t
Leto IL
ina pavSaiirana!
V Ljubljani, dne 2. junija 1S20.
Siev. 23.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 30 K, za pol leta 15 K, za četrt leta K 7'50 in na mesec K 2,50. Posamezna številka stane 1 krono. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je ir&nkirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna.
Hiapec in dekla.
Kdo jc danes večji revež od vaju dveh?
Hlapec, sin revnega bajtarja si bil, oče tvoj je imel kravico, košček zemlje in kopico otrok, katere je komaj preživljal s svojuni žuljevimi rokami. Hodil si par let v ljudsko šolo, kjer sp te lasali in klofutali vsi, od gospoda kaplana do gruntarjeve-ga sina, zato, ker nisi bil lepo oblečen, zato, ker si imel raztrgane hlače, ker tvoja mati ni imela časa, da bi ti jih zakrpala.
Ko si se naučil za silo brati in pisati, že te je poslal oče k bogatemu gnmtarju za pastirja, revež ni mogel preživljati velike družine. Od tedaj se potikaš vse življenje pri tujih gospodarjih. Enkrat si služil pri liberalnem gostilničarju, drugič pri klerikalnem gruntarju.
Kako ti je šlo? E j, redko si premišljeval o tem. Pred Vojno si dobival 10 v najboljšem slučaju 12 gld. plače na mesec. Če si kupil vsako leto eno obleko in par čevljev ter kako srajco, si dal zato 50 gld .Čc računamo, da si porabil vsako nedeljo brez praznikov po 1 gld., ti ni ostalo ničesar, V najboljšem slučaju si prihranil na ieto, če si posebo hranil, 20 do 30 gld. Garal in potil si se 10, 20 in še več let, da si prigaral 200 ali 300 gld., toliko kot jih je bogat gruntar v enem večeru zakvartal.
In sedaj. Trudi se še bolj, hrani kolikor moreš, vse leto ne zaslužiš niti toliko, da bi si prigaral eno revno oblekeo.
In ti dekla? Kje se najde večjo revo od tebe? Tvoja življenska pot je ista, kakor pot hlapca. Trudiš se in garaš po 20, 30 in še več let, da prigaraš par stotakov.
Tudi konec obeh je isti. Ko \	^ ope-
! šajo moči in nista več za delo, ymcm ko I sta vsadila vso svojo moč, vso svojo mladost in vso svojo kri v grunt klerikalnega ! ali 'liberalnega magnata, vaju pa ta zapo-i di, češ, opravila sta svojo dblžnost, ne ra-i bim vaju več. In vidva pobašeta svojo ; culico in beračita od hiše do hiše za skor-! jico kruha, dokler ne pogineta kje v kakem hlevu ali pa na cesti.
Vprašamo vaju, ali je to pravica? Ali to zasluži človek, ki je vse svoje življenje pridno delal?
Ne, ne. to ni pravica!
Kje je tedaj rešitev?
Pri nas imajo, oziroma SO' imeli kle-| rikalci na deželi doslej v rokah vso moč j in oblast. Ta stranka, ki je združena v : takozvani „Kmetski zvezi“, pravi, da edino ona jc zastopnica kmetskega Ijud-| stva in se bori za kmetske koristi. Prav ima, ta stranka je storila nad kmetom i že mnogo lumparij, a tudi zelo veliko i dobrega, a to ne kmetskemu ljudstvu i sploh, ampak le bogatim klerikalnim j gruntarjem.
Kaj so pa storili klerikalci za tebe,
S dekla?
O, da! Tebe dekla so spravili v Ma-| rijino družbo,' da ti tam zabičujejo pokorščino in božji strah pred tvojo bogato gospodinjo. Držijo te tako v krempljih, da se ne upaš niti ganiti, da te tvoja bogata gospodinja lahko bolj izkorišča. Edin profit od tega imaš, da kupiš lahko J za procesijo svečo, a še te ti ne plača j gospodinja, ampak jo moraš plačati I sama.
In hlapec? Ti nimaš pravice niti toliko. Celo banderja ne smeš nesti pri procesiji, ampak imajo to pravico le gruntarski sinovi. Zadnje čase te lovija j v neka „Orlovska" društva, da delaš I parado, kadar ima visoka klerikalna gospoda kako slavnost.
Ali naj gre tako naprej na vse večne čase?
Ne. dovolj je tega. Hlapec in dekla, dovolj dolgo sta hlapčevala klerikalnim in liberalnim mogotcem, dovolj dolgo so vaju izkoriščali klerikalni gruntarji, sedaj je dovolj. Tudi vidva morata priti do svojih pravic, tudi vidva sta človeka, ustvarjena po božji podobi.
Desetletja se je naša stranka borila da doseže tudi za vaju ‘dva političnih pravic, da bodeta tudi vidva soodloče-vala, ko se kujejo postave, da rte bodo te postave ie v korist gruntar je v, ampak tudi v vajino.
Naša stranka je dosegla, da bodo v i bodoče volili vsi, tudi hlapci in dekle. In 1 sedaj je v vajinih rokah, da si izboljšata ! svoj položaj. Ali bodeta šla še vedno s i klerikalnimi in liberalnimi gruntarji, ki i hočejo, da naj bodejo postave take, da ; vaju bodo lahko izžemali po svoji volji še naprej. Mislimo, da ne.
Vajino mesto je edinole v naši soci-! jalno demokratični stranki, v naši „Kmetsko delavski zvezi", ki je edina zastopnica najrevnejših, delavcev, poslov, bajtarjev itd. Mi hočemo, da se da tudi vama takih pravic, ki 'jih zaslužita. Hočemo, da ne bodeta končala svoje življenjske poti v hlevu, na gnoju, kamor vaju je posadila klerikalna ljubezen
LISTEK.
Alb. Lajovic:	1
Knjige, časopisi in čitanje.
(Dalje.)
Največ življenjskih sokov, ki jih po-‘rebuje naša duša, najdemo kot smetano j* posnetega mleka v knjigah takozvane krasne, lepe literature, v pesniških in pi-8{*teljskih delih.
, Češki pesnik Jan Kollar je nekoč do-sr° povedal, da je vsak narod kakor po-T>da človečanstva. Pripadnike enega na-T vežejo medsebojne podobnosti in ista 'Piinanja in v narodu zagleda vsakdo kaP*e^a se^e 'n zrcalo mu točno pove, bji. en naj bo človek, kje je cilj človeškega kak* • seve^a rnor3 vsakdo vedeti, 1? nar°d živel, kako se je razvijal, jt-ira 31 Se ie bojeval, kam je na poli svo-žie n naPredka že prišel, kakšne cilje ima koče h seb°i- s,,mo na ta način je mo-ip z’ aa vsakdo samega sebe izpopolnjuje UarodJ110^0^® izpopolni. Zgodovina našega * a ne samo politična zgodovina,
temveč tudi zgodovina njegove omike, njegove književnosti morajo poslati naša last predno se končnoveljavno odpravimo na življenjsko pot, ki jo je hodil narod pred nami, jo moramo hoditi mi in ki jo morajo nadaljevati naši potomci. Seveda pridobimo neprimerno več, če primerjamo zgodovino lastnega naroda z zgodovino drugih narodov, presodimo vse in poberemo najboljše. V resnici zgodovina je učiteljica življenja. Toda vse to, kar v takih knjigah čitamo, je premislil, prečutil in preživel pesnik-pisatelj. Zato nas pesnikovo ali pisateljevo delo znanstveno na prijeten način obogati, ali pa nas osveži duševno in pokrepi v temeljih obče človečnosti ali človečanstva.
Potrebno pa je, da znamo čtivo prav izbirati, kakor moramo^ na drugi strani krmiti telo z zdravo, času primerno in prebavljivo hrano. Čitanje nam namreč ne sme biti luksus, temveč nujna potreba žive duše. Knjige so pa tako raznovrstne! Tu moramo vpoštevati vso skušenost, vso avtorjevo voljo in jnoč njegovega duha, kakor je svet zapopadel in kakor nam o njem pripoveduje. Mogoče nam riše ljudi,
ki so živeli pred davnimi časi, popisuje stvari, ki se od naših razmer ostro ločijo in ki jih sicer dnevno srepavamo, pa ne opazimo s svojimi nevajenimi očmi na njih bogastva, ki edino more utešiti glad naše duše, pesnik nam s svojo zgovornostjo pričara doslej nepoznano življenje, o kte-rem moremo samo sanjati. Naj naštejem nekaj imen naših najpriljubljenejših pisateljev in pesnikov. Naj-večji pesniki so: France Prešeren, Simon Jenko, Franc Levstik, Jože Stritar, Franc Erjavec, Fran Levec, Mencinger, Janez Trdina, dr. Ivan Tavčar, Ivan Cankar, Simon Gregorčič, Anton Medved, Franc Finžgar, Detela, Dragotin Kette, Pagliaruzzi, Oton Župančič, Joža Lovrenčič, Vladimir Levstik in mnogo drugih. Nekaj tujerodnih, pri nas znanih imen: Homer, največji epik Grkov, Ovidij Rimljanov, moderni romanopisci kot Zola, Maupassant, Tolstoj, Dostojevsky, Maksim Gorkij, Arzibašev, Dickens, Thakeray in tisoče drugih. Naj prebiramo stare pravljice, ali pa moderne novele, ali čustva kipeče pesni, ali drobne črtice, v vsaki najdemo kleno, zrelo zrnce.
(Dalje prihodnji?.)
do bližnjega, ampak, da se vaju s staro- : stnim zavarovanjem preskrbi za stara . leta.
Mi socialisti hočemo, da se tudi ; vaju preskrbi za slučaj bolezni, da ne bodeta odvisna od milosti in nemilosti klerikalnega gospodarja.
Mi socialisti hočemo in zahtevamo, ! da pri agrarni reformi ne bodo pobasali j vse zemlje klerikalni in liberalni grun- j farji, kakor 1. 1848., ampak, da pripade ! pravični del tudi vama, da si bodeta lahko , ustanovila svoje ognjišče, po katerem oba j hrepenita.
Ali je pa to mogoče? O, prav lahko, j samo zavedita se svojih koristi in ne : hlapčujta več klerikalni gruntarski stranki, ampak se odkrito vpišita v našo „Kmetsko delavsko zvezo“, ki hoče i združiti v svojih vrstah vse posle po , kmetih. Tako združeni bodete dosegli vse.	I
•
Preganjanje K. D. Z. |
Klerikalni strahovladi je zadnje čase postala najnevarnejša naša K. D. Z. Prvotno se niso zmenili zanjo, ker so pa videli, kako po bliskovo se razširja naša K. D. Z. po deželi, jih je začelo skrbeti in sedaj napenjajo vse moči, da bi nas uni- ! čili.
Od vseh strani nam prihajajo pri- j tožbe o preganjanju. Načelstvo K. D. Z. se | le o tem posvetovalo in sklenilo pozvati vse krajevne organizacije, da vsak tak slučaj nemudoma točno opiše in pošlje o njem natančno poročilo, našemu osrednjemu tajništvu v Ljubljano. To bo potem preskrbelo, da pride stvar pred parlament, kajti mi se nismo borili za Jugoslavijo po ruskem vzoru, ampak za pravično in demokratično Jugoslavijo.
Ne bo nas davila ona stranka, ki je še pred par leti hotela pobesiti vse Srbe. Vse naše člane in krajevne organizacije pa pozivamo, da so mirni in brez najmanjše skrbi. Ta divja nasilstva klerikalcev so vam le dokaz, da smo na pravi poti, zato še s podvojeno silo na delo. Vse slovensko ljudstvo v ..Kmetsko delavsko zvezo“!
Osrednje tajništvo K. D. Z.
K. D. Z. in vinižarji.
(Dalje.)
§ 24. Ako umrje viničar oženjen, velja sploh, da lahko prevzame vdova dolžnosti in pravice svojega moža in ji mora posestnik vinograda te dopustiti. Isto velja tudi za sina, če ima viničarsko spričevalo. Će pa hoče v tem ali onem primeru novi gospodar službeno razmerje razdreti, se more zgoditi le po odpovednem roku po § 4. Kar zahteva odškodnina, veljajo določbe § 19 in 20 in če je dal posestnik vinograda viničarju službeno odpoved, veljajo tudi določbe § 22.
^ 25. Viničar, ki zapusti službo brez postavnega vzroka svojevoljno, se mora naznani:! pristojnemu okr. glavarstvu iti isto mora preiskati vzroke, ter v slučaju neupravičenosti zapustitve službe prisiliti viničarja, da se drži pogodbe.
§ 26. Viničar in gospodar morata pogodbo obojestransko spoštovati in moreta le v slučaju sporazuma med seftoj pogodbo razveljaviti. Će do tega ne pride razsoia viničarski odsek pri dotičnem okr. glavarstvu.
§ 27. Vsi prepiri in pritožbe, ki izvira io iz službenega razmerja med posestn,-kom vinograda in viničarjem ali njegovim udmagačem. se morajo predložiti dokler trpi služba in še 14 dni po tem predstojniku odseka vmičatiev i n okr. glavarstvu
v katerem leži vinogradsko posestvo. Ki-sek ima razsojeva’i pod navedenimi pu goji vso prepire in i'itožbe. mi katerih gre rabiti določbe viničarskega reda; dalje sodi o terjatvah odškodnine, za katere velja viničarski red. Će se pogodba ne doseže, pai in marcti na pravno pot, po kateri se sodijo turii vsi prepiri.
§ 28. Ugovarjati se sme proti odlokom in razsodbam tega odseka po obstoječih zakonih. Ugovora proti dvema odlokoma, ki se glasita enako, ni.
?? 29. Vsaka namenjena pregreha ali grJc zanemarjenje v ti postavi navedeni!, dolžnosti od posestnika vinograda ali od viničarja, za katere tu ni določenih posebnih kazni, se kaznuje, z ukorom, pismenim opozorilom ali kaznijo po odseku vin. pri okr glavarstvu.
5 30. Viničarji, njihovi pomočniki in ie-lavci so podvrženi bolniškemu in starostnemu zavarovanju. Odpadajoče prispevke hlačalo gospodarji.
§ 31. Vse obstoječe praznike kakor tudi Kmečko-delavski praznik 1. maj se prizna dela prostim.
§ 32. Delež viničarja pri vinskem pridelku se zakonskim potom določa, in sicer:
5 33. Zakonskim potom sc določa viničarju delež na vinskem pridelku, in sicer:
če se pridela na 1 oralu zemlje 5 hi vina naj bo delež nič; 10 hi 10% ; 15 hi 20%: 20 hi 30% : 25 hi 40%; za vsak na daljni hektoliter vina naj se zviša delež na pridelku za 5%.
2.	V sadonosnikih, oziroma pri sadnem pridelku sploh, naj bo delež 30%. Na ta način edino se napravi delavca v tem oziru nezavisnega od nemoralnih miloščin. ki so danes v navadi, na drugi strani pa se nudi istemu možnost in veselje do pridnega in dobrega dela, ter se s tem zviša tudi produkcija pridelka, kar ie tudi za narodno gospodarstvo velikanske važnosti.
3.	Tudi nai se potom zakonske odredbe določi, da dobe viničarji m njih delavci za delo škropljenja, žvepljenja in prešanja dvojno dnevno plačilo
4.	Jabolčne in vinske tropine naj ostanejo nepokvarjene last viničarja
(Dalje nnh.)
Iz Kmetsko delavske zveze.
Z ozirom na to, da se je poštnina tako visoko zvišala, ne bodemo na manj važna vprašanja posameznih članov ozir. podružnic odgovarjali pismeno, ampak v „Ljudskem Glasu", pod naslovom listnica uredništva. Zato opozarjamo tem potom vse zaupnike in vse one, ki bodejo kaka vprašanja poslali ra osrednje tajništvo K. D. Z., da v vsaki številki natančno preberejo listnico uredništva, kjer bodejo našli odgovore na svoja vprašanja.
Podružnica K -D. Z. v Št. Lenartu v i Slov. goricah je na svoji seji 16. maja t. 1.
| izvolila sledeči odbor: preds.: Irgalič L., i tajnik: Majcen Konrad, blagajnik: Kurbos ; Jakob, kontrolorja: Molih Karol in Purgaj j Jože. Gospodarski odbor:	Kaučič Fran,
j Lorbek Janez, Geratič Jakob, Maier Val., i Mesareč Franc.
Vsem članom tistih podružnic, ki niso ! še poslale članskih prispevkov za april,
' bodemo s prihodnjo številko list ustavili, i Požurite se torej s pošiljanjem, da ne na-j stanejo morebitne neprilike.
„Sloga". V pondeljek se je vršil usta-I novni občni zbor naše gospodarske orga-i nizacije „Sloga , ki bo tesno združena j z K. D. Z. in bo preskrbovala člane K. D. 1 Z. z vsemi gospodarskimi potrebščinami. Več o njej v prihodnji številki.
Shodi K. D. Z. Ker je ministrstvo razveljavilo klerikalno prepoved shodov, začne naša K. D. Z. zopet z njimi. V prihodnji številki bomo prve že naznanili.
Pravila za podružnice. Ker nekatera glavarstva zahtevajo po krivici še posebnih pravil za podružnice in da se izognemo vsem sitnostim, smo sestavili še posebna pravila, ki smo jih predložili dež. vladi v odobrenje. Kakor hitro bodo ista potrjena, jih damo tiskati in razpošljemo vsem krajevnim organizacijam.
A. Honigsman:
Hlevski gnoj.
(Konec.)
Kompost ali meianac.
Razun vseh gnojil bi moral biti tudi pri vsakem gospodarstvu kompost. Kjer pustijo razne odpadke okoli, da gnijejo in zrak okužujejo imajo dvojno izgubo. Vse odpadke se lahko skupaj zbere in znosi na kompost. Kompost je bogat na dušiku, kaliju, apnu in fosforni kislini. Na kompost se lahko zmeče smeti, blato, stare cunje, kosti, sploh vse odpadke, edino za kugo in drugimi nalezljivimi boleznimi poginulih živali kosti naj se gori ne mečejo, ker bi se s tem še druge zdrave živali okužile. Vse drugače poginule živali pa se da lahko na kompost. Čim več živalskih odpadkov in stranišnika damo na kompost tem boljši bo. Za kompost si moramo izbrati pravo mesto bodisi blizu gospodarskoga poslopja ali na enem koncu njive, da se zmeče gor blato iz ceste plevel iz njive in nekoliko straniščnika se za pelje tja. Na travnikih ko se branajo se zmeče mah na en kup in blato iz ceste itd. Kompost mora biti blizu tam kjer hočemo gnojiti z njim. Biti mora na nekoliko višjem prostoru ako ni takega Pastora, tedaj se mora jarek skopati okrog njega. Ta prostor se mora narediti neprediren in sicer z ilovico. Kompost je treba tlačiti slično, kakor hlevski gnoj. Če niso ceste sipane z apnencem se ga mora posipati z apnom, da se hitreje razkroji. Kupe se naredi v senci 1-1'50 m visoke, se potlači in lepo razgrne. Mora se večkrat polivati, da se ne posuši. Kup se na vrhu malo poglobi I' ^|. ter se tam zaliva, da se gnojnica lepo noter sceja. Treba ga je večkrat prekopati, da prej sezori. Dvakrat na leto se ga prekoplje, da se premeša, takrat se lahko meša s stranišnikom. Re; zati se mora na kupu navpično, ta gnoj je včasih boljši, kakor hlevski. V bližin’ velikih mest se iz smetja lahko dosti finega gnoja naredi. Če je dosti kosti v njem sezori v treh letih, navadno pa je v enem letu zrel. Kompost je za rabo takrat, ko se spremeni v črno prst. Če ni še ves kompost zrel se ga lahko preseje skoz* mreže. Naše zemlje so izmolžene, ble^; skega gnoja primanjkuje zato pa bi mog1’ pridelovati veliko komposta. Toda ne vem ali je kriva nevednost ali malomarnost’ da se temu gnojilu obrača tako malo P?' zornosti. Kompost lahko rabimo za PllS' nike, sadno drevje, vinograde in sploh ^ vse rastline. Z njim gnojimo kot s hl^0 skim gnojem raztrosimo in podorjemo ) pregloboko. Na travniku gnojimo z n.l> jeseni in spomladi branamo. Za dobro g” jenje se ga da 600 q na 1 ha.
Blato iz. ribnikov in luž je dobro g’’ jilo, treba ga je samo razkisati na ta nac ' da se ga zapelje na njivo in se ga P“ t v kupčkih, ali pa se ga da na komp 'to Cestno blato se da na kompost je b°h0sti na apnu in če je velik promet na k tudi na dušiku in kaliju. Na Ogrskem v posestnik posnaži cesto pri sv?-le* a|ne sestvu, s tem je doseženo, da imaJ0 - uein ceste za hoditi in voziti, ter zemljo 0 ,jinih zboljšajo oziroma obogatijo ^ na ° ,aVje snoveh. S tem končujem vazno P & o domačem oziroma hlevskem gn J
SS5S38 Denisi.
Iz Sn. Polskave.
Prosimo da tudi nam dovolite tnal prostor, da Vam opišemo naše razmere Tukaj sjuo postavili 1. maja »majsko dre-v o-', okrašeno z rudečo zastavo. Naš ob činski odbor je pa puranove nature in čt vidi rdečo barvo, vzkipi tako; — zato so pri nas takoj sklicali sejo »občinski možje«' — kateri sedijo v odboru proti ljudski volji —• na kateri so sklenili, da se mora majsko drevo takoj podreti Seveda za sklep občinskega odbora se ni nihče zmenil in drevo je stalo še naprej — toda naš junaški g. gerent le prodal to »majsko drevo«« nekemu Čelanu v Pragerskem za 120 K. kateri je drevo podrl in odpeljal 12. t. m. v spremstvu dveh orožnikov.
Mi smo dne 16. maja postavili drugo drevo z ravno tisto zastavo, kot je bila na prvem Navzoča ie bila mnogobrojna množica ljudstva in ko ie bile drevo po stavljeno ie rod njim zasvirala godba gasilnega društva. Tako imamo mi vkljub sklepu občinskega odbora »majsko drevo«, g. gerent (in z njim celi občinski odbor v kolikor se je udeležil prodaje »tuje lastnine«) se bode pa zagovarjal pred sodiščem radi njegovega junaškega čina.
Za sedaj Vam pa povemo, da niste še bili od nas voljeni, Vi, ki na zunaj zastopate našo občino proti ljudski volji, pa tudi ne bodete, kajti pri prihodnjih volitvah si bodemo izvolili takšne ljudi, katere ne bode bodla osvobodilna rdeča barva v oči.
Rečica v Sav. dolini.
Naš župnik oznanja svojim ovčicam Kristusov nauk. toda sam ga pa ne izpol-nuje zlasti ljubezen do biižnjega mu je čisto nekaj tujega.
Ima veliko farno posestvo, toda ns privošči iz tega svojemu tovarišu kaplanu tolike hrane, da mu ne bi bilo treba stradati.
Kaplan je prosil iz prižnice farane, da ga naj rešijo stradanja, ker župnik mn da le toliko da za silo životari, rekel ie baje za zajuteik ne dobim nič, opoldne male 'n zvečer mi pa vrata zaprejo, da ne morem k večerji prid. To ie torej ljubezen do bližnjega, tako io menda župnik razume in z vzgledom ljudem kaže.
7a Vas g. kaplan je na to zelo dobra Šala. ker Vi z Vašimi dohodki ne morete shajati dasi ste maše podražili, kako na maj mi delavci živimo z našimi pičlimi dohodki? Vi trkate na usmiljena srca, da se Vas usmilijo, zakaj se Vas ne usmilijo razni trebušniki in g. župnik?
Izkoriščajo Vas torej kakor nas, čemu ste torej naš nasprotnik? Naša fara ie naj-hogatejša na Štajerskem in Vi pa stradale, čermi? Ali Vam ne bo to oči odprlo in jas nripehalo na drugo not? Streznite sc spoznajte kdo ima prav.
Iz Semiču.
Tukaj se ie praznovalo pred nertav !V,m časom 24. letnico ustanovitve »Ma bine družbe«. »Marijine device« so hote :e,za ta dan okrasiti cerkev, seveda s — ".djmi cvetlicami. - Ni jih motila, te Ma nune hčerke, sedma božja zapoved »m kradi«, temveč mislile so. da jim ie dovo Jeno vse zato ker so v M. dr. Šle so to .ei krasti cvetlice, toda posestnica istih jit 'e zapazila in sedaj bo zgovorilo sodišč« , v"ie mrienie, ter podučilo »device«, d« dejo znale ločiti svojo in tujo lastnino
fz Javorja.
2 , ri nas je g. Wifernik. poštni provizor Šem Prettrzen. Dognalo se ie, da so tiari t/1) ?t!cIr- delen Franc ne dostavlja list atiin^L*' g!as<<' ker provizorju ne ugaja, ’ reni * .rojna v Witernikov koš. V k.tte-Še 1,11 ta živimo? Kai vse sl bodejo 1 a,e od ljudstva plačani dovolili —?
Pozivamo tem potom kr. poštno in ! brzojavno ravnateljstvo, da tukaj napravi red. G. Witerniku pa svetujemo, da list odda naslovniku, ker sicer ako se še ta j pojav kedai zgodi, da se ne bo list dosta-! vil naslovniku ampak, romal v koš s pri-! pombo. da »ni za porabo«, ga bomo izro-| čili sodniji, da ga ona nauči-, kako mora službo opravljati, da bo vedel, kaj sme storiti in kai ne sme storiti Ker vedite g. ; \Viternik, da živimo v dvajsetem stoletju | in ne v širinajstem, ter imamo državne ! zakone, ki veljajo za vse torej tudi za Vas | g. Witernik —1
Sestrže.
Pri nas je prepovedan vsak shod ter : vsako zbiranje ljudi zaradi koz (tako je * dal g. župan razglasiti pred cerkvijo), da ! se ne prenese bolezen v druge vasi. Toda | v cerkev pa smejo priti zdravi in bolni ljudje skupaj, tam pa ni nobene nevarnosti, da bi se zdravi od bolnih nalezli bolezni, ker g. duhovnik z „žegnano“ vodo razkuži kraj ter ni nobene nevarnosti, čeravno je 500—600 ljudi skupaj združenih.
Mi vas dobro razumemo, mi vemo, da se vi ne bojite koz, ampak vi se bojite „rudeče politične" epidemije, ker tista zahteva za vse ljudi enake pravice in ne dopušča, da bi se eni redili na račun drugih. da bi eni trdo delali, drugi pa njih — z žulji prisluženi denar v zboljšanje svojega življenja porabili. Za vse bodi enaka pravica.
Iz Št, Ruperta.
Pri nas se podružnica K. D. Z. zelo dobro razvija. Preteklo je komaj 3 tedne, kar smo jo ustanovili in že imamo okrog 50 članov. Toda, da ne bodete mislili, da gre vse gladko izpod rok, Vam povemo, da je tudi par liberalnih in klerikalnih magnatov, ki bi radi ovirali naše delo. Toda mi jih poznamo, mi vemo, kako gospodarijo z aprovizacijo, ko si razdeljujejo moko, sladkor i. dr. med seboj šele to, kar njim preostane, dajo nam revežem (1 kg moke za cel mesec ali pa četrt kg sladkorja za 2—3 mesece). Zato se pa ne bodemo več družili z njimi, ampak se bodemo sami med seboj združili in zahtevali za vse enake pravice, kajti vsi smo ljudje in vsi skupno tvorimo državo — Jugoslavijo.
Iz Pišec pri Brežicah,
Zadnji dopis priobčen v „Ljudskem Glasu" je zelo razburil našega župana Jože Kostanjšeka. Ta mož je dosegel že zelo visoko stopnjo kulture, kar dokazujejo njegove besede „svinje", „smeti" itd., s katerimi titulira nas ubogo ljudstvo;
I toda mi mu povemo, da ne bodemo pozabili teh priimkov, s katerimi nas on se-: daj pita in pri volitvah bodemo z listkom I v roki pomedi vse „smeti" od sedanjih korit, čeravno on v sedanji svoji bojazni prerokuje, da ne bo nobeden član K. D. Z. za župana.
j Toda mi mu povemo, da on ne bo več dolgo županoval proti ljudski volji, ker mi smo toliko zavedni, da si bodemo iz-: volili župana, ki bo zastopal naše pravice. Zato pozivamo deželno, kakor centralno vlado, da razpiše že enkrat volitve, da se rešimo vseh sedanjih pijavk in koritarjev v občinskih odborih. — Občani.
ssss Po svetu. 0SK
Mirovna konferenca
i ali kakor se zove tistih par ententinih i možicev, ki vsak dan menjajo svoje ime, je sklenila mirovno pogodbo z Ogrsko in bo v nekaj dneh podpisana. Sedaj pride na vrsto Turčija in mirovna pogodba s Turčijo je baje tudi do malega gotova. Zdi se pa, da se
Turki
ne bodo vdali kar tako. Zadnji čas se vedno bolj množijo turške vstaje proti en-
tentnim imperijalistom, ki si hočejo razdeliti Turčijo. Krepko jih podpirajo tudi boljševiki in pravijo, da bodo proglasili sveto vojno vsega mohamedanskega sveta proti evropskim imperijalistom. Zlasti v stiski so Francozi, Lahi in Grki.
Na Laškem
imajo novo vlado. Ministrski predsednik je zopet Nitti, v vlado so pa vstopili tudi liberalci in klerikalci. Radovedni smo, kako stališče bodo zavzeli sedaj laški klerikalci, katere komandira papež sam nasproti Jadranskemu vprašanju.
Naši klerikalci tako vpijejo o očetovski pravičnosti papeža nasproti vsem narodom, sedaj bomo videli. Gotovo je namreč, da bodo tu merodajni le laški klerikalci, kakor bodo oni rekli, tako se bo moralo zgoditi, kajti brez klerikalcev Nitti ne more vladati. Direktna pogajanja, ki so bila ž^ napovedana med Lahi in Jugoslovani, so se zopet odgodila in sedaj ni znano, kedaj se ta neznosni spor zaradi našega Primorja zopet reši. Potrebno se nam zdi, da se na tem mestu dotaknemo tudi enkrat svetega očeta papeža.
To je baje božji namestnik, ki naj po očetovsko skrbi za svoje verne ovčice vseh narodov. Izvoljen je po kardinalih, katere ! navdahne, kakor so nas učili v šoli, sveti Duh No da, čudno je nekoliko, da sveti Duh navdihuje že skoro 2000 let kardinalom same Lahe. Izmed približno 500 papežev, so bili doslej razun treh ali štirih | še vsi sami Lahi. Tudi več kot tri četrtine kardinalov je vedno vzete izmed visokega laškega plemstva. Pa pustimo vse to, naj bo kakor hoče, kot poglavar vseh kristjanov bi moral biti papež pravičen in nepristranski proti vsem. A ravno zadnje čase vidimo, da papež to ni, ampak je le zagrizen laški polentar, kakor Nitti, d’An-nunzio in vsi drugi taki junaki, ki na vsej črti podpira roparsko laško politiko. Pred kratkem je papež spodil, kakor smo že pisali, iz Trsta našega škofa Karlina in postavil zagrizenega laškega vojaškega duhovnika, ki ne zna niti besedice slovensko, za pastirja slovenskim ovcam. Sedaj je odstavil tudi hrvaškega senjskega škofa v Reki in poslal tja za škofa nekega po-lentarja iz Italije. Vprašamo torej, v čem se papež še razlikuje od d’Annunzia. Tako sovražno ravnanje zagrizenega papeža je moralo seveda roditi hud odpor tudi pri duhovščini, ki še narodno čuti, zato se je začelo zadnje čase veliko gibanje za osnovanje
narodne cerkve,
zlasti na Hrvaškem in na Češkem. Več sto hrvaških duhovnikov se je uprlo dosedanji uredbi katoliške cerkve in agitirajo okrog, da se osnuje krščanska narodna cerkev, v kateri ne bodo komandirali zagrizeni Lahi. Ti duhovniki se tudi pridno ženijo. Zagrebškemu nadškofu dela to gibanje hude preglavice, skuša to gibanje udušiti, a zaman. Pravijo, da ima to gibanje tudi med slovenskimi duhovniki že nekaj pristašev.
Poljaki in boljševiki.
Poročali smo že v par številkah o vojni, ki se je začela med Poljaki in ruskimi boljševiki. Začeli sojo Poljaki in so v začetku precej zmagovali in podili boljševiške čete daleč nazaj. Sedaj se je pa kocka obrnila in dobivajo jih po grbi Poljaki. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
ss Iz naše države, ts
Belgrajska vlada, v kateri sede, kakor že znano, v najlepši slogi klerikalci in liberalci, se baje že zopet krha in se hudo kregajo med seboj.
Parlament se je zopet sesial. Takoj v začetku so padli vkupaj klerikalci in socialisti. Mi smo jim zmetali v obraz vse
grehe, kar je naredilo med ostalimi poslanci, ki naših klerikalcev še ne poznajo, zelo velik utis. Sedaj pride baje kmalu na vrsto volilni red.
Stojan Protić, poglavar srbskih staro-radikalcev, se mudi te dni v Ljubljani. Mi ga ne pozdravljamo in ga prosimo, da naj zopet čim preje izgine z naše zemlje, ker njegove politike pri nas ne potrebujemo. Drža! se je ves čas seveda v klerikalnih krogih. Gliha vkup štriha.
Ljubljanska vlada bo preosnovana baje ta teden. Sedeli bodo tudi v njej klerikalci in liberalci.
Ljubljanski škof Bonaventura je obhajal v soboto sedemdesetletnico svojega rojstva. Prosimo ga, naj se vsaj s sedemdesetimi leti izpametuje in naj ne dela, kakor doslej, toliko zdrahe med našim ljudstvom, kajti v veliki meri je on kriv divjaške politike naših klerikalcev.
Klerikalci prirede drugi mesec v Mariboru velik rompompom, na katerega bobnajo že vsi klerikalni listi. Mi bomo odgovorili nanj z velikimi tabori naše K.vD. Z., ki se bodo vršili v Novem mestu, Žalcu, Brežicah, Kranju, na Vrhniki in drugih središčih.
„Domoljubu" lep razvoj naše K. D. Z. ne da spati. Doslej je bil poln žolča na liberalne samostojneže; sedaj je pa začel veliko ofenzivo proti naši K. D. Z. in „Ljudskemu Glasu". Ker tej smrdljivi, hinavski in lažnjivi klerikalni cunji nihče več ne veruje, se nam zdi škoda prostora, da bi odgovarjali na vse njegove budalosti in laži.
Volitve v ustavodajno skupščino se bedo vršile menda meseca novembra,
Ljudsko štetje in popis živine se vrši v naši kraljevini dne 31. decembra 1920. Štetje izvrše vse občine pod nadzorstvom okrajnih glavarstev.
General Svetozar Boroević, znani poveljnik avstrijske soške fronte, je te dni v Celovcu umrl.
Gospodarske vesti.
Cena prašičem v Sremu je padla za 4 do 5 K pri 1 kg žive vage.
Cena masti v Belgradu se je znižala od 13 na 12 dinarjev na kilo.
Cena špiritu je padla za 120.000 K pri vagonu.
Kje je volna? vprašujejo sedaj časopisi. V naši državi se'redi največ ovac, zato bi morali tudi dovolj volne. Ker pa nimamo doma potrebnih tovaren za izdelovanje sukna, morala bi se naša vlada dogovoriti s Čehoslovaško, da bi nam predelala volno, potem bi lahko imeli sukno po 120 K za meter. Sedaj pa nimamo ne | volne ne sukna, ker se je volna iztiho- i tapila v Italijo.
ES33> Drobiž.	;
i
Lov za dijamanti. Angleški listi prinašajo vest iz Johanisburga v južni Afriki, . da so tamkaj odkrili velikanske poljane | dijamantov. Nahaja se ta čudežni de! ; zemlje v pustinji Tlaring pri Taungsu. Ta pustinja, v kateri ni ne vode, niti drevesca, j je bila do sedaj rezervirana za bečuanske : črnce, a sedaj jo bodo predali kopačem j dijamantov. Ta vest o odkritju dijamantov se je s ^silno hitrostjo razširila po južni j Afriki. Želja po bogatstvu je mrzlično ; zgrabila ljudi, da so navzlic vsem resnim : svarilom začeli trumoma zapuščati svoje dobre službe in se podajati iskat sreče v bečuansko deželo.
Trgovci z belimi sužnji zelo ogrožajo saarsko področje, ki se nahaja pod francosko okupacijo. Kakor poročajo nemški listi, se še dosedaj ni posrečilo prijeti nobenega teh individuov. Neko dekle iz Hii-ncrfelda je šlo nekega dne v Altenwald. Dohitel jo je neki avtomobil, ki je zelo počasi vozil. Naenkrat se nagne neka moška oseba iz avtomobila in vrže laso proti deklici, da bi jo vjel in potegnil v avto. Napad pa ni uspel, in je deklica začela klicati na pomoč, nakar jo je avto jadrno odkuril.
Umeten dež. Vse predloge, ki se jih je stavilo tekom stoletij, kako bi se dalo na umeten način dobiti dež v poljubni množini, je treba prištevati neplodnim | fantazijam. Resnejše pa je treba vzeti iz- | najdbo Avstralca Balsilija, ker je njegove j poskuse na tem polju prevzela in financirala vlada v New South Walesu. V privezanem zrakoplovu, ki je op'remljen z električnimi pripravami, se vzbuja v višini 1800 do 2000 m električne eksplozije. Vsled ; teh električnih valov se vzbudi zadostna jonizacija zračnih plasti, ki služi v to, da se združi v zraku se nahajajoča toplota v obliki deževnih kaplic, ki padejo nato na zemljo! Zanimanje avstralske vlade za to iznajdbo je razumljivo vsted tega, ker pomeni vsako sredstvo, s katerim bi se dvignilo povprečno množino dežja v Avstraliji velikanski dobiček za deželo. Iznaj-; ditelj pravi, da bi bile dežne postaje v j stanju preprečiti velikanske viharje, ki j i opustošajo sedaj deželo.
Konj v aeroplanu. V Santi Barbari v i CaJiforniji v Ameriki so bili gledalci vršeče se velike konjske razstave 8. aprila priča, ko je nekdo pripeljal iz Los Angeles svojega dragocenega konja v posebnem aeroplanu na to razstavo. Kaj vse se bo- | deio še izmislili na svetu?
Originalna oporeka. Neki ujetnik, ki , ni mislil mnogo, da ostane pri življenju, i j je spisal sledečo oporoko. »Ce umrjem, iz- j j ro.čite moje telo pennsylvanskemii vseuči-I lišču v svrho znanstvenih raziskavanj, toda pod pogojem, da ohrani kos moje kože : ustroji in veže v njo »Cigansko siroto«. ! Tako vezano knjigo naj pošlje moj odvet- : nik moji ženi, ki tako rada m vedno čita ; »Cigansko siroto«. — Če so izpolnili nje- f govo zadnjo željo, nam seveda ni znano, i
gg Listnica uredništva, gg j
J. H., Sestrže, p. Ptujska gora: Vašo | vlogo smo poslali poverjeništvu za agrarno ! reformo, s pripombo, da preišče celo stvar j in Vam vrne Vaše pravice.
Podružnica K. D. Z. Ljubno: Potrdilo prvih pravil Vam ne moremo izposlovati, toda pošljemo Vam druga pravila, da jih na novo vložite pri okrajnem glavarstvu.
I. B., Brežice: Pravila Vam odpošljemo prihodnji teden, da jih vložite pri politični oblasti.	i
Okrožno tajništvo K. D. Z.: „Majske spise", katere Vam je vrnila podružnica, skušajte razprodati, če Vam je mogoče.
naznanite svojo ustanovitev na okrajno glavarstvo.
Podružnica Pišece: Prosimo Vas, da nam takoj pošljete natančen seznam samostojnih in družinskih članov, da Van* lahko prispevke vračunimo.
Podružnica Št. Pel er pri Mariboru: Prosimo Vas, pošljite nam seznam vseh članov.
Narožajte, berite še širite med Išudstvol
1.	Ljudski Glas. Glasilo „Kmetsko delavske zveze". Izhaja vsako sredo. Člani KDZ ga dobe brezplačno, za ostale velja četrtletno K i.—, celoletno K 24.—. Oglašajte v njem.
2.	Fran Erjavec:	Za staro pravdo. To je
knjiga, ki v poljudni obliki razpravlja o najvažnejših vprašanjih našega kmetsko delavskega ljudstva. Zato bi jo ne smelo manjkati v nobeni slovenski hiši. Stane K 6.—.
3.	G. Keler: Don Correa. Velezanimiva povest. ki jo bo z veseljem bralo staro in mlado. Cena K 3.—.
4.	Jurij Skopec: Kaj hoče Kmetsko delavska zveza? Knjižica obseda program, pravila in vsa navodila za ustano\itev krajevnih organizacij KDZ. Knjižica je namenjena propagandi, zato se razpošilja najmanj 10 izvodov skupaj. 1 izvod stanc 60 vin.
Ljudstvo, zavedaj se, da leži le v organizaciji in izobrazbi tvoja moč. Neizobražena masa je najzvestejši suženj kapitalističnim strankam, zato v vsako hišo naše liste, knjige in brošure. Organizacijam ni treba pošiljati denarja naprej in dobe i0 odstotkov popusta v prid blagajni kraj. organizacije.
Posamezni naročniki morajo poslati denar naprej in še 50 vin. za poštnino, organizacije, če naroče po več izvodov, obračunajo, ko knjige prodajo. Vse knjige se naroča v
Upravi „Ljudskega Glasu", Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Liza Fluida, in odpravljene so bolečine! b dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 36 K. Fellerjev F.lza mentolni črtnik, eu komad 4 K.
Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Eiza-krogljic! Te so dobre! 6 škalljic 18 K. Pravi balsam 12 steklenic 36 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 15 K. Gmot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubi-ca d >nja. Elzatrg št. 358. Hrvatska, c.
MtfiiiSilfiiii
== registrovana zadruga z omejeno zavezo ss
sprejema hranilne vlo«?« vsak delavnik od 8. do 18.
In jih obrestuje po čistih
mr 47.
Rentni davek plača drufitvo Iz svojega. Obresti se kapitali:«^0 polletno. Večje In stalne vloge so obrestujejo po dogov^j Poftojtln daje svojim zndružnlkoin proti vknjižbi, na kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
3®r Eii, res deMi denarni zavod. ^
Podružnica K. D. Z. Dvor: Pravila Vam pošljemo prihodnji teden.
Podružnica K.D.Z. Spodnja Polskava: Radi rednega dostavljanja lista vsem članom, ki plačajo po 3 K mesečno, smo že uredili. Vse nadaljne nedostatke nam takoj naznanite.
Podružnica K. D. Z. Sv. Lenart v Slov. goricah: Prihodnji teden Vam pošljemo pravila, da jih priložite vlogi, v koji bodete naznanili ustanovitev Vaše podružnice. Glede shoda se obrnite na okrožno tajništvo v Maribor.
Podružnice Vodice in Radeče.: Tudi Vam pošljemo pravila prihodnji teden, da
Neši-podgam;
sfentee-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate najbolje preizkušena in splošno hvaljena sreda kot: proti poljskim mišim K 10'—, za podgane miši K 10'	; za ščurke K 10 - , a posebnom0*'
vrsta K 20‘—; posebno močna tinktura z« ^ ■ niče K lO'—; uničevalec molje K 10 — !
za uši v obleki fn perilu K #•— in	__
mravljam K10 - ; proti ušem pri perutnini K1*', prašek proti mrčesom K 6 — in 12 —, Pr*?u ri jl-pri ljudeh K 6 — In 10 —; mazilo za uši P ntl vini K 6 — in 10 — ; tinktura proti .p -! sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) mazilo proti garjnm K 1®'
Pošilja po povzetju Zavod za ekspoit ^ M. JGnker, Zagreb 45., Petrinjska
10r’rproe«