vsega evropskega gospodar-tva. Kar pa so nemške banke in razna druga velika po- 1 t" j a napravila na debelo, to delajo nemška upravna l»l.'-fva na drobno, ker poženo lastnike iz ihjš in posestev • i na njih naseljujejo Nemce iz rajha ali pa iz nekaterih a«t'.ltiiih dežel. Pri tem imajo namen ofb mejah bodoče vt-nirije postaviti močan zid nemškega prebivalstva. vsled izgube starišev — in te rW v. 160.000 v razbitih !tx>-kraiinoh Jueroslaviie. Z zani-maniem sem opazoval, kako nosorali v žene in pri^vali • p^en *.r)0.00. drn^i St2."i.OO, $10 ie hilo nai več in manj Vot. dolar nihče. V dolrih d«1- jp^rinfqi, So nabilo "-pI-o $400 00 na tak nac'n. Aot^vo so bi'i trj in t»m faM V? 7Tvirv(ri;. fods tisti, ki so Tucrv nrav nič ein-"ali in ponr^jali. Bil je tam tudi srbski govornik, ki je bil pra»v iskreno sprejet. Kar se mene tiče in kolikor jih morem ločiti narazen, je le to, ker Ilrvat pravi brat:, Srb pa bračo — mislita oba eno pri tem, prav kot S'o-venec ve, kaj pravita in misli- šla preizkušnja, jo je hotel'je organizirana na napačni stoniti prrko meje na varno podlagi. Eno ime ali ena psov 7.n kar era niegova ljubljen- ka ne odstrani napake, pač pa ka zasovražila in jo je iz ino- jpo lahko odstrani trezni pre-hlepa raje zabodel, kot pa bi ndarek, p-etehtan po vseh. ka-io pustil tam. Na drutri stra- teniih so tiče. ni pa se je podložnik zdram'1 rn nrieel prositi, svariti in ko-rečno rroziti knezn.. Zlema ni ?lo in proti koneu isTe jo ie p« mo^-al stoniti, rad ali nerad. so r>otem t>ostavili sphi svo-fctra noveca co«7>odaria. Ljudje so uživali igro in ji Cedili z velikim zanimanjem: meni se je tudi dopadla, toda vsega nisem mogel dobiti iz tualcev, o katerih je rečeno, da so v vrstah partizanov, pa tudi onih, ki so označeni za iadajice, se človek skoro nehote -zdaj pa zdaj ozre nazaj in prelista kako knjigo, revijo ali starokraj- ski Koledar, o- vestie o nemškem in avstrij- J)anasnJe vP»tje zaplotnikov skem meščanstvu in malome- v doinovini in P° svetu proti o-ščanstvu, piše neki slovenski svoboddJnemu ljudskemu boju intelektualec meti drugim tudi ^ so imeli prav v t, i naslednje: V'stl' nava-^' delovnega "Vse, kar je v Nemčiji kul- ,*loveka na samostojno misel-turnega in tvornega, je zavr- nost in sva"li pred malo-glo preteklost. Zavrgel pa je me*>aimko z^>iodo. Stremflje ni oni sloj. ki ne more preibole- ^?<>lj osebni komodnosh ti dejstva,' da ni več kajzerja. "^P^11 namreč ne more ni-Nemški malomeščan je ostal, kdar Vnne^l kakega skupnejra kakršen je Ibil. Le malo bolj «arflv on isto imenuje j veljavne samo v slučaju nemške zmage in bodo ne-ateri morali še delati za n;e. Svoje hiše, posestva in ■ugo imetje bo prvotnim lastnikom vrnjeno samo tedaj. ako se že sedaj brezpogojno podlvržejo nemškim za-se^nim oblastim, _pa še tem ne vsem. * Kar so Nemci po zasedenih deželah naropali, do sedaj visoko presega vrednost 40 miljard dolarjev. K temu ! t moramo še pridjati razdejan e, ki ga puščajo za seboj reinške armade. Jaisno je, da bodo zavezniške vlade za-iitevaJe, da so jim vse naropane stvari vnmjene in da jim je tudi popravljena škoda na porušenih poslopjih in opur stošenih pokra inrVv Ako pa bodo hoteli zavezniki, da jim /bo saj deloma ovrn ega velikanska šikoda, tedaj bodo morali biti proti »ničiji neizprosni ne samo nekaj let, temveč več deset-! t i j. Hitler in njegovi pomagači so hoteli prebivalce po . asedenih deželah po vojni imeti za swje sužnje. Dali bi in amo ljudske šole, da bi se naučili brati in pisati in ualo računati. Industrije po teh deželah ne bi foilo nobene. Industrija bi bila samo v domovini nadčloveka, za ka- < rc?a morajo vsi drusi obdelovati polia in preživljati svojega gospodarja — Nemca. Kar je nameraval Hitler rapraviti s pod jarmi jeni narodi po dobljeni zmagi, to naj -rdaj napravijo zavezniki, ki jim je zmaga zagotovi ena, nemškim narodom: naj dela, če treba 50 ali 100 let, da < ra vi škodo, ki jo je povzročil narodom s svojim divja-riem. brat. pričakoval. Pii igri sem primerjal sedanje stanje onih doma in rad ali nerad sem i« moral ponovno vrniti k mislim na pogovor, ki sva ga imela ^prijateljem, med katerim mi je pravil o članku, ki je izšel v newyorskem listu "PM". In od tam je šla moje misel na naše lastne poslance, senatorje, člane kabineta in predsednika samega.. Najbo- Lcui? Adamič je bil tam malo časa in je spregovoril par be sed iz odra. ter poudarjal potrebo po večjih naporih od strani naroda, tako da bo možno, da "Sa stvar toliko izkrista- 1'zira. in izčisti, da bodo mogli.,86 ^ "bvaia jim, da je videti možje, ki bodo imeli v WHN, kjer govori ^flr. Gjfl-more, ker bo govoril o stvareh ki posebno zanimaio Jugoslovane. Priporočljivo je, da se poslu šatelji tudi potrudijo, da mu pošljejo karte ali pa pismo in mu dajo priznanje v smislu tega. kar bo povedal. Splch j2 važno> da naši ljudje po&ljfejo večkrat kako karto ali pismo komentatorjem, ki se kdaj potrudijo, da zastavijo dobro besedo za jugoslovansko ljud- gatejša dežela na svetu, ni'6tvo nam Z€r0 nakloTljen čudno, da je bogata, boljše bi radil,H goxornik je pred ne- skih navad in razvad, komod-j nost, malenkostnih skrbi in j brig. Smešna kreatura, ki ne ve, kako bi živela bro-z lepih fraz. Zato živi le še svojim 'skromnim' (pri malomeščanu je vse 'skromno'!) primitivnim nagonom: jedi in ploditvi." Slovenski pisatelj, profesor in duhovni voditelj naprednesra delavskega elementa v Sloveniji, je zapisal te besede in še več drugih žgočih o nemški in avstrijski gospodi — ker se o domači ni bilo mogoče po-ebno svobodno izražati pM diktaturo Aleksandra in pozneje princa Pavla. Pinktatnre so namreč bile v vseh deželah najbolj trdno podprte po ozkognidno-ma malomeščanu, o katerem piše isti pisec: " Malomeščanski fili&ter je namreč najbolj zakrknjen so-j borba poštena in naperjena v vražnik vsakega napredka. Ve- prvi vrsti proti stražniku blesk malomeščanske 'sreee7 in komodnosti, je zgufoljen. Izgubi »misel za skupnost, za organizacijo, postane egoist, grabeč vse sam in iskajoč sredstev, da 'bi 'prišel kani višje'. Pristaš načela: zmožnemu prosta pot! A 'zmožnost' rmi je uporaba t.udi najumazanejših sredstev za dosego cilja. Delavec, ki pomalomeščani. po-tane -ain svoj sovražnik, sovražnik svojega stanu in tovarišev—sovražnik svojega DELA . . . Kdor pa sovraži delo, ne more biti vreden član človečke dru-2be. (T'lovek bi rekel, da če vodijo danes naše odporno ljudstvo na Slovenskem vmlitelji, ki so mu znali že prej dajati take smotrene in pametne nauke, smo lahko brez skrbi, da je lekapitalist zna biti široko«rru-den, malomeščan nikoli. Vsaka idej« — ta ali ona — m-u je fi-- Jugoslovanski pomožni od bor v Ameriki. — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, rokah težavno delo preureje" T?e.dli vrat Sodstvu in Dokažimo svojo moč z svojim združenim naporom. da podpiramo kampan.;o za National War Fimd, ter s tem podpiramo naše oborožene sile in pomagamo možem, ženam in otrokom, ki potrebujejo pomoči tukaj in zunaj. vama, resnične težnje jugoslovanskega ljudstva, in bodo zna li upoštevati odpor f judsva p Prave strani in ta odpor tolmačiti pravilno. Mr Zavertnik je b?', tam in poudaiil potrebo oziroma nalo go, ki nam jo nalaga kot ameriškim državljanom potreba vojnega časa, namreč, da seže-mo v ?ep in prispevamo k vojnemu skladu za od pomoč različnim organizacijam, ki se ba-Vijo c tem, da »blažijo težko sta nie ti&tim, katerih se vojna dotika mnogo tesneje, kot nas ki smo doma pri svojih. Ta organizacija gre na dolgo in široko v vse smeri s svojo pomočjo in na Jugoslovane je odmerjena pomoč nad d»va milijona dolarjev — ta pomoč poj. de tia, -kjer je najbolj potreb- bosata," ker ko bi ^ a* tukaj| ^ j gte J nR:sprotTlSkov ttcaH 11 tio trre4 nn/iaftm tm r«i _ _ davnim povedal da je prejel Chicag0| potrebuje podporo kaii kri iz njeara, kot sd se tam notem bi ne bila prav nič bo-srata. pač ipa bi si ustvarila skupino ljudi, ki bi živali na sami smetani, dočim bi ostala osj-omna večina morala biti hvaležna s plavo vodo, katero bi mogoče še imenovali mleko V primeri z glavarjem Jugoslavije (kot je bilo in je že) je naš predsednik z vsem težkim delom, z vso odgovornostjo (pa naj si bodi Boosevelt ali kdo drugi) komaj floor boy če se meri po plačilu. Ravno tako se lahko reče, kar se tiče v drugih kategorijah, po viš-iih državnih* činih. Ni čudno da se tako trdovratno drže in ^kfepajo svojih mest in gredo za temi mpsta- Kje drugje pa zaslužiš penzijo tako hitro? Potem pa pravijo komuni- ČITATELJEM je mano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zaaigurajo redno doposiljaiije lista, lahko gredo upravništvu na roke | tem, da imajo vedno, ce le mogoče, vna-prej plačano naročnino. ALI HE BI OBNOVILI SVOJO NABOdNINO &E DANES? mm na. torej, ker ne vemo, v kak-'sti: "Vrag ni, da bi Se ljudstvo snem stanju so moji ali t^oji ne branilo takega tovora! in ker ne vemo. katera r-oka Vsakega boli, ko bere poročila bo segla po tfej pomoči, mora- iz starega kraja o pobojih in mo bit" jako odprti in moramo drugih takih slučajih, ki se do darovati po svoji najboljši mo 1 trajajo, vsakdo, ki ima količ-či, če mogoče pozabimo na krai kaj dostojnosti v sebi, mora oerje in crrose v tem slučaju in vedteti, da boj v hiši med brati dajmo toliko, kot nam je res ni iposebno dobi« stvar, ker mocroče. ne samo da o trebi- 'rani dosti nedolžnih! V »memo ■nsxI'eifoA ow}*>, ki bi na? Idah, kakršne go tam že dve le-prosila za dar, p«»č pa zato. da ti. navadni človek ne more ve-poo jim cilji in ideje ^kirpno-ti — figa. Narod, ki se bori za obstanek, p ač nima časa misliti na osebno komodnost malomešČa-P3, ki se podredi vsakemu, ki mu zagotovi nekaj malomeščanske udobnosti. Toliko ŠALE na odru in filmu prekaša vse, kar ste kdaj videli. "I D00D IT" M-G-M SMEŠNA GLAZBENA PREDSTAVA RED ELEANOR SKELTON POWELL Lena Home * Hazel Scott Jimmy Dorsejr iu njegova godba rer velika c*et>rifi oderska predstava, v kateri igrajo Woody Herman in njegov orkester, fer Paul WincbaU, Marlon Daniels in Marion Hutton, dobro znana pevka P A »AMOUNT Thw» Square_New York REVMATIČNE BGUCi DOBITE EXPEUER Od lete 1867 . .. TiiidHr HiiImI « drmtina I I JUGOSLOVANI oMudujejo in ploskaj najmogočnejšemu izmed vseh filmov — ker kaže. da bodo kmalu rečeni narijskih rabljm J Tri ntlljeae (Marje> Je velelo napraviti te film. Videli beete svojo vas — svoje prijatelje v tem Pretakali boste tolifilne solze—smejatf se bosto-deliU boste i iml veselje in ialoet — boste veselo ratignoi — to vu obljubimo "SEVERNA ZVEZDA" 8 24 NAJVEČJIMI AMERIŠKIMI IGRALCI. — SLOVANSKI NARODNI PLESI. PRAZNOVANJE ŽETVE, GODBENIKI. PLESALCI. PEVCl !.....KRASNA POVEST IN ŽELEZNA VOLJA IZSTREBITI NACUE VAS BO TISOČKRAT RAZVESELILA. sedaj IGRA 2 GLEDALIŠČIH NA BROADWAYU NEW VICTORIA RKO PALACE Bcpadmy la Mtk Street ""New vsi sedeži Biwdway in 47th Street If • r k City REZERVIRANI NEPRETRGANE- PRBD«?AVE UT^iKE CENE aSi^^S' -m i -- liiHainBi "QLAfl NABODA* o. MKW TOKK FRIDAY, NOVEMBER 12, 1943 r\ j.,—-- ■■^jg (Dcpi&L fBTANOVUEN L. 1» TUJKE V LISTU. PODRUŽNICA SANS-a Ker mi bo naročnina na 01 as' V W0ECESTEK» N' Y lose Hernandtz je bil grd in - n h, bela brazgotina na vrata 'i;je delala še gršega in ni I i niti najmanj ponosen na i jo. Samo dve stvari sta mu Španska kri od blizu šli k maši. Zvonovi so zvonili in dež je Iskropil po gTučah o-trofc, k: so z olčnimi vejami odhajali v ceiflcev. Vojna jte končana, tik pred ^dili življenji: močni vranje'veliko nočjo, in vsi obraizi so ■ tni lasje in kričeča uniforma vedri. Veliki plakati naznan- lornariške pehote. Bil je pod jajo podrobnosti. narednik — rezervist, ni imel' m i „ , v , i ^a. j i Frosianra engage se bo začela dd-gih letih vojne drugih po-' veliko nedelio da seli tičnih idealov kot da, ena ali M v nedeljo, da * ._____ , v. . .veliki teden nebi oskrunile -____„_____ s.tran '^čezmernim vferfjeni. Svečano- ličnimi očmi Č T k-. ^ •m<> P.° sti bodo trajale cel teden. Ma- ntnciiee. nebnega, morebiti. mu je na ti- la p.sita • * ^r^me ki stoii h m bilo žal tistih širokih' J*, ■ * LiT- • modrih hlač z rdečimi portami T* * T P° 3 letih' Na 5 veUk5h i jih ne bo motel v<* nositi. prf; T T™0 • ^a™'trgih San Sebastaiana so igra-.... . za cel teden, stara je sele 19 vojaške godbe ples za pie- lah kri onih kovnih prednikov ki so z mečem v roki ustanovili kraljestvo, v katerem sonce nikoli ne zaide- Taki občut ki in prepričanje, da je za Španijo nastopila nova zlata doba, so mu dajali nenavaden zanos-In kaj vse piše na drugem slavoloku z velikimi, zlatimi črkama: "Imperio! Imperio!y' S hripavim glasom in mira-so Pe razhajate Popoldne se je začel prvi Ali bil je miroljuben in .sure- i . . . , r i iembo željen. T t et in r™ je zaeela plesati, t ko je izbruhnila revolucija, m Spomlad je bila v Biskaj- ona tako rada plese in to poseb em zalivu leto« nenavadno no s 'krepkima Baski. Zelo je »■ž vna in hladna.. V provim-oiji Ouipiraevft še prav powb-(.o. Nieki sivi oblaki so skrivali solnce dan za dnem. Vendar so bili obrazi po!'.ni priča ponosna na svojo raso in s ipol zami v o£eh pripoveduje, koliko jih je padlo in kake malo jih je ostalo onih pravih, širokih ramen, črnih la-s in plavLh bo v tednu porabil celo plačo in da ne bo imel ? čim da napolni meh. •pomladansko oblečenih Res je leoa rasa, močna in zdrava, da ji ni 'enake na polo- vse toku. In v nedeljo dopoldne so zaropotal'i bobni in zahnčale tro J kovanja. Od te pomladi no pri .oči. ča koval i več kot toplega špan- Tndi HiernaTidPZu ni prav skega ?onca, obetali so si niiru da od'agajo toliko.. Boji se, da konca naWoje tragedije, ki jo je kd-ri prestal narod., Tn istega jutra, na cvetno nedeljo, je zaorilo po kasarni. Kuharjev pomočnik, ki se jc vračal s t*ga, je vihtel v roki časopis, kjer se ,ie pisao e velikimi črkami, da je vojna končana. Vse je oživelo kakor v panju skoraj vsi so bili reeed-visti, ki so jih doma čakale žene in otroci. Smejali so se. in objemali, iz svojih vojaških zabojev so izvlekli majhne mehove za vino in dva sta odšla v bližnjo krčmo, da jih napo?r nita. Kmalu je vse odn* valo od pesmi in »vokov improviziranih instrumentov. Prišel je oficir, tudi on rezervist, pet-desetletnik, solze je imel v o-čch, rad bi JU šel domov, čeprav je vedel, da bo počutil samotnega ;imel je 2 sina tn '»ba sta padla Hernandez se je to jutro oh. r »čil posebno pazljivo, z oljem namazal lase, in ko se je gle-d 1 v odprtem oknu, je pe' z le-r> m, od vina in razburjenja m alo hripavim glasom: •Esta gachi morena, qne le mano me dio, F/sta each i morena, B^ta la quiero jo. In potem «o vsi # vrstah od- som. Racsna narodna kola m drugi plesi, vsak pl'es na vsako melodijo, pač po razpoloženju. Ko je padla noč, je razigranost dosegla vrhunec-Umetni ognji in tisoči raket so raawtreijali nebo, rakete, ki so «e z zvokom tojpovskega strela razprševale, v tisoče pi^asnih zvezd in podžigale vročekrven narod- Slika je bila podobna Naroda kmalu potekla vam po šiljam ček za $7M0 ker ste povišali ii»t na 7 dolarjev letno od 1. julija naprej. V Glasu Naroda vidim, da marsikdo pri obnovitvi na list Glas Karoda pripiše nekaj, kar mu je pri srcu, ali kako novico ali kar mi^'a, da bi tudi drugi vedeli. Tako naj bom tudi jaz zaenkrat med tiste prištet. iPa začnimo! Ni prav laskavo, pa je večinoma vašim naročnikom težavno raaumietfc slovenski časopis, v katerem je toliko besed tujskega izvora Jaz vem, zakaj se jih tudi Vi poslužujete, to Vaše olajšanje pa muči one čitatselje. kateri ne razumejo tujih besed.. Toiej večinoma Va&ih naroč nikov imate, kateri smo v starem kraju dovršili samo ljudsko šolo. Tam pa nas niso nobenih tujih besed učili. (Zatorej je nam starim naročnikom zdi mučno, ako vidimo kakšno tujo besedo, kateri ne vemo pravega pomena. Današnja mladina se pa tako ne briga za .slovenske časopise, oni posebno tn rojeni otroci, s!e za- je že, da se zopet oglasim z malim dopisom. Vreme je še preCej po voljno,^ da se do konča jesensko delo. Običajno v tem letnem času je že zem- lja zamrznjena in odeta v eim- ŽENA-BUDILKA Spesnil Ivan Bukovinstd, Pittsburgh, Pa. 1 'We do watch and olock ' repairing" Jakob čital je ipisavo; Slednjič stopi ekozi vrata, In ozira se zvedavo. "Dobro jutro, moj prijatelj," Se nrar mu je priklonil; "S čiru pa tebi naj postrežem? Ali si uro polomil?" &ko odejo. Ker je bila pa spomlad lako pozna, nam pa nara va gotovo primakne še par te- . dnov gorkote. Pridelki so ob-ji*7 m\ dam*>, rodili različno, tu bolje, tam £adm,oI-)nc>st o^^malcev, slabše, nikoli pa ni vse stood-stotno, čeravno se farmar pri setvi nadeja obile letine. Kaj se Biče tukajšnje po- jČe -tako je, nam zaupaj, Vedno pred očmi imamo! družni ee SANSa št. 65, lepo na Jaka je odvil zavitek; Ura-budnica je bila! |"Diavi padla mi na t!a je, prednje v popolni slogi; Za^ 86 ™kaj Vzel urar je uro v roke, Vse drobovje je pregletlal, Zmaja! z glavo pomenljivo, In takole izpovedal: 'Žal meseo september nisem poslal nobenega poročila v list Glas Naroda, ker ki ^ nestrpno čaka. redke oiblake od morja r>ro4l visokim goram Vaskongad. V pijnožici j"e prevladoval.katrrem se 7Jivrti vse mesto, nežni spol, številne muzike soj Tudi Hernandez je prišsel na razburkde južno kri in kriean-'svoj račun.. Videl sem ga ne-ja in navdnšenja ni hotelo biti kega večera, ko *e je prt rival konca. Več kot dve uri je tra-jv gneči in vlekel za seboj zn jala parada.. Tudi IJernandoz roko mlado črnolasko. Ko je 12 Hrt stara, sem jih vzol zo-| razvid-m, da v Fly Creek še Celo Jakob nagubanči-vse oaposceno.. i>a vsasem ^ ™zaj v Ameriko. Todajn.^o ustanovili lastne podmž- "Ta nasvet ne bo zaletel korak.i si videl »vojaka, ki z na'ves tnidi m. dobor T1,oe' travno je tam precejšnje V jarem svetega zakona ' zaj nagnjeno glavo požira tan- sf je narob^iziavil. Tukaj Število slovenskih naseljencev Nisem jaz se %e unreal »i» ■ - sta dovršila H:gh School in.Pred par dnevi sem slišal, da! oba sta seo'se v kratkem priredi shod v-ta' čemer sta tako koprnela. Pi-j namen. Želim obilo nspeha za! šarita domov, pa ne V mat r- to prekoristno stvar. Prija-f1^ jeziku, marveč v anerle- teTj, položi dar slovenskim tr-v dan. po vsaki paradi ples. v ščini.. PffovensJko na sta =kornj.pinom na altar! pozabila. Oofood urednik, ne S pozdravom bi bilo odveč težavno, ali bi Vi' „ t> v Razredniku raztoTmačili po- • Feter men nekai tuiih besed, katerih In tako ves teden iz dneva Mož poredr > se nasmehne, * Z mislijo n^ hčerko Vero: ' J'ant bil d ober par za njo bi; Z jninov ni ha izbe^-o! K»?s da mab e že je v letih, V peti križ gre že 'orezdvoma, Ali danes to ne »teje Iu) na boj mladina roma!" Tn tako se }e zgodilo. Skozi zvite ra urarja; Jaka Vero je oženil, V njej pa a šestega klicarja! UIIITSD STATES WAS savings BONDS AND STAMPS (^aaaeg i •Mm^cszszzr l je bil med miroliuben njimi. Prav ni bil videti. s^ Vi ooslužnjete? Na tak na-j čim bi s?e stari ljudie naučili nič prišd! do vogala, je nastavil *v>men te ali one tnjke. Bil (meh z vinom na nsta m pil s jo eden od čelnih v oddelku, svojo izvoljenko. Poklical sem mornariške pehote in ni ga bi- pa po imenu in bil je ves pre-lo moči spoznati. Držal se je srečen, da se lahko pobaha s pretirano pokonci in črne oči svojim plenom. Tndi jaz sem so mu sijale divje in iz&rva-lnaiperil tanko črni curek mM joče. Godba, pozdravljanje in zobe in spodnjo ustnico in ko vd iki z zastavami in grbi o-|Scm ga vprašal, če je vewl, da krašer.i slavoloki — vse to era je vojne konec, se y malo za- je docela spremenilo. Bil je v svojem elementu, k.ikor da jo že od rojstva ustvarjen za herojska dela kakor da čuti v ži- mislil in mi potem resno odgovoril: "Da, tri leta dem čakal na to proslaivo in škoda, da bo kmalu pri koncu!" J. Bos lan. Raranac Lake, N. Y. tajnik podrož. St 65 SAMS Worcester, N. Y. *© pozabite krvaredesra naroda t domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru. SONART REKORDI Lepe Melodije! At. MITI—Nm lUrUaaoe. potka Kje m aoje roiic« litrifti pecU—polki PnqowB Unlnnitr tunlmriea orkester Al MITS-Teralako polka Na planinca^—tali* J«ny Kopiiviek la orkester ta tO*, cenik ln one plott m obratu aa: JOHN MARSIOL I*. «0 W. 4Sa4 Sfc, Now left V PESMARICI "AMEBISKA SLOVENSKA LIRA" 00 oMele slovenske pesmi: L Podobic i, — Doikl tbor M bariton Munofftvom t Po«0r»v — moAkl S. lAhko A 4 — moft) »bor 4. Otoikl ron - mestni »bor t. Pomlad n U — piateni voor, • bar ton huikm pevom 1 Lil* 1. -- ta aulo spev«, moMd ln rKianl »bor 7. Lini II. — ta metan! tbor I Al tan taki odmeri — ta moikt In ier^id t bor, s bariton at' mo- peroni I. Kan ta ta is psalms 1M — mnflkl sbot 1«. Bo« — SO samoapevr, metaal sbor ln spremljevan)am (tatortn II. Paalm 2? — aa sarooipav«. m*- Aan sbor In sprcmljrvanj« Klorira ali orgel CBN A SAMO 50 centov KOMAD To so kooiertoo la ariut /bore, katere Je ngtu-bO ln v Kfsealribi bdbl MATEJ L. BOLMAB. encanlM k pn orodja pri or. VMa, CVre-M, OMe. 1*23. Nirodtii to zbirko pri: KNJIGARNI 8LOVKNIC PilL COMPANY 216 18th Street New York 11, N. Y. KNJIGARNA Slovenje Publishing Comp 216 West x8th Street New York City Andrej Spisal Iraa Albrebt Filozofska sgodfae Spisal AI0J1 Jlraoefc flM« Ko smo tik t mer Je bridkosti Spisal Iter. K. Zakrajfea Kojlca prtpwedaK kak« )o Hitler aoota^kjal UoMuOee la sanjke ia pripravljal "strup" 00 Jocoikrraao ia ajlkoro 4r-■aro H dolgo prtj kpt fe Je Kojlca Jo w 307 strani. platno bi hns Ona 12.— Listki Spisal Kaorar Mefto; 144 bo. 79 Spisal Iran Albrebt isriri Spisal Iraa MatHK J« po- pojar kajti raji Je t trli < — V Govedoreja Spisal B. Urtit O^tU Cffft tu-Injiga o dostojnem vetaj« s Ui stranL Osno M os ifkktmtio 168 3* t« Cena M Qbrtno knflgBvodsivo 218 otraal en na. - Kajlga Jo BfavaJoaa v prri Trsti 00 star-baft, bmnao in stroJao kljoaae-oMarftro ter ^Mlnratro. Ceaa SL- T^r Z vtliko napetostjo je javnost čakata na preiniero največjega Samuel Godwynovega igroktKa ^T^ie North Star" in premiera te slovite igre je bila v četrtek *wsčer v dveh gleda-mik BRO Palace m Ntew Victoria- Oba prostora eta bila napolnjena in med gledalci je bilo mnogo znairjgiitih mož i* svetli finapc, industrije in n-i motnosti. J^fčesar ni [primanjkovalo pri brilijantni predstavi in gle dalci so z veliko vneme pfoc-kaili. Za premi ero »o bili bedeči v eti del vojne slike ""Why We Fight". Ta igra ima namen vo jakom razložiti način in pomen sfedanje vojne, nam, ki smo na domači fronti pa naj bila v spodbudo, da svoje de lo D03vetim0 v vojne namene. --------— w .«lika (poiasnjuje gteffcl-[proizvajal naslednje točke: — cem znaSaj ruskega naroda ter.Sn%aglia: Le Bamffe Ohio«-nam nomaga tem bolj razumelzatjte; : ^antaala Bra- vati Rusijo ikot veliko aaveani-, siteira (na klavir i^ra Bernar-co v vfcdanji vojni- ; do begali); Dehmssy: Iberia in To sliko ie vzel s sebol ▼ ]tq Gersirwia : Amancan in Pa-•• ameriški tjoslanik Averi^ — v nedeljo od W^rrwyian if ^drt je tndi 5 6 jv^jSer ta veliki kowrot Pod q^okroviteljstvooi General Motors Corporation bo simfonični orkester National Broadcasting Company v nedeljo, M. novembra priredil na svoj radio zanimiv koncert od 5. do 6. popoldne. Orkester (bo vodil sloviti ka-pelnik Arturo Toscaniivi ter too SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO 50 ZA. "Two Way Passage" V tej knjigi, Id Je tbodilo yesernoet rsago oiMriikega norelo, do-I* »iaatelj nasvet, kalto U bilo nogoto po sedanji rojai b mb evropskih drtav, todi h Jo«odaviK •0 prttU nssrljsari * Ass«rike in po—>o« peetasM nejbolj aa-MJ*naiatfo k« Maj Je »riM tee. 4s Mn»»e»e Mn« po«aji OwqWI1, ii ja fiim^ r» WS&BF radia postaji M ... —Sil ▼8TAN0VLJEN L. WW P OD SVOBODNIMiSONCEM BOMAN — Spisal: F. a FIN2GAB. __ ------54 - Ontario je vtlel pluti nazaj k vrtu. Tam je dvignil 1'eno iz čolna in jo nt sel v svojo sobo. Na pisanem blazinjaku je ležala* bleda, kakor oranžni cvet, ob njej sta klecala Lstek in Cirila. Ob isti uri se je plazil po bregu od kraja, kjer so čakali napadalci, Azlbad in de v divjem srdu bil po čelu, ker jte spod-1- tel od Teodore in njega naperjeni napad na Ireno — ker je ušla olobica jastrebu. ENOLNWAJSE7PO POGLAVJE. Epafrodit je slonel tisto noč pod trižamim svetilnikom ol» inizi, na kateri je bila grmada računov. Za njim je stal Melhior Večkrat ;e že obrnil zvesti sluga peščeno uro na *i!abastim-tal in stopil k oknu. Noč je bila toliko jasna, da je zlahka zagledal tri temne lise, ki so tiho drsele po mirni Propontidi.. aslonil se je na okno in čakal. D|0-t ikal je krik Irenin. pljuskanje vode. udaroe, poraz sovražnega čolna in beg drobne ladjice. Epafrodit ni bil več miren. Kakor bi se sam boril, je zamahnil nekajkrat po zraku, pripogibal sfc čez okno, v grlu mu ;e tičal krik: "Udarite, morite malopridneže! Iztok drži, se! Otmi Ireno!" Ko so čolni pobegnili in se vračali na obrežje, njegove vile, je začutil v du*i čudovito Veselje. Prevzela ga je za/vest la je premagal samo Teodoro in -ji spretno odbil izstreljeno puščico. Nekaj mladostnega se je zbudilo v njem Kakor >>i mu odvzel kdo leta s ptee,-jle hitel skozi sobe v periBtil in odondod na vrt v sami laiiki tuniki. Ni bilo sf.ata, za katero bi ga bil zadnja leta kdo izvabil o polnočni uri na hladni zrak brrz gorke »volnene ha\je. Nocoj pa je zakipelo po njegovih žilah. • Brez sužnja, brez spremljevalca je prihitel k Iztokovemu stanu. Pred vrati je stal Numida. Ko je zagledal Bpafro-dita, je pokleknil in nyu pričel poljubljati sandale. "Presvetlost tvcja, oj, junak je Iztok! Razbojniki so mu hoteli ugrabiti deklico! A j-e niso! Zakaj velik je Iztok! Malopridni«, "Ba dnu morja jim je postlal!"' Epafrodit ?e ni ozrl nanj, rahlo je odprl vrata. Zadeli-telo se mu je po rožeh in po nardi. Vesela lučka je plapolala v srebrnem čolnu Na Wazinjaku je slonela Ii'ena, bleda kakor bisus, desnico je imela ovito krog Iztokovega fvratu in glavo je naslanjala na njegove prsi. Pri nogah je klečala Cirila in ihtela.. Ko je trgovec ugledal Ireno, je ostrmel. Njegovo, sicer jfčunov vajeno trgovsko oko se je odprlo pod grškim nebom j n je iz klasičnega ozračja vsrkalo vase globoko spoznanje lepote. Cul je govoriti o lepi dvorjanici, viddl jo je mirno-- r«de v hipodromu, tudi na dvoru, ko je privlekel Iztok pred T* odoro.. Toda ni se zanimal, ni opazoval. Nocoj pa, (ko je ležala odeta z mehkim bisorn v žaru rdečkastega plamene ka sredi rož kakor bela lilija, ki se dviga sredi vrta iznad cvetja, nocoj je spoznal, da ni dleta, ki bi moglo posneti lepoto teh potez, in ni marmora, ki bi mogel dati svoj beli sneg, da bi se vanj upodobilo t;> bitje. . Nekaj hipov je stal neopazen za vrati. Irena je odprla oči in s suhimi ustnicami zaprosila vode. Iztok je segel po školjki, ki je bila s srebrom okovana. Cirila je povzdignila vro in natočila studenčnuv. Tedaj je Iztok zapazil E^pafro-iita. Tudi Irfna ga je zagledala, roka ji je zdrsnila k Iztokovega vratu in preplašena je motrila nepoznanega prišieca "Mir z vami, prejasna dvorjanica! Hvala Kristu, da M« oteti pogibeli!" "Moj predobri gospod Epafrodit, ki mi je dal sužnjev da smo te obvarovali! (boj se Irena!" "HVala Kristu, hvala tebi, gospod! Despojni povem o -ajfoojnikih. Nagradi te, Epafrodit, dn palatinske straže zasedejo obrežje!" a je izpila -skd'jko vode, in se dvignila pokrepčana na oiazinjaku.. Iztdk in Epafrodit sta se spogledala in razumela. Sirota ni slutila, od koga je bil izvršen napad. "Prejasna dvorjanica, *ih v prilog kampanje veniji Ali moremo in smerno ,r , . . ,' » • cji • n, ■ : 'ako je cela Amerika zdruze mi. ameriški Slovenci, odklan-i . ... . . -j.. • • . • . na v tem velikem in plemeni- . jauscdetovtt* pri zbiranju t delu.. PJa4nje »e Lim. ta v ~ Oh™w'>L • T pon«*, katere nikakor ni -daj - naP»ht' Obratno! Iver imamo pri tei - ,.... , . a i i - i • •• ' j • mogoee dobiti brezplačno, m dobro« lelm akeni ceo dvorno: , " • . 1 i , .. .. . ■ plačujejo se samo popolnoma sWJtm^i kot Arnerikanei in - •{ . . - V 1, . T i neizogibni stroški. tako ie renči, oziromia Jugo- ,v , . J c. „„ • . , t bilo nwgoiie, da je za upravn Slovani, moramo iti v to kam-'- . , . ^ , . in kampanjske stroške panjo s podvojeno si o m se J , .. , , . ., i , . . . ; trromne. akcije določenih odzvati v podvojeni meri. Upajmo, da bodo na^i vodi-i . tel ji, to je voditelji naših ldru-|Pre^lt?d štev. to nalogo izvršili v čast: slovenskega imena in v ponos •svojih naselbin. 3. Za vojne begunce in cvrcpske otroke. Položaj nebrojnih vojnih be-jvunceT'. katere je naci-fa^istič-iui vojna ]>oša&t pregnala iz njihovih domov in dežel, je postajal z Vsakim dnem njihovega bera te-žji in obupnejši. V d a ln j tredste te o sann znancev. Pr til jim je pogin. Ta ali oni bi utegnil rc-či Niti sedanja, niti prejšnje jugoslovanske vlade v izgnanstvu ako so v tej . Skupno, snieri^-doseči sporazum med j svojo stranko in partizani. Vse j jugoslovanke vlade zaporedoma so zahtevale, da partizani S D E N . . . Nadaljevanje Po njegovem zatrdilu so vojaški razgovori na konferenci mnogo pripomogli k medsebojnemu razumevanju. "Veseli me," je rokel Eden, "da sem imel priložnost sestati se s turškim vnanjim ministrom. Povedala sva si mišljenje o splošnem položaju v luči izida moskovske konference. Moj turški kolega se je sedaj vrnil v Ankaro, da poroča svoji vladi o izidu teh razgovorov" United Press poroča iz Kai-re, da postaja vedno večji u-tis, da je bila konferenca v Kai-ri nekaka predhodnica, vstopa Turčije v vojno, mogoče že v troh mesecih. Neko poročilo pravi. iral f01111 vlade, ki mu najlwlj' nih deželah Rvrope je tako: v« - svet v vojni, ki je najstras ugaja, v tem slučaju bo najbr-ptrašna, da človek od groze trt1 n:j.% ;n najobsežnejša, kar jih že lahko mogoče doseči načelni peč? v.c, ko ^amo čita, ali sliši je kdaj bilo na svetu. Milijo- sporazum, o njej. A nobeno pero ni do- ni. mu i rajo na številnih boji Dočim se tukaj nadaljujejo volj vešče, noben govornik do- Ščib na suhem,.na morju in v prizadevanja za sporazum, so volj izurjen, da bi mogel samo od dakč orisati neizmerno trpljenja reh nedolžnih" nežnih bitij, ki-ječe in umirajo pod kruto železno pestjo podivjanih raci-fašistov. . Pomoč v okupi z-aku In sicer tako zame. ka kor zate in vs'e človeštvo, ki bo (o Toj:;o preživeJo.. Zadaj za bojnimi frontami pa drugi milijoni ječe v verigah, stradajo hirajo in umirajo od pomanj- ranih deželah za enkrat sše ni:kanja in sovražnikovih udar-moaroea, a Aimerika že sedaj "V/ Stoti^oči, če ž? ne mili stori, kolikor nwm\, ter s-- pvr-i.ioni, enakih človečkih bitij pravlja za poznejšo izdatoo.pol^en otrok, starčkov in stark, pomo;v. Ustanoila se 5e tudi zal torej bitij kakor si ti in jaz to pornoČ no>iebna orsranizaci ia I danes* ta va po zapuščenih go-"Odbnr ZedinTenih dr/av 7.n 7,h^vik hrani s- Iroreninica-oskrf)o evropskih ofre^k". jir>i- listjem Ali kar -nloli mo:o Za odpomoč vojnim begun-!d°!;it?\p?biva .,TM h\U^h hl cem in za oskrbo evropskih o-!V|tl,1,'?h »n trok sta med drugimi vojnimi j «P relkfi defočen" sledeče zneske: TTJ-2 tl Organizaiciji "Pcveneniki ^T-r^ ^U Za za begunki relief $2 800.000.^vnI 11" ^ Tmo 7n ga. ta stvar bi me bila lahko ubila!" je vzkliknil prestrašeno. . Lor«1. Chesterfield je oflgo-voril: "To so tukaj gotovo slu-svoje življe-jtili. ker niso hote-'i dopustiti da bi umrli brez poslednjega olja- Kako J vseh dragih mestih, trgih in1 MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of Splmi znani profesor na Stevens ■potitnt« of Technology v ancleWinl George W. Barnwell Podlago u meba-nlčno znanje at morete dobiti I to knjigo. Ta velika knjiga popisuje ln T slikah pokala tneljna dela M- BaaUA natanko, kar aaj- MJfil mehanik. Pojasnuje rpora-bo vsakega stroja, orodje In me-rii, načrte (blue prints.) 1000 slik ln risb. 576 str. Cena $1.98 Ne glede na te, ali ste Me poietnik. Van ha ta kajlga vtfjps, NAROČITE JO DAWB8I 2 K > < > z o r m u> ^ m S C—4 R C SLOVENIC PUBLISHING COMPANY tit WEOT 1Mb 8TBEKT NEW YOBK 11, N. Y DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Id daje poljudna navodila, kako postati ameriški driavlian. Poleg rprafianj. ki jlb navadno sodniki stavijo pri izpitu za dr-žavljaustvo, vsebuje knjižic« Se v II. dela nekaj važnlb letnic U cgodovloe Zedinjeulh drla v. v IIL delo pod naslovom Razno, pa Proglas neortvlrooBtt, Ustava Zedl-njenih dHtav, Lincolnov govor ▼ Gettysburg. Predsedniki Zedlnje-nlb d rta t in Poedlne države ' Cena knjilkl Je umo 50 centoT. ln se dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. »II« West 18th St., New York 1L N. Y. 35 centov komad — 3za$l.— * Birezes of Spring Time of Blo»rtom (Cvetni Čas) * Po Jezeru Kolo * Tam na vrtul gredi Maribor Waltz * S pa vaj MUka Mojs Orpban Walla H- Dekle na vrtn Oj, Marlčka, pegljaj * Barčica Mladi kapetan« * Gremo na Štajersko ŠlaJerU ' * Happy Polka Če na tujem ¥ Slovenian Dance Vanda Polka * Židaua marvla Veseli bratci * Oblo Valley Sylvia Polka * Zvedel vem nekaj Ko ptičlca ta mala * Pojdi z menoj bol i planine * Kadar bo4 U vandrat fiel t^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piaiio-Jtarmoniko za $1. Po 25c komad MOJA DEKLE J f. S k MLADA Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th Street _ New York U, N. Y. Kupite War Sayings Bonde redno. Pomagajte k zmagi! Sedaj "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK Tu spodaj so priotoena nekatera mnenja naMh rojakov lo rojakinj, ki jih je pisatelj knjige prejel od onih, Id so knjigo naročili in preeitali. To je samo en del teh mnenj, ker radi pomanjaknja prostora ni mogoče priobčiti vseh. Cleveland, O. — VaSo knjig«. "Ko smo (II v morje bridkosti sem prejel. In če porem, da nem jo fe Isti večer prebral do polovice ln naslednji dan pa do konca, je dovolj priznanja »i nje vsebina • # • Greene.v, Minn. — S.MhJ, ko sem prebrala VaSo knjigo: "Ko smo šli v morje Itridkoeti", Vam hočem povedati, da tako zanimive knjige nisem Se brala. Kako lepo ln jasno ste izpisali jh* slovenskega naroda v morje bridkosti. Xe vem. kako M ji. mojjla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom. « * • Yurora, 111. — Knjiga—Ko xmo 511 v morje bridkosti mi tako zelo ugaja, da takoj naročim Se eno za svojo prijateljico. • » • Los Angeles. Cal. — Sprfjela sem poslano knjgo "Ko wno Sli v morje bridkosti- in zelo se mi dopade. Tudi zemljevid Slovenije mi ngaja. Pokazala sem Jo rojaku. ki jo tudi iMiče imeti. Tu i-o&iljam naročila • • • Morgan. Pa. — Vn5n knjlzH zasluži rse priznanje in zato pa tndi zasluži.