METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JUNIJU 2016 Climate in June 2016 Tanja Cegnar unij je prvi mesec meteorološkega poletja. Temperatura junija v dolgoletnem povpreč ju še narašč a, sonč ni žarki pa že dosežejo največ jo moč , zato se moramo sredi dneva pred njimi zašč ititi. Č eprav vroč inski valovi še niso tako izraziti kot v osrednjem delu poletja, so za obč utljive ljudi lahko ravno tako obremenilni, saj na zač etku poletja še nismo vajeni vroč ine. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka junija 2016 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, June 2016 Junij je bil toplejši od dolgoletnega povpreč ja, več ina odklonov ni presegla ene °C, odklon med 1 in 2 °C so dosegli v več jem delu jugozahodne Slovenije z izjemo Obale, v Prekmurju, delu Gorenjske, v -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) KREDARICA -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) LJUBLJANA -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) NOVO MESTO -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) MURSKA SOBOTA -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) BILJE -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( °C) PORTOROŽ J Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 Beli krajini in na jugovzhodu Slovenije. Vroč inski val je Slovenijo zajel v zadnji tretjini meseca, vendar ni trajal dolgo, že nekaj dni pred koncem meseca je vroč ina popustila. Največ padavin, nad 310 mm, so namerili v delu Zgornjega Posoč ja in Julijcev. Od 70 do 130 mm je padlo na Obali, v Beli krajini, vzhodnem delu Dolenjske, na jugu in vzhodu Štajerske ter v Prekmurju. V dneh od 25. do 27 . junija se je po Sloveniji zvrstilo več neurij, ko so povzroč ila škodo. Za več kot č etrtino so dolgoletno povpreč je padavin več inoma presegli v več jem delu zahodne Slovenije in na skrajnem severovzhodu države, več kot polovico je presežek znašal v Postojni in delu Posoč ja. Več kot polovica države je poroč ala o preseženem dolgoletnem povpreč ju padavin. Nadpovpreč no sonč no je bilo v manjšem delu Notranjske in na severu Štajerske. Drugod je sonč nega vremena primanjkovalo, najbolj v Julijcih, kjer je primanjkljaj presegel petino dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 190 cm. Prvi dve tretjini junija povpreč na dnevna temperatura ni prav veliko odstopala od dolgoletnega povpreč ja, izmenjevala so se nekajdnevna obdobja od dolgoletnega povpreč ja nekoliko hladnejšega in nekoliko toplejšega vremena. V zadnji tretjini meseca je Slovenijo zajel vroč inski val, ki je bil kratke sape, saj se je štiri dni do pet dni pred iztekom junija ohladilo in povpreč na dnevna temperatura zraka se je vsaj za dan spustila nekoliko pod dolgoletno povpreč je. Mesec se je iztekel z nekoliko toplejšim vremenom kot v dolgoletnem povpreč ju. Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June and the corresponding means of the period 1981–2010 V Ljubljani je bila povpreč na junijska temperatura 19,9 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povpreč jem in v mejah obič ajne spremenljivosti. Najtoplejši je bil junij leta 2003, takrat je bila povpreč na tempera- tura 23,5 °C, z 21,3 °C mu sledi junij leta 2012, 21,1 °C je bilo junijsko povpreč je leta 2002, 20,9 °C junija 2000 in 2007, junija 1998 pa je bilo v povpreč ju 20,7 °C. Daleč najhladnejši je bil junij 1962 s 16 °C, s 16,2 °C mu je sledil junij 1974, le malo višja je bila povpreč na junijska temperatura v letu 1956 (16,3 °C) in nato v letih 1975 in 1989 (obakrat 16,5 °C). Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 15,1 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejša so bila jutra junija 1962 z 10,3 °C, najtoplejša pa junija 2003 s 17,4 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 25,2 °C, kar je 0,6 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Junijski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 29,9 °C, najhladnejši pa v junijih 1962 in 1975 z 21,8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu tem- perature. Tako kot drugod po državi je bil junij 2016 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka 4,7 °C, kar je 0,4 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najtoplejši doslej so bili juniji 2003 (8,9 °C), 2002 in 2012 (obakrat 6,8 °C) in 2000 (6,5 °C). Doslej najhladnejši je bil junij 1962 z 1,5 °C, 1,7 °C je bilo v junijih 1956, 1985 in 1989; v junijih 1969, 1971 10 15 20 25 30 19511956 196119661971 1976198119861991 199620012006 20112016 temperatura zraka (°C) LJUBLJANA -5 0 5 10 15 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 in 1980 je bilo 1,9 °C, 2 °C pa leta 1975. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Takih dni junija po nižinah ni, na Kredarici so zabeležili enega. Vroč i so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. V Ljubljani so bili taki 4 dnevi (slika 3), kar je enako dolgoletnemu povpreč ju; od sredine minulega stoletja je bilo največ vroč ih dni leta 2003, ko so jih našteli 16, od sredine minulega stoletja je bilo 22 junijev brez vroč ih dni. Tudi v Murski Soboti in Novem mestu so našteli po 4 take dni, v Celju in Mariboru so bili po 3, v Biljah in na Obali jih je bilo po 6. Slika 3. Število vroč ih dni v juniju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- rature at least 30 °C in June and the corresponding me- an of the period 1981–2010 Slika 4. Število toplih dni v juniju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature above 25 °C in June and the corresponding mean of the period 1981–2010 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več . Največ toplih dni je bilo v Č rnomlju, in sicer 22, po 20 jih je bilo v Biljah in na Bizeljskem, dan manj na Letališč u Portorož. O 18 toplih dnevih so poroč ali v Novem mestu in Celju. V Ljubljani je bilo 16 toplih dni, kar je dan in pol nad dolgoletnim povpreč jem. Od sredine minulega stoletja v Ljubljani še ni bilo junija brez toplih dni; največ takih dni je bilo junija 2003, ko jih je bilo kar 26, najmanj pa junija leta 1989, bili so le štirje topli dnevi. Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) junijska temperatura in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in June and the 1981–2010normals Najvišjo temperaturo so na Letališč u Portorož izmerili 23. junija, termometer je pokazal 34,3 °C. V Č rnomlju se je najbolj ogrelo 25. junija, izmerili so 32,7 °C. Drugod je bilo najbolj vroč e 24. junija. V Biljah se je ogrelo na 34,9 °C, v Godnjah na 33,5 °C, v Murski Soboti na 33,4 °C. Tudi drugod po nižinah se je ogrelo nad 30 °C. V Rateč ah so namerili 30,3 °C. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 10 20 30 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 20062011 2016 število dni LJUBLJANA 0 4 8 12 16 1951 1956 19611966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 20012006 2011 2016 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 26 28 30 32 34 36 1951 1956 1961 1966 1971 19761981 1986 1991 1996 20012006 20112016 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 v letošnjem juniju 32,2 °C, kar je podobno kot v lanskem juniju, najvišje junijska temperatura je bila v prestolnici dosežena leta 2003 (35,6 °C), vroč e je bilo tudi leta 2006 (35,1 °C) in 2014 (35,0 °C), le nekoliko nižja je bila najvišja junijska temperatura leta 2002 (34,9 °C). Po letu 2000 je najvišja temperatura v prestolnici vsako leto presegla 30 °C. Na Kredarici se je ogrelo na 14,6 °C. Slika 6. Potek povpreč ne temperature zraka v juniju Figure 6. Mean air temperature in June Junijska povpreč na temperatura je bila nad dolgoletnim povpreč jem; odstopanje od povpreč ne temperature primerjalnega tridesetletnega obdobja je bilo v mejah obič ajne spremenljivosti. Poletja v zadnjih 20-tih letih so v Sloveniji v povpreč ju 2 °C toplejša, kot so bila v šestdesetih in sedemdesetih letih minulega stoletja. Doslej najtoplejši junij je bil leta 2003; najhladnejši junij je bil v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Celju in na Kredarici leta 1962, na Obali leta 1974. Posebej smo prikazali dnevni potek najvišje, povpreč ne in najnižje temperature na osmih izbranih merilnih postajah; z izjemo grafikona za Kredarico in Maribor je podana tudi najnižja dnevna temperatura na višini 5 cm. 0 2 4 6 8 10 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA 14 16 18 20 22 24 19511956 19611966 19711976 19811986 19911996 20012006 20112016 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 14 16 18 20 22 24 1951 19561961 19661971 19761981 19861991 1996 2001 2006 2011 2016 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 18 20 22 24 26 1951 19561961 19661971 1976 19811986 1991 19962001 2006 2011 2016 temperatura zraka ( °C) PORTOROŽ 14 16 18 20 22 24 1951 19561961 19661971 19761981 19861991 19962001 20062011 2016 temperatura zraka ( °C) NOVO MESTO 14 16 18 20 22 24 1951 19561961 19661971 1976 19811986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 temperatura zraka ( °C) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 Slika 7. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), junij 2016 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), June 2016 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) BILJE -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) KREDARICA 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) LJUBLJANA 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) NOVO MESTO 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) CELJE 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) MARIBOR 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) MURSKA SOBOTA 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (°C) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 Slika 8. Odklon povpreč ne temperature zraka junija 2016 povpreč ja 1961- 1990 Figure 8. Mean air temperature anomaly, June 2016 Povsod po državi je bilo topleje kot v dolgoletnem povpreč ju, več ina odklonov ni presegla ene °C. O odklonu med 1 in 2 °C so poroč ali v Prekmurju, delu Gorenjske, v Beli krajini, na jugovzhodu Slovenije in v več jem delu jugozahodne Slovenije z izjemo Obale. V Č rnomlju je bilo 1,6 °C topleje kot v dolgoletnem povpreč ju. Slika 9. Žitno polje v okolici Tacna, 22. junij 2016 (levo) in spravilo prve košnje, Kožljevec, 24. junij 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 9. Wheat field in the vicinity of Tacen, 22 June 2016 (left); harvesting the first mowing, Kožljevec, 24 June 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Največ padavin so namerili v delu Zgornjega Posoč ja in Julijcev, kjer so padavine presegle 310 mm. V kraju Soč a so namerili kar 335 mm. Od 70 do 130 mm je padlo na Obali, v Beli krajini, vzhodnem delu Dolenjske, na jugu in vzhodu Štajerske ter v Prekmurju. Več inoma so padavine presegle 100 mm, med kraje s skromnejšimi padavinami se uvršč a Lendava (84 mm). Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin junija 2016 Figure 10. Precipitation amount, June 2016 Slika 11. Višina padavin junija 2016 v primer- javi s povpreč jem obdobja 1961- 1990 Figure 11. Precipitation amount in June 2016 compared with 1981–2010normals Prikazali smo tudi padavine v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Več kot za polovico so dolgoletno povpreč je presegli v Logu pod Mangartom, kjer so dosegli 163 % dolgoletnega povpreč ja, v Soč i je padlo 158 % in v Postojni 156 %. Za več kot č etrtino so dolgoletno povpreč je več inoma presegli v več jem delu zahodne Slovenije in na skrajnem severovzhodu države. Več kot polovica države je poroč ala o preseženem dolgoletnem povpreč ju. Najbolj so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali v Mariboru, kjer je 76 mm enako 62 % dolgoletnega povpreč ja. Slika 12. Padavine v juniju in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 12. Precipitation in June and the mean value of the period 1961- 1990 70 mm 130 mm 190 mm 250 mm 310 mm 50% 75% 100% 125% 150% 0 100 200 300 400 500 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 300 1951 1956 1961 1966 1971 1976 19811986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 250 300 1951 1956 1961 19661971 1976 1981 1986 1991 19962001 2006 2011 2016 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 250 300 1951 1956 1961 19661971 1976 1981 1986 1991 19962001 2006 2011 2016 višina padavin (mm) NOVO MESTO Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 Slika 13. Meseč na višina padavin v mm junija 2016 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in June 2016 and the 1981–2010 normals Slika 14. Število padavinskih dni v juniju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s pada- vinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in June with precipitation 20 mm or more (blue), with precipita- tion 10 or more but less than 20 mm (green), with precipita- tion 1 or more but less than 10 mm (red) and with preci- pitation less than 1 mm (yellow) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Postojni, in sicer 19, dan manj so zabeležili na Zgornjem Jezerskem, Logu pod Mangartom, Lescah in Rateč ah. Med kraje z najmanj takih dni so se uvrstili Maribor (9 dni), Portorož in Lendava (po 10 dni). Junija je v Ljubljani padlo 175 mm padavin, kar je 21 % nad dolgoletnim povpreč jem. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v juniju 1977, namerili so le 38 mm. Najobilnejše padavine so bile junija 1985 (328 mm), 264 mm je padlo junija 1982, 251 mm so namerili junija 1948, 245 mm pa junija 1974. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin 0 50 100 150 200 250 300 350 Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1981 - 2010 junij 2016 0 5 10 15 20 25 1951 1961 1971 1981 1991 2001 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila tudi potek temperature. Slika 15. Padavine v juniju in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 15. Precipitation in June and the mean value of the period 1961- 1990 Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki – junij 2016 Table 1. Monthly meteorological data – June 2016 LEGENDA: LEGEND: NV − nadmorska višina (m) NV − altitude (m) RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja junija 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 16. Bright sunshine duration in June 2016 compared with 1981–2010normals Na sliki 16 je shematsko prikazano junijsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Nadpovpreč no sonč no je bilo v manjšem delu Notranjske in na severu Štajerske. Drugod po državi je sonč nega vremena primanjkovalo, najbolj so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali v Julijcih, kjer je primanjkljaj presegel petino dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je sonce sijalo 114 ur, kar je 67 % dolgoletnega povpreč ja. 0 50 100 150 200 250 300 350 1951195619611966 197119761981198619911996 2001200620112016 višina padavin (mm) LJUBLJANA Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 343 226 104 15 Brnik 384 148 102 16 Zgornje Jezersko 740 163 95 18 Log pod Mangartom 650 294 163 18 Soč a 487 335 158 16 Kobarid 263 261 125 15 Kneške Ravne 752 263 116 16 Nova vas 722 128 82 15 Sevno 515 150 105 14 Slovenske Konjice 730 135 108 12 Lendava 345 84 92 10 Veliki Dolenci 195 123 130 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 Slika 17. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) junija 2016 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 17. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2016 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) CELJE 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) BILJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 Na sliki 17 so podane dnevne padavine in trajanje sonč nega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Slika 18. Trajanje sonč nega obsevanja Figure 18. Sunshine duration Slika 19. Število ur sonč nega obsevanja v juniju in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 19. Bright sunshine du- ration in hours in June and the mean value of the period 1981– 2010 V Ljubljani je sonce sijalo 224 ur, kar je 94 % dolgoletnega povpreč ja. Najbolj sonč en je bil junij 2000 (318 ur), med bolj sonč ne spadajo še juniji 2002 (298 ur) in 2003 (283 ur); junija 2001 in 2010 je sonce sijalo 281 ur, uro manj pa junija 1996 in 2013. Najbolj sivi so bili juniji 1975 s 151 urami, 1954 s 157 urami, 173 ur je sonce sijalo junija 1995, junija leta 1989 pa 180 ur. Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, Krasu in v Rateč ah. Drugod po državi so bili jasni dnevi redki. Na Kredarici ni bil tak niti en junijski dan, kar precej krajev je poroč alo o 1 do 3 takih dnevih. Tudi v Ljubljani je bil jasen le ne dan (slika 20), dolgoletno povpreč je znaša 3 dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici osem junijev brez jasnega dneva, največ jasnih junijskih dni, po osem, je bilo v letih 2000 in 2002. 0 100 200 300 400 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 število ur NOVO MESTO 0 100 200 300 400 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 19911996 2001 2006 2011 2016 število ur MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 število ur KREDARICA 0 100 200 300 400 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 število ur PORTOROŽ 0 100 200 300 400 1951 19561961 19661971 1976 19811986 1991 19962001 2006 2011 2016 število ur LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 Slika 20. Število jasnih dni v juniju in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 20. Number of clear days in June and the mean value of the period 1981–2010 Slika 21. Število oblač nih dni v juniju in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 21. Number of cloudy days in June and the mean value of the period 1981–2010 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ oblač nih dni je bilo na Kredarici, našteli so jih 12. 10 takih dni je bilo v Rateč ah, po 8 v Lescah, Koč evju in Č rnomlju, po 7 pa v Godnjah, Postojni, Novem mestu in Murski Soboti. V Ljubljani (slika 21) je bilo 6 oblač nih dni, kar je dan manj od dolgoletnega povpreč ja. Junija 2005 je bil le en oblač en dan, 16 pa jih je bilo v juniju 1954. Največ oblakov je bilo nad gorami, največ ja povpreč na oblač nost je bila zabeležena na Kredarici (7,5 desetin), po nižinah so oblaki v povpreč ju prekrivali od 5 do 7 desetin neba. Oblač nost se č ez dan spreminja, k poveč ani oblač nosti popoldne pogosto prispevajo kopasti oblaki, zato si poglejmo še nekaj podatkov o povpreč ni meseč ni oblač nosti ob 8., 15. in 22. uri. V Ljubljani so ob jutranjem opazovalnem terminu oblaki v povpreč ju prekrivali 7,1 desetin neba, zgodaj popoldne 6,5 in zveč er 5,1 desetin neba. Na Kredarici je bila povpreč na oblač nost zjutraj 7,2, popoldne 8,8 in zveč er 6,5 desetin. V Biljah so oblaki zjutraj v povpreč ju prekrivali 5,8, popoldne 5,4 in zveč er 6,0 desetin neba. V Portorožu je bila jutranja povpreč na oblač nost 5,6, popoldanska 4,7 on več erna 4,8 desetin. V Novem mestu so poroč ali, da so oblaki zjutraj v povpreč ju prekrivali 6,4, popoldne 6,8 in zveč er 4,8 desetin neba. Slika 22. Č ešnje, Grosuplje, 18. ju- nij 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Cherries, 18 June 2016 (Photo: Iztok Sinjur) 0 3 6 9 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki – junij 2016 Table 2. Monthly meteorological data – June 2016 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD S N SG SS SSX DT P PP Lesce 515 18,0 1,1 23,3 12,7 31,0 24 9,9 5 0 8 0 203 91 6,0 8 3 167 124 18 5 0 0 0 0 Kredarica 2514 4,7 0,4 7,3 2,6 14,6 24 −1,0 1 1 0 450 114 67 7,5 12 0 286 140 17 9 21 25 190 1 751,9 7,5 Rateč e–Planica 864 15,5 0,5 21,9 9,7 30,3 24 5,4 28 0 7 0 169 83 6,1 10 4 175 124 18 6 2 0 0 0 918,5 13,5 Bilje 55 20,9 0,8 26,5 15,1 34,9 24 11,3 3 0 20 0 225 95 5,7 6 3 162 138 13 10 0 0 0 0 1007,1 18,1 Letališč e Portorož 2 21,4 0,9 26,6 16,2 34,3 23 12,6 1 0 19 0 247 89 5,1 5 4 110 128 10 16 0 0 0 0 1012,9 18,4 Godnje 295 19,8 1,3 25,2 14,2 33,5 24 10,0 19 0 14 0 232 5,4 7 5 157 124 12 5 0 0 0 0 Postojna 533 17,7 0,9 23,3 12,7 31,4 24 6,8 19 0 10 0 215 97 6,2 7 3 215 156 19 12 7 0 0 0 Koč evje 468 17,4 0,9 24,4 11,3 31,8 24 6,8 3 0 13 0 6,7 8 1 149 106 13 6 5 0 0 0 Ljubljana 299 19,9 0,8 25,2 15,1 32,2 24 11,4 1 0 16 0 224 94 6,3 6 1 175 121 16 11 5 0 0 0 979,7 16,8 Bizeljsko 170 19,7 0,9 26,3 13,7 32,9 24 4,0 7 0 20 0 5,1 2 2 118 98 11 10 6 0 0 0 16,3 Novo mesto 220 19,8 1,1 25,5 14,2 32,0 24 10,1 3 0 18 0 216 91 6,0 7 1 117 89 11 15 4 0 0 0 988,4 17,8 Č rnomelj 196 20,7 1,6 26,2 14,2 32,7 25 10,0 21 0 22 0 6,0 8 3 122 100 11 7 0 0 0 0 18,3 Celje 240 18,7 0,4 25,4 13,1 32,8 24 10,1 4 0 18 0 211 95 6,1 5 1 123 93 13 12 0 0 0 0 985,8 17,9 Maribor 275 19,6 0,6 25,3 14,6 32,4 24 11,6 3 0 16 0 251 107 76 62 9 4 0 0 0 0 Slovenj Gradec 452 17,6 0,6 24,1 12,1 30,7 24 8,7 18 0 12 0 204 92 6,2 5 2 172 114 17 13 7 0 0 0 16,6 Murska Sobota 188 19,6 0,8 25,8 14,2 33,4 24 10,5 8 0 17 0 238 97 5,6 7 2 110 107 12 6 1 0 0 0 979,8 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka – junij 2016 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – June 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 19,3 24,3 27,3 14,8 12,6 12,0 8,6 20,4 24,9 27,6 16,1 12,7 13,0 9,4 24,4 30,6 34,3 17,7 13,5 14,4 10,6 Bilje 18,3 24,1 29,2 13,8 11,3 13,3 10,4 19,8 24,8 26,0 15,1 11,8 14,6 11,2 24,5 30,6 34,9 16,4 11,6 15,8 10,7 Postojna 15,8 20,8 26,1 11,5 8,3 10,6 7,5 16,4 21,6 24,1 11,8 6,8 11,1 6,3 20,9 27,4 31,4 14,7 8,8 13,5 8,5 Koč evje 16,0 22,9 25,7 10,0 6,8 6,9 3,6 16,3 22,5 28,0 10,9 7,8 8,1 5,0 19,9 27,8 31,8 12,9 9,5 10,0 6,5 Rateč e 14,0 20,2 24,9 8,6 6,7 6,8 3,7 14,0 19,9 21,8 9,5 6,0 8,0 3,4 18,5 25,6 30,3 10,9 5,4 8,3 3,1 Lesce 16,1 21,2 24,4 11,6 9,9 9,0 7,3 16,7 21,6 24,8 12,3 10,0 10,3 7,9 21,4 27,1 31,0 14,3 10,2 11,7 7,4 Slovenj Gradec 15,9 22,7 25,7 11,1 9,1 9,9 7,0 16,7 22,2 25,7 12,2 8,7 11,1 7,5 20,3 27,2 30,7 13,0 9,7 12,7 9,4 Brnik 16,9 22,9 25,5 11,7 9,7 17,4 22,7 25,2 12,8 9,5 21,3 27,6 31,2 14,1 9,2 Ljubljana 18,2 23,6 26,4 13,8 11,4 11,8 9,0 18,6 23,6 26,3 14,4 12,2 12,7 9,5 23,0 28,5 32,2 17,1 13,9 14,6 11,0 Novo mesto 18,4 24,6 26,7 12,9 10,1 11,8 8,9 18,7 23,8 28,0 14,0 11,7 13,2 10,5 22,4 28,2 32,0 15,9 12,1 15,2 11,8 Č rnomelj 19,7 25,2 27,0 13,5 12,0 11,9 10,0 19,4 24,5 30,0 13,7 11,0 12,4 10,0 23,0 28,9 32,7 15,4 10,0 13,9 8,0 Bizeljsko 18,5 25,0 27,0 11,7 10,7 18,5 25,0 28,3 14,0 12,1 22,2 29,0 32,9 15,5 11,5 Celje 17,3 24,1 26,6 12,1 10,1 10,3 7,5 17,9 23,8 27,6 13,0 10,5 12,1 9,2 20,9 28,2 32,8 14,2 10,2 13,1 8,0 Starše 18,8 25,3 28,0 13,6 11,0 12,0 10,0 19,3 25,1 29,2 14,1 11,0 12,6 10,4 23,1 29,1 33,1 15,9 11,5 15,0 11,7 Maribor 18,1 23,7 25,9 13,6 11,6 18,4 23,8 28,0 14,3 12,3 22,4 28,3 32,4 15,9 12,2 Murska Sobota 18,3 24,5 27,1 13,4 10,5 11,5 7,9 18,8 24,2 28,1 14,0 11,3 12,0 8,0 28,9 33,4 15,3 11,2 12,4 6,5 Veliki Dolenci 17,6 23,2 25,0 13,0 11,8 12,0 10,5 18,2 23,0 27,0 13,9 12,0 13,2 11,2 22,4 27,0 31,4 16,7 13,0 15,5 12,0 LEGENDA: LEGEND: T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – junij 2016 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – June 2016 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. junija 2016 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2016 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2016 − total precipitation from the beginning of this year (mm) 0 200 400 600 800 1.jan 1.f eb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun višina padavin (mm) LJUBLJANA Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M od 1. 1. 2016 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 49,2 8 60,6 7 0,1 1 109,9 16 581 Bilje 47,2 8 111,6 7 3,6 1 162,4 16 793 Postojna 46,6 7 122,7 9 45,7 4 215,0 20 945 Koč evje 53,8 7 78,8 7 16,4 4 149,0 18 804 Rateč e 39,0 8 93,5 8 42,5 3 175,0 19 847 Lesce 71,5 9 73,2 7 22,3 4 167,0 20 763 Slovenj Gradec 49,9 7 78,7 8 43,3 4 171,9 19 662 Brnik 62,5 9 71,3 8 14,0 4 147,8 21 711 Ljubljana 35,7 7 120,6 8 18,6 4 174,9 19 781 Sevno 29,9 7 78,5 9 41,1 4 149,5 20 627 Novo mesto 24,9 5 70,3 6 21,7 4 116,9 15 624 Č rnomelj 29,3 3 74,6 7 18,5 3 122,4 13 743 Bizeljsko 18,5 8 71,5 7 27,9 3 117,9 18 602 Celje 37,7 5 64,5 9 20,9 4 123,1 18 625 Starše 18,7 4 42,2 5 73,4 4 134,3 13 543 Maribor 5,2 6 6,3 7 37,7 5 49,2 18 477 Murska Sobota 37,7 4 51,8 7 20,8 3 110,3 14 452 Veliki Dolenci 36,8 4 75,8 7 10,0 3 122,6 14 445 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 23. Vetrovne rože, junij 2016 Figure 23. Wind roses, June 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodnik in vzhodjugovzhodnik, ki sta skupaj pihala v 46 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 53 % terminov. V Ljubljani je jugozahodnik skupaj s sosednjima smerema je pihal v 28 % terminov, severseverovzhodnik s sosednjima smerema pa v 31 % terminov. Na Kredarici je jugovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 42 % vseh primerov, severo- zahodniku s sosednjima smerema pa 37 % vseh terminov. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 49 % vseh primerov, jugjugo- vzhodniku s sosednjima smerema pa 18 % terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, za- hodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 49 % primerov, severo- vzhodnik s sosednjima smerema pa v 20 % vseh terminov. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti povpreč ne temperature, padavin in trajanja sonč - nega obsevanja od povpreč ja 1981–2010, junij 2016 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, June 2016 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož −0,3 −0,2 2,6 0,9 160 202 0 128 72 65 127 89 Bilje −0,6 −0,1 3,3 0,8 115 259 10 138 56 78 145 95 Postojna 0,4 0,0 3,1 0,9 92 245 108 156 69 88 128 97 Koč evje 0,2 −0,3 2,1 0,9 116 166 34 106 Rateč e 0,1 −0,7 2,5 0,5 98 182 85 124 61 64 119 83 Lesce 0,1 −0,1 3,4 1,1 169 151 46 124 73 70 128 91 Slovenj Gradec −0,3 −0,1 2,3 0,6 119 148 82 114 72 81 121 92 Brnik 0,1 −0,2 2,6 1,1 127 148 29 102 Ljubljana 0,2 −0,2 2,9 0,8 73 236 40 121 91 76 112 94 Novo mesto 0,6 0,2 2,6 1,1 54 157 50 89 86 75 108 91 Č rnomelj 1,1 0,2 2,7 1,6 74 183 46 100 Bizeljsko 0,6 0,0 2,5 0,9 48 160 70 98 Celje −0,4 −0,5 1,3 0,4 87 136 49 93 77 86 120 95 Starše 0,7 0,6 3,4 1,5 57 108 181 121 Maribor −0,1 −0,4 2,5 0,6 39 60 83 62 97 92 130 107 Murska Sobota 0,3 0,2 133 143 52 107 87 83 119 97 Veliki Dolenci 0,2 0,3 3,4 1,3 128 241 29 130 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Prva tretjina junija je bila temperaturno blizu dolgoletnega povpreč ja, odkloni so se več inoma gibali med 1,0 in −0,5 °C. Nekoliko več ji odklon so zabeležili v Č rnomlju (1,1 °C) in v Biljah (−0,6 °C). Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, največ ji presežek glede na dolgoletno povpreč je so imeli v Portorožu in Lescah. Niti polovice dolgoletnega povpreč ja pa niso dosegli na Bizeljskem in v Mariboru. Sonč nega vremena je bilo povsod manj kot obič ajno, najbližje dolgoletnemu povpreč ju so bili v Mariboru (97 %), najbolj pa so zaostajali za obič ajno osonč enostjo v Biljah, kjer je sonce sijalo le 56 % toliko č asa kot obič ajno. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Tako kot prva je bila tudi osrednja tretjina temperaturno blizu dolgoletnega povpreč ja, odkloni so bili v mejah ±1 °C. Na Obali, Biljah, Postojni in Ljubljani so presegli dvakratno dolgoletno povpreč je, skoraj povsod pa je bilo padavin več kot obič ajno. Sonč nega vremena je bilo manj kot obič ajno, v Mariboru so dosegli 92 % dolgoletnega povpreč ja, v Portorožu in Rateč ah pa je sonce sijalo le 65 % toliko č asa kot obič ajno. V zadnji tretjini junija je bilo topleje kot obič ajno, odkloni so bili več inoma od 2 do 3,5 °C. Manjši odklon so imeli v Celju (1,3 °C). Padavine so bile v zadnji tretjini junija več inoma skromne in z redkimi izjemami niso dosegle dolgoletnega povpreč ja, presegli so ga le v Postojni in Staršah. Zadnja tretjina junija je bila bolj sonč na kot obič ajno. V Novem mestu je bilo za 8 % več sonč nega vremena kot obič ajno, v Biljah pa je presežek znašal 45 %. Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 190 cm. Junija 1978 so namerili 422 cm debelo snežno odejo, kar je najde- belejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juniju. Med bolj zasnežene spadajo še juniji 1984 (415 cm), 1970 (371 cm) in 2001 (355 cm). Najtanjša je bila snežna odeja junija 1958 (13 cm), skromni s snežno odejo so bili tudi juniji 2007 (30 cm), 1966 (31 cm) in 1964 (41 cm). Slika 24. Največ ja višina snega v juniju Figure 24. Maximum snow cover depth in June Slika 25. Dnevna višina snežne odeje v juniju 2016 Figure 25. Daily snow depth in June 2016 Na Kredarici je bila snežna odeja junija 2016 naj- višja prvi dan, nato se je sneg hitro talil in snežna odeja je vztrajala le 25 dni, zadnjih 5 dni pa so bila tla kopna. Odkar so prič eli z merjenji, je sneg naj- manj dni obležal v junijih 2003 in 2007, le po 4 dni. Junija in julija so nevihte obič ajno najpogostejše. Na Obali so poroč ali kar o 16 dnevih z nevihto ali grmenjem, v Novem mestu jih je bilo 15, 13 pa v Slovenj Gradcu. V Ljubljani je bilo 11 takih dni, kar je nekaj več kot v dolgoletnem povpreč ju, tudi v Novem mestu so dolgoletno povpreč je presegli. Med prikazanimi postajami so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali v Rateč ah in Murski Soboti. Slika 26. Slovenska obala, 25. junij 2016 (fo- to: Blaž Špegel) Figure 26. The Littoral, 25 June 2016 (Photo: Blaž Špegel) 0 100 200 300 400 500 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 višina (cm) KREDARICA 0 50 100 150 200 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan višina (cm) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juniju Figure 27. Number of days with thunderstorms in June V dneh od 25. do 27 . junija se je po Sloveniji zvrstilo več moč nih neviht, ko so povzroč ile škodo. 25. junija je bilo sprva še sonč no in vroč e, nato so rasli kopasti oblaki in prerašč ali v nevihte s krajevno moč nejšimi nalivi, ponekod je padala toč a. Nevihte so se nadaljevale tudi v noč , naslednji dan so padavine z nevihtami najprej zajele zahodno Slovenijo, nastal je niz neviht z nalivi, ki se je pomikal prek več jega dela države. Sredi noč i na 27. junij se je nevihtna aktivnost znova prebudila in šele zveč er je bilo vreme povsod suho. Porazdelitev padavin je bila krajevno zelo neenakomerna. Marsikje je več ina padavin padla v obliki moč nejših nalivov s povratno dobo od nekaj let do okoli 100 let. Nevihte so spremljali tudi moč ni sunki vetra. Podrobno poroč ilo o neurjih od 25. do 27. junija je objavljeno na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/neurja_25–27jun2016.pdf. Slika 28. Pred bližajo- č o se nevihto, v okolici Socerba, 14. junij 2016 (foto: Klemen Eler) Figure 28. Appro- aching thunderstorm, near Socerb, 14 June 2016 (Photo: Klemen Eler) 0 5 10 15 20 25 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 Slika 29. Število dni z meglo v juniju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 29. Number of foggy days in June and the mean value of the period 1981–2010 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremen- ljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manj- šemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo 5 dni z opaženo meglo, kar je 3 dni več od dolgoletnega povpreč ja. Od sredine minulega stoletja so bili štirje juniji brez opažene megle, v junijih 1951, 1953 in 1954 pa je bilo po enajst dni z meglo. Na Kredarici so zabeležili 21 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. Po 7 dni z meglo so imeli v Postojni in v Slovenj Gradcu. Slika 30. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare junija 2016 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in June 2016 Na sliki 30 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. 3. junija je bilo dnevno povpreč je zrač nega tlaka 976,0 mb, nato se je zrač ni tlak dvigal do 7. junija, ko je dosegel 986,5 mb. Sledilo je padanje do najnižje vrednosti v juniju 2016, dnevno povpreč je je bilo 967,8 mb. Naslednje dni je zrač ni tlak narašč al in z 989,2 mb 22. junija dosegel najvišjo vrednost meseca. Na sliki 30 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Najmanj vlage je bilo v zraku prvi dan meseca, delni tlak vodne pare je znašal 13,1 mb. Od 4. do 16. ju- nija se je delni tlak vodne pare sukal okoli 16 mb, 18. junija se je znižal na 13,4 mb, nato pa narašč al in s 24,0 mb 25. junija dosegel najvišjo vrednost meseca. SUMMARY June as whole was warmer than on the long-term average, mainly due to the heat wave in the last third of June. Most of Slovenia reported anomaly up to 1 °C, anomaly between 1 and 2 °C was observed in Prekmurje, part of Gorenjska, in Bela krajina, on the southeast of Slovenia, and in most of southwest Slovenia with the exception of the Littoral. 0 5 10 15 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 število dni LJUBLJANA 965 970 975 980 985 990 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 12 16 20 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 June was sunnier than usual in small part of Notranjska and on the north of Štajerska. Elsewhere less sunny weather than on average during the reference period was observed. In the Julian Alps, on the station Kredarica, reported only 67 % of the normal sunshine duration. Most of precipitation was concentrated in the Upper Soč a valley and in part of the Julian Alps where more than 310 mm fell. From 70 to 130 mm fell in the Littoral, Bela krajina, east of Dolenjska, on south and east of Štajerska, and in Prekmurje. From 25 to 27 June severe thunderstorms causing significant damage were reported in many parts of Slovenia. More than half of Slovenia observed more precipitation than on average in the reference period. Precipitation anomaly exceeding 50 % was reported in parts of Upper Soč a valley and in Postojna. The deepest snow cover (190 cm) on Kredarica was observed on 1 June; in June snow cover on Kredarica was reported to persist 25 days. Abbreviations in the Table 1: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration Slika 31.Sava Bohinjka (foto: Tanja Cegnar) Figure 31. Sava Bohinjka (Photo: Tanja Cegnar)