Št. 12 — LETO IV. Slavnostna seja delavskega sveta Čestitali so elanom kolektiva za vztrajno delo -— Počastili so borce Obiskal nas je predsednik skupščine SRS iov. Ivan Maček-Maiija VEVČE, DECEMBRA — Nekaj dni pred prazniki nas je obiskal predsednik skupščine SRS tovariš Ivan Maeek-Matija. K nam je prišel po končanem obisku v »Saturnusu«. Želel si je ogledati tovarno, ker ga že dalj časa ni bilo med nami. Videti je hotel prav vse oddelke, verjetno zato, da bi sam primerjal dosežen napredek z vtisom zadnjega obiska pred nekaj leti. Ivan Maček - Matija Oddelek si je ogledoval z velikim zanimanjem. Zahteval je mnogo pojasnil o poteku dela, istočasno pa tudi o pogojih poslovanja podjetja kot celote. Ogledal si je delo na vseh štirih papirnih »trojih, strojni in ročni dodelavi, brusilnici, remontnih delavnicah, dalje centralno sti-kališče ter nekatera skladišča. Po končanem obisku je dejal, da je s tem, kar je videl, zelo zadovoljen- vendar tisti, ki smo ga spremljali, smo razbrali iz velikega zanimanja, ki ga je pokazal ter dobri volji, ki se mu je očitno stopnjevala, da je z napredkom tovarne več kot zadovoljen in morda celo presenečen. Spotoma, ko si je ogledoval, se je prisrčno pozdravil s starimi znanci iz partizanskih let —• Vinkom Pangeršičem, Ivanom Snojem, Ludvikom Hribarjem, ter znancem Jožetom Miheličem ter kajpak tudi z našim republiškim poslancem v pretekli dobi ing. Zoranom Pircem. Po končanem ogledu tovarne smo odšli v upravno poslopje, kjer je v prisotnosti predsednika DS tovariša Staneta Klešnika in nekaterih vodilnih uslužbencev hotel zvedeti tako rekoč vse, o gospodarskem položaju podjetja o perspektivi podjetja, organizaciji delovnega procesa, kadrovski politiki, delu organov samoupravljanja ter družbenih organizacij. Razvila se je triurna razprava, polna pronicljivih vprašanj, tehtnih napotkov, pa tudi šegavih in duhovitih zaključkov. Predsednika je zlasti zanimal gospodarski položaj glede na že izvedene ukrepe reforme in bodoče pogoje gospodarjenja, ki jih bodo vnesle gospodarske spremembe ob nadaljnjem izvajanju reforme. Zanimal se je za preskrbo s surovinami. Povedali smo mu, da z načinom gospodarjenja z našim lesnim bogastvom nismo preveč zadovoljni, ter postregli z nekaterimi podatki, iz katerih je razvidno, da bi lahko gospodarjenje z lesno maso, ki je največje bogastvo naše republike. lahko izkazali večji gospodarski učinek. Opozoril nas je, da tudi papirna industrija glede tega ni čisto brez napak. Pobaral nas je, kakšen je delež pri obnavljanju gozdov in pri pogozdovanju. Postregli smo mu s podatki o našem deležu pri financiranju pogozdovanja krasa z duglazijo in dragimi hitro rastočimi iglavci. S tem problemom se ukvarja tudi naše poslovno združenje »Papirles«, ki pripravlja tudi drage akcije, npr. zasajanje jelše na nerodovitnih mokrih in močvirnih predelih. Prav gotovo je, da nam problem surovinske osnove v daljši perspektivi ni tuj, nasprotno, mnenja smo, da se akcija v tej smeri odvija prepočasi. O našem položaju na tujih tržiščih smo mu postregli s podatki, s katerimi je bil glede na prejšnje čase povsem zadovoljen, povedali smo mu pa da ob sedanjih gospodarskih instrumentih težko sledimo zahtevani tujih tržišč, zaradi prepočasnega izboljševanja tehnične opreme. Perspektive nadaljnjega povečanja izvoza pa vsekakor niso slabe, zlasti, če bomo v bodoče imeli kaj več vpliva na investicijsko vlaganje. Ko smo obravnavali kadrovsko politiko, se je tovariš predsednik zanimal za število zaposlenih. kvalifikacijsko strukturo, za izobraževanje, za sistem delitve osebnih dohodkov. Glede tega nam je dal s poudarkom napotek: »Pazite, kako boste razvijali delovna sredstva in tehnologijo. Tehnični, komercialni in drugi strokovni kadri so tisti, ki so odgovorni, kakšna bo produktivnost v bližnji in daljni prihodnosti. Gospodarski učinek tega bo v prvi vrsti realiziran v povečanju osebnih dohodkov celega kolektiva. Organi samoupravljanja naj presojajo njihove sposobnosti na podlagi stvarnih učinkov in ne po obrazih, pa tudi ne po lepih frazah o samoupravljanju.« Pogovor je stekel tudi o integracijskih problemih med obema tovarnama —• o Medvodah in Vevčah, o čemer pa na žalost nismo mogli postreči z ugodnimi vestmi. Dejal nam je, da kakorkoli bomo že to vprašanje reševali, bomo posledice čutili sami, zato pamet v roke, da ne bo nesreče, sicer pa objektivnih problemov v okviru našega združenja, po njegovem mnenju, ni. Ob koncu pred odhodom je pohvalil še enkrat naše dosežke in nam obljubil, da bo kaj kmalu spet prišel med nas. VEVČE, DECEMBRA — Nič ni človeku bolj pri srcu kot spomin. Če je lep, se z nasmeškom ozre v preteklost, če je slab, je zadovoljen, da je vse mimo. Prijeten in vzvišen pa se vrača spomin na slavne dni zasedanja AVNOJ. Zato ni nič nenavadnega. če je razpoloženje med ljudmi ob rojstnem dnevu republike posebno prijetno. Letošnja slavnostna seja samoupravnih organov je tudi potekala v tem vzdušju. Na sejo so bili povabljeni vsi borci NOV, obenem pa tudi člani kolektiva, ki so v podjetju nepretrgoma več kot 18 let. Predsednik DS PE Vevče tovariš Stane Klešnik je v krajšem nagovoru orisal zgodovinske dogodke pred dvaindvajsetimi leti. dogodke po letu 1945, gospodarski razvoj in primerjal dosežke z obdobjem predaprilske Jugoslavije. Ko je ocenil uspehe in neuspehe, pa je opomnil na dolžnosti in sodelovanje pri nalogah v našem podjetju. Pravilno je bilo njegovo mnenje, da se uspehi vsakega posameznega podjetja oziroma delovne organizacije zrcalijo v našem skupnem jugoslovanskem uspehu. Če so posamezne celice slabe, če so bolne, če hirajo, potem bo slabo celotno telo. Brez pretiravanja lahko trdimo. da smo na Vevčah po vojni potrojili obseg proizvodnje in prav v letošnjem letu predvidevamo rekordno proizvodnjo. Vrednost bruto produkta bo presegla 10 milijard dinarjev. Ponosni smo, da je na jugoslovanskem trgu vedno večja zahteva po vevških papirjih. Uveljavljamo se tudi zunaj. Za več kot 2 milijona dolarjev izvoženih artiklov je garant za dobro in uspešno nadaljnje življenje podjetja. Vsi ti rezultati pa niso nastali sami od sebe, čez noč. Vsako- dnevni trud in zavestno delo sta nizala uspehe dan na dan, do zadovoljivega stanja ob danih možnostih. Ne smemo pa se pri teh uspehih prevzeti in misliti, da smo že dosegli tisto, kar je naš cilj in naša dolžnost. Še so nerešene naloge, ki bodo zahtevale celega človeka in dobro vsestransko organizacijo. Za to pa so potrebne moralne in strokovne kvalifikacije vseh nas. Načrtno vzdrževanje strojev, problemi proizvodnih programov. strokovne službe, pravična delitev osebnih dohodkov, sodelovanje med oddelki, kakovost proizvodov, vse to bo terjalo še dokajšnjo mero dela in prizadevnosti, posebno sedaj v novih pogojih in obliki gospodarjenja. Ta naloga mora biti cilj vsakega posameznika na delovnem mestu, posebno pa članov samoupravnih organov in članov družbeno-političnih organizacij v podjetju. Po uvodnih besedah 'tovariša Kilešniika, se je direktor podjetja tovariš Albin Vengust zahvalil devetindvajsetim članom kolektiva ki so že nad 18 let nepretrgoma v tovarni. Bo kratkem nagovora je po sklepu delavskega sveta slavljencem izročil spo- minska darila v obliki ročnih ur s posvetilom. Ti so bili: Joža Brinovec, Urška Babnik, Zlata Bobnar, Anton OLmpriie, Idia Cerk. Manija Dimitrovič, Vida Grum, Stane Grm, Anton Jakac, Anton Jozelij, Bogo Kokalj. Urška Klemenc Lenčka Lovec, Ivanka Le-vičnik, Ljudmila Moškrič. Majda Mihelič. Ivan Oven, Marija Po-vrk, Stanka Podbevšek, Ivka Peternel, Blaž Piinmait, Leopold Potočnik, Ivanka Rahne, Boža Sever, Antonija Slabe Joža Trtnik.. Rudi Smrekar, Franc Škr-jamc din Pavla Vidrgar. Veselje in zadovoljstvo je isi-jalo z obrazov nagrajencev. Ne zaradi daril. To je skromno priznanje. Bolj zadovoljni SO' bili zaradi dejstva, da so talko težke, kakor boljše čase, ki jih je podjetje preživljalo, spremljali in se za izboljšanje vedno borili. To jim je vzbudilo ponos in napravilo' zadovoljne Obraze. Po končamii stovesinasti so člani samoupravnih organov, borci im nagrajenci posedli za mizo v prastarih obrata družbene prehrane, kjer so spontano proslavili veseli dogodek Ob prazniku republike. DANES POSEBNA PRILOGA VEVČE, DECEMBRA — V tej številki našega lista objavljamo kot prilogo predlog »Pravilnika o delovnih razmerjih Združenih papirnic Ljubljana«. O predlogu so že razpravljali nekateri samoupravni organi. Da bi bil pravilnik čim popolnejši, dajemo predlog pravilnika v javno razpravo. Priporočamo članom kolektiva, da ga skrbno prečitajo in o vsem, za kar menijo, da je pomanjkljivo ali nepravilno, dajo predloge o izboljšavi ali na uredništvo našega lista ali_ v kadrovski sektor podjetja. Le tako bo pravilnik dosegel svoj namen in ga bodo že januarja 1966 lahko sprejeli samoupravni organi kot naš splošni akt. d&anom osah tlah kobaktLooo, njikoolm soojce.ni Ln posfrooni.ni plijatefcjem ftača o Hatu 1966 zebl ute2n.istoo "AA- PAPIRNICA KOLIČEVO BRUTO PROIZVODNJA V NOVEMBRU 1965 Mesečni #/o izvršitve °/o izvršitve plan mes. plana let. plana Papir ... 100 112.3 93,0 Karton . . . 100 102,0 92,4 Lepenka . . 100 128,5 89,2 Skupno . . . 100 105,2 92 2 Operativni mesečni plan proizvodnje smo v oktobru pre- == segli v poprečju za 5,2 °/o. Posebno povečanje opazimo pri pro-izvodnji papirja in sicer za 12,3®/«, kar je vpliv ugodnega == proizvodnega asortimenta in delno povečane proizvodne zmog- !§|f Ijivosti PS I z rekonstrukcijo. Pri proizvodnji kartona nimamo m pomembnejšega preseganja plana, ker je ta realno postav- = Ijen, pa tudi proizvodne kapacitete so skoraj maksimalno iz- = koriščene, posebno na KS II. Mesečni bruto plan lepenke je =š bil presežen za 28.5 ®/o, to predvsem zaradi nižje planirane == proizvodnje, zaradi pomanjkanja električne energije. Izvrši- =| tev letnega bruto plana je za 0,6 «/o nad 11/12 letnega plana, nn nad planom je bruto proizvodnja papirja, pod pa proizvodnja lepenke zaradi letos predimenzioniranega plana lepenke. Za- = ostaja pa neto proizvodnja papirja zaradi nižje proizvodnje mm na PS I v prejšnjih mesecih letos in pa zaradi proizvodnje == embalaže na PS II. ko se neto upošteva samo kot poraba za zavijanje papirja in kartona, pri kartonu torej z neto težo mm kartona. Neto proizvodnja pa je v poprečju za 2,2®/» nad 11/12 iH letnega plana. f|g ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA Jj GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU NOVEMBRU 1965 m Plan Doseženo Papir................. 100 97,9 Lesovina.............. 100 98,0 Celuloza...............100 113,9 Pinotan............... 100 102,5 Čeprav je plan proizvodnje papirja v mesecu novembru mm predvideval remont III. papirnega stroja in manj obratnih dni zaradi državnih praznikov, plana nismo dosegli zaradi = povečanih zastojev, zaradi redukcij električne energije in ss zahtevnega proizvodnega programa, ki je vseboval papirje z nizkimi gramaturami in večje količine eksportnih kulerjev 1= v različnih barvah in prav tako nizkih gramaturah. §Hf Tudi plana proizvodnje lesovine nismo dosegli zaradi re- = dukcij električne energije in finejše kvalitete lesovine tj. §s prebiranje snovi na finejših sitih. = Zelo ugodna pa je bila proizvodnja celuloze in pinotana, §||= ker se je proizvodnja odvijala normalno tudi med prazniki, |||§ čeprav v planu to ni bilo predvideno. HH Izkoriščanje osnovnih proizvodnih zmogljivosti: WM L. 1964 I.—IX. 1965 HH Vevče.............. 87,8 87,3 Medvode............ 93 93,65 Izkoriščanje kapacitet v obratu Vevče pada, kar je po- == sledica že prej omenjenih povečanih zastojev na papirnih |||| strojih. eM 196*- /TTCfCC 1966 5oo boo to o loo 5oo 5oo roo ILSOVIUA to o rmsec 1965 Zo 16 12 8 8 12 16 2o too Cfi\C 196U moroe 1966 točo 600 2oo 2co 600 looo tor, IZVOZ <966- 1965 16o« llo* ^eo Boo lioo 16oc too CELULOZA ro/7 1964. !7X«V. Dobljeni znesek se odbije tisti EE, ki je povzročila prekomerni izmet.« Namen tega sklepa je bil, da zavre naraščanje izmeta. To je tudi uspelo, saj je izmet padel v 1. 1964 na 6,71%. Ta padec izmeta nam je dal v letu 1964 ca. 715 ton več žlahtnega papirja. Težave, ki jih povzroča papir, ki ima prevelike količine izmeta, se pokažejo v dodelavnih oddelkih. Delo v strojni dodelavi počasi napreduje, nastanejo »separati«, ki zahtevajo previjanje in separatno rezanje, povečujejo delo in znižujejo učinek dela, torej tudi OD. povzročajo prenatrpanost v oddelku strojne dodelave, primanjkljaj tamburjev, ker gre slab papir počasneje naprej, skratka, povzročajo nižjo proizvodnjo in nižji OD. V ročni dodelavi slabo izdelan papir onemogoča doseganje norm, ker ga prebirajo na uro, oz. ga celo listajo. Prebiranje slabega papirja odlašajo zato, da gre boljši naprej, s čimer dosežejo višjo proizvodnjo. S tem pa se kopiči in povzroča pomanjkanje prostora. Papirna dvorana se spremeni v skladišče... Poleg tega pa je delo težje in delovno vzdušje neprijetno. To pa sta osnovi za slabše delovne uspehe. S stališča stroškov je izmet še bolj nezaželen. Izmet, ki ga vračamo na papirni stroj, zmanjšuje zmogljivost stroja. Zakaj? Papirna snov, ki je že bila enkrat na papirnem stroju, prihaja nanj ponovno. S tem pa stroški zelo po-rastejo. Npr.: amortizacija stroja znaša ca. 50 milijonov letno. Pri letni proizvodnji 10.000 ton papirja dobimo na 1 tono 5.000 din amortizacije. Če poraste izmet za 10 %, znaša letna proizvodnja le 9.000 ton, amortizacija za eno tono pa je v tem primeru 5.555 din, ali papir je proizveden za 555 din dražje po toni. Ker se naša prodajna cena zato nič ne zviša, je podjetje izgubilo v skladih 5 milijonov din. Isto velja tudi za druge stroške, kot jso: vzdrževanje stroja, sita, klobučevine itd. Torej čim več izmeta, tem dražji papir, tem nižja ekonomičnost, ter nižja produktivnost dela, tem nižji OD. Prekomerni izmet povzroča težave tudi pri ponovnem razpuščanju, zlasti velja to za barvaste papirje, ker potem niha niansa barve na stroju. Tudi transport izmeta povečuje stroške proizvodnje, saj ga iz ročne dodelave ročno vozijo k PS IV. Večina izmeta ne pokaže nobena tehtnica. To je razlika med teoretično in dejansko bruto proizvodnjo. Strojni izmet v normiranem izmetu ni upoštevan. Tudi kasnejši izmet je do določene meje nujen (odrezki v satinaži). Toda čim več je izmeta, tem manj je žlahtnega papirja. Na podlagi večletnih izkušenj in pregledov o doseženem izmetu ugotovimo poprečni odstotek za vsako vrsto papirja na vsakem papirnem stroju. Ta poprečni odstotek izmeta je osnova normiranemu izmetu, s katerim postavljamo kalkulacije, ker moramo računati z določenim odpadkom, za normative časa. Pregled doseženega izmeta v %>: ps m. PS IV. Poprečni izmet 8,83 7,15 8,43 9,64 8,34 9,09 8,99 7,92 8,78 6,09 5,38 6,71 7,71 5,16 7,42 9,10 6,54 8,41 ugotove prebiralke v ročni dodelavi. Torej papir, ki je praktično pred štetjem in zavijanjem, mora nazaj v ponovno predelavo. Ta papir je obremenjen že z vsemi stroški surovin, pomožnega materiala, energije, glajenja, rezanja in pripeljan v ročno dodelavo ter tam prebran. Torej papir 97 %> izgotovljen, mora nazaj v predelavo zato, ker ni primeren za prodajo. Če odstotek slabega papirja raste, potem pada količina dobrega papirja in ta »dobra« količina je proizvedena dražje. Z normiranim izmetom smo določili višino izmeta, ki je ugotovljen na podlagi poprečne višine, dosežene v preteklem razdobju. Če pa dejanski izmet poraste preko normiranega po krivdi katerekoli EE, potem postopamo po sklepu DS PE Vevče z dne 11. X. 1963. Oglejmo si na primer, koliko bolj pametno je slab papir odstraniti že na papirnem stroju in ne šele v ročni dodelavi: PS I proizvede na dan bruto ca. 14.000 kg papirja. Normiran izmet znaša 10°/o, ko ta papir v ročni dodelavi preberejo in stehtajo, ugotove, da ima 15 % izmeta. Torej od bruto 14.000 kg je normiranega izmeta 1.400 kg, dejanskega pa 2.100 kg. Prekomernega izmeta je torej 700 kg. Ugotovljeno je npr., da ima papir drobne luknjice, zato je za izmet odgovorna EE PS I. Za teh 700 kg izgubi PS I 74.900 din bruto OD, to je neto 50.003 din. Ker proizvaja PS I na eno uro ca. 580 kg papirja, pomeni, da je več kot eno uro tekel na stroju izmet. Pojavlja se vprašanje, zakaj ljudje pri stroju niso takoj odstranili nekvalitetnega papirja? Morda zato, ker so mislili, da bodo imeli nižjo proizvodnjo, ali pa zato, ker so riskirali? Oglejmo si konkreten primer pri obračunu OD po enoti proizvoda za mesec XI. 1965 za PS III. Po stehtani neto teži ovoja in nadomestila za državne praznike znaša OD bruto 6,565.031 din. Odbitek zaradi prekomernega izmeta, ugotovljenega v tem mesecu, znaša 1,969.763 din bruto OD. Torej za 30 %> nižjo maso OD zaradi prekomernega izmeta, katerega je bilo 18.409 kg, pomnoženo s 107 din, kar znese 1,969.763 din. Ko smo se pozanimali, kakšne so bile hibe v papirju, zaradi katerih je bilo ugotovljeno toliko prekomernega izmeta, smo ugotovili naslednje: neenakomerna gramska teža, luknjice, mokri pasovi, odtisi suhega gladilnika, ži-last, napokan papir. Po mnenju strokovnjakov so to takšne napake, ki so vidne že na papirnem stroju. Te napake bi osebje na PS lahko odstranilo, ali pa njih posledice tj. slab papir. Ce bi ga odstranili, bi imeli nižjo bruto proizvodnjo za 18 ton, neto proizvodnja pa bi bila ista. Nekateri morda mislijo, da bodo imeli nižjo neto proizvodnjo, če bodo že na stroju preveč slabega papirja odstranili. Takšno sklepanje je popolnoma zgrešeno. Če slabega papirja ne bodo odstranili pri papirnem stroju, ga bodo pa prebiralke v ročni dodelavi. Torej neto teža brez ovoja, ki je osnova za enoto proizvoda, bo nespremenjena. Množina OD pa bo občutno nižja takrat, ko bodo v ročni dodelavi ugotovili prekomerni izmet. Za vsako tono prekomernega izmeta izgubi OS (ali katera druga EE) 107.000 din bruto OD. Pazljivost ljudi pri papirnem stroju je torej bogato poplačana. Če dela PS III ca. 1000 kg na uro in če je to prekomerni izmet, je v eni uri ta EE zgubila ca. 71.000 dinarjev čistih OD ali vsak zaposleni v tej EE ca. 1.100 din neto. Torej izgubi ca. trikrat toliko, kot če bi vestno delal. Tukaj seveda ni nobenega računa, ki bi dokazal, da se takšno delo izplača. Istočasno pa je to zelo velika spodbuda za pazljivost pri delu. Če bi PS III ne dosegel 18.409 kg prekomernega izmeta, bi imel za november 1965 vrednost točka/ure neto 2.38 in ne 1,69, kot jo ima. Pravijo tudi, da je dosežena količina bruto proizvoda v predhodni izmeni naloga, katera čaka izmeno na delo. Trdijo, da je to tudi vprašanje prenosa, češ, več sem naredil kot moj predhodnik. Vsako takšno tekmovanje je zelo pohvalno in plemenito, vendar do mere, kjer nima večja količina za posledico slabo kakovost. Če pa kljub temu spoznanju nekvalitetna bruto proizvodnja še raste, je takšno tekmovanje kratkovidno in njegovi rezultati ne prinaSajo zadovoljstva in uspeha, ampak škodo. Torej čim več slabega papirja pride od papirnih strojev v ročno dodelavo, tem večja je možnost za doseganje prekomernega izmeta, neto teža brez ovoja pa ostane nespremenjena. Če bo manj izmeta, bo nižja nedokončana proizvodnja in višji OD. F. F. Medvodčani pozor! Ali poznale svojo tovarno? Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali enega za nagrado 1000 din Upokojence je pozdravil direktor tov. A. Vengust Upokojenci spet med nami VEVČE, DECEMBRA - Menda ni upokojenca, ki je prebil pol in več življenja med stroji naše tovarne, da se ne bi ob prazniku republike spet ne sestal s svojimi bivšimi delovnimi kolegi. Tudi letos je kolektiv povabil svojih 275 upokojencev na družabni večer, ki ga prirejamo že tretje leto ob tem času. Uro ali še več pred napovedanim časom so se začeli zbirati v prostorih obrata družbene prehrane. V pričakovanju in zadovoljni so si stiskali roke, počaščali drug drugega, češ kako še dobro izgleda, kako se je kar pomladil, vpraševali, ali še kaj »honorarno« dela in podobno. Ob napovedani uri je direktor podjetja tov. Albin Vengust po- zdravil vse udeležence, jim na kratko opisal življenje kolektiva, zlasti proizvodne uspehe podjetja, poslovanje in gospodarjenje. Dejal je, da so tudi oni pri tem še vedno soudeleženi, saj njihovo delo nadaljujejo mlajši papirni-čarji, katerih naloga je nezadržno napredovanje in izpopolnjevane papirniške tradicije na Vevčah. Po izmenjavi mnenj so upokojence postregli s prigrizkom in dobro kapljico, zabavni orkester Papirniškega pihalnega orkestra pa jim je zaigral nekaj narodnih in poskočnih viž. Čeprav je marsikdo med njimi že malo upognjen od bremena let, se je večina zavrtela in ob nazdravljanju drug drugemu želela snidenje v prihodnjem letu. p.aKe. at.. . Važnejši sklepi samoupravnih organov KOLIČEVO, DECEMBRA — Za nemoteno obratovanje v 42-urnem delovnem tednu oziroma v štirih izmenah potrebujemo neoporečno energetsko bazo, ki naj pokrije vse potrebe po vodi. električni energiji in pari za tehnološke potrebe. Zastojev v energetski preskrbi ne sme biti, z drugimi besedami, tega ozkega grla ne sme biti! Da bi zagotovili omenjene zahteve in ustvarili tudi potrebno rezervo, je tehnični oddelek predložil v planu novih investicij za leto 1965 postavitev dodatnega kotla z mazutno kurjavo. Kurjenje kotla z mazutom je zelo ugodno, ker odpadejo vsi problemi transporta goriva, ker to opravljamo s črpalkami, gorivo pa dobimo v tovarno z avtomobilskimi cisternami. Kotel na mazutno kurjavo lahko uredimo popolnoma avtomatsko, tako da potrebuje le najenostavnejše posege ob normalni obratovalni pozornosti in kontroli kurjača. Kotel je razmeroma majhen in tovarna ga dobavi, ko je kompletno montiran. Strokovnjaki ga imenujejo na kratko »steambloc«, kar je angleška beseda, v kateri pomeni steam — paro, bloc — pa kotel. V bistvu pa označuje poseben sistem kotla. Predvsem zaradi potreb, pa tudi objektivnih in subjektivnih pojavov je bilo ugotovljeno, da je postavitev »steambloc« kotla opravičena. Potrebne so bile deloma že pojasnjene, moramo pa še računati z nadaljnjo porabo pare pri pripravi snovi, ogrevanju prostorov, na rezervo ob delnih remontnih in nepredvidenih izpadih obstoječih kotlov. Med trenutne in objektivne težave lahko štejemo občasne dobave premoga slabše kvalitete. Tudi subjektivne težave niso neznane. Iznajdljivost kurjačev je različna, kot prsti na roki in re- zultat tega je, da eni kurijo prizadevno in smotrno, drugi pa ležerno in pasivno. Kakšnih posebnih in koristnih ukrepov za odpravo nestrokovne udobnosti na koti kurjača obstoječi statuti in pravilniki ne dopuščajo ter so prav tako pomanjkljivi za boljše stimuliranje prizadevnih. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da objektivne in subjektivne napake lahko odpravimo. Preden smo se odločili za nabavo novega kotla, smo si ogledali podobne naprave v tovarnah »Sava« Kranj, »Tonosa« in »Vata« Vir, in se intenzivno pogovarjali o tehnični plati teh naprav s predstavniki obeh naših tovarn, ki izdelujeta kotla te vrste. Težave v preskrbi tovarne s paro smo želeli rešiti že to zimo, zato je bila ponudba Tovarne parnih kotlov Zagreb ugodnejša, vendar dražja. »Duro Dakovič« iz Slavonskega Broda je bil neugoden z dobavnim rokom, bil pa je cenejši in ima po splošni oceni boljši kotel. Zato smo sprejeli ponudbo tovarne »Duro Dakovič«, ki nam bo dobavila kotel konec avgusta 1966. Za kotel je že prišla 250 m3 cisterna, katero bomo, če bodo le razmere dopuščale, postavili že med zimo. Kotel bo postavljen v posebnem prizidku na severni strani kalorične centrale, da bo skupno z Diesel agregatom in drugimi napravami tvoril centralizirano in zaključeno energetsko celoto. Kotel »steambloc« bo proizvajal paro celo ceneje, kot obstoječe naprave in sicer po 2.66 din (stari dinar) za 1 kilogram pare, medtem ko je sedanja cena pare malenkostno višja in sicer 2.68 din/kg. Praktično je cena pare enaka in ugodna, kar je za nas ekonomsko. Prepričani smo, da bodo težave v preskrbi s paro prihodnjo zimo odpravljene. NB VEVČE, DECEMBRA — UO PE Vevče je v zvezi s problematiko imenovane ekonomske enote sprejel naslednje sklepe: 1. Nastavi naj se kartoteka električnih naprav, ki se morajo vedno dopolnjevati, za kar naj poskrbi priprava dela. 2. Predvidi naj se obratnega vzdrževalca za električne naprave v obratu. nje kršitve delovne dolžnosti za izključitev iz delovne skupnosti: Ruža Troha, roj. 23. VIII. 1946, v podjetju od 22. XII. 1963 na delovnem mestu —- razna pomožna dela v EE 1600. Tovarišica Ruža Troha je kršila delovno dolžnost po 12. in 13. členu začasnega sklepa DS o dolžnosti in obveznosti delavcev s tem, da je neopravičeno izosta- Tov. direktor je moral odgovoriti na marsikatero vprašanje 5. V letnih planih vzdrževanja in pri novih nabavah je treba predvideti tipizacijo motorjev in stikal. 4. Uprava vzdrževanja naj predvidi razvoj delavnic in prostorov ter v bodoče napravi plan in ga predloži samoupravnim organom. 5. Kadrovska služba naj skupno s tehničnim sektorjem pripravi organizacijsko shemo vzdrževanja. 0 DS PE Vevče je obravnaval predlog komisije za ugotavlja- Po slavnostni seji so člani samoupravnih organov posedli k prijateljskemu razgovoru la z dela od 11. X. 1965 dalje, tj. več kot pet zaporednih dni. Večina članov DS PE Vevče je s tajnim glasovanjem potrdila izključitev tov. Ruže Troha iz delovne skupnosti. • Upravni odbor PE Vevče je obravnaval problematiko EE 1803 — mizarska delavnica 1808 — zidarska delavnica 1809 — žaga. Upravni odbor PE je v zvezi s problematiko imenovane EE sprejel naslednje sklepe: 1. Uprava vzdrževanja naj skupaj z ekonomsko enoto pregleda kvalifikacijski sestav ekonomske enote in predvidi končno zasedbo EE. 2. Nabava mora urediti skladiščno službo lesa. 3. Kadrovska služba naij^ premešča ljudi samo po prejšnjem dogovoru z EE. • DS PE Vevče je potrdi j predlog referata za družbeni standard o imenovanju komisije za prodajo stanovanjskih hiš PE Vevče, v naslednjem sestavu: Aleksander Vavpotič, Tone Novak, Ivan Benedik, Leopold Gorše. Komisija mora v _ skladu s predpisi določiti pogoje prodaje, opraviti potrebna administrativna dela in izvesti prodajo do prenosa na kupca. Komisija mora pričeti z delom takoj in ga opraviti do 31. XII. 1965. 0 Delavski svet PE Vevče se strinja s prodajo naslednjih stanovanjskih hiš: Vevče št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 45. 54. 119, 127; Fužine št. 18, 19; Studenec št. 2 — grad — delno; Zadvor št. 2. • DS podjetja je obravnaval poročilo inventurne komisije za les. Komisija je ugotovila ob zadnji mesečni kontroli, da nastaja primanjkljaj bukovega celuloznega lesa. Ob koncu meseca julija je znašal primanjkljaj 50 m3 pri lesni zalogi 1.103 m3, a v mesecu avgustu se je dvignil na 72 m3 pri lesni zalogi 1.279 m3 bukovega celuloznega lesa. Vzroka sta ta: sušenje in s tem krčenje celuloznega lesa; čestokrat so bile fakture večje od dejansko pripeljane količine, ugotovljeno z domačo kontrolo pri prevzemu. DS podjetja je sprejel sklep o odpisu 72 m3 bukovega celuloznega lesa za din 954.000 v breme konta 73 — primanjkljaj pri surovinah in materialu. • DS podjetja je obravnaval predlog tehničnega sektorja glede spremembe pri izvajanju del na prezračevalnih napravah pogonskih central. Za letošnje leto je bilo po sklepu DS, z dne 21. V. 1965 odobreno 4,300.000 din za izdelavo prezračevalnih naprav po periodičnem obračunu iz 1. 1964. Zaradi podražitve materiala in nekaterih vzdrževalnih naprav je DS sklenil, da se krije primanjkljaj v znesku 2300.000 iz poslovnega sklada podjetja. Predvideva se, da bodo celotni stroški znašali 6,600.000 din. zato bo nastal primanjkljaj 2,300.000 dinarjev. 0 UO PE Vevče je v zvezi s problematiko imenovanih EE sprejel naslednje: 1. Uredi naj se transport oz. dohod surovin v tovarno. 2. Uredi naj se večja kontrola nad dohodom surovin. 3. Nabava mora urediti dohod očiščenega lesa v brusilnico. 4. Komerciala naj izdela predlog za nagrajevanje v oddelku, določi naj se množina osebnih dohodkov v oddelku. Osebno varčevanje članov kolektiva je pohvalno VEVČE, DECEMBRA — Število varčevalcev pri ljubljanski Mestni hranilnici je med člani kolektiva precejšnje. Kot je znano, dela na tem področju zastopnik, ki zbira denarne vloge in jih izplačuje. Ta akcija traja že od leta 1960 in je bilo med tem časom izdanih 195 hranilnih knjižic in 41 otroških hranilnikov, niso pa evidentirani tisti varčevalci, ki vlagajo svoje prihranke mimo zastopnika v dvorani. Promet v omenjenih letih je znašal nad 43 milijonov, največji pa je bil v letu 1964, ko so vložili na svoje knjižice skoraj 15 milijonov dinarjev. Varčevalcem je ta oblika zelo primerna, saj jim ni treba postajati okoli blagajn v hranilnici, ampak jim zastopnik ustreže kar pri stroju ali pisalni mizi. Zato je prav verjetno, da se bo ta način varčevanja v bodoče še stopnjeval. T.V. K članku »Podjetje ali združeno podjetje" VEVČE, DECEMBRA — V zadnji številki »Našega dela« smo brali članek »Podjetje ali združeno podjetje«, kot javno razpravo o bodoči organizaciji našega podjetja. Mislim, da bi bilo prav, da nanizam kot dopolnitev tega članka nekaj misli o tem. kakšne rezultate je združitev naših dveh podjetij dala po tehnični in tehnološki strani in kako se ta zrcali posebej v obratu Medvode. Papirnica Vevče in Celuloza Medvode sta se s 1. januarjem 1962 združili v enotno podjetje z jasnim namenom doseči naslednje cilje: skupno zgraditi celulozni obrat v Medvodah do takšne stopnje, da bo zagotovil papirnemu obratu na Vevčah zadostne količine kakovostno ustreznih vrst celuloze. Takrat nam je bilo vsem popolnoma jasno, da bomo pri uresničevanju teh ciljev imeli združeni v enem podjetju mnogo boljši nastop kjerkoli, kot pa ločeni na dve podjetji, vsako s svojimi specifičnimi cilji, pa čeprav bi bili ti koordinirani. Osnovnemu cilju združitvi je morala biti prilagojena tudi notranja organizacija podjetja v smislu racionalnejšega poslovanja — izogibajoč se pri tem kar najbolj dupliranja posameznih delovnih mest, kajti majhna razdalja, ki nas loči, je takšno organizacijo dopuščala. Ko danes po preteku štiriletne dobe ponovno, na pobudo tovarišev iz Medvod, razpravljamo o novi organizaciji podjetja in so te razprave dovedle celo do vprašanja — ali v bodoče še skupaj ali ločeno, smatram, da ne more biti napak nekoliko bolj osvetliti v štirih letih skupno prehojeno pot. Če si danes postavimo pred oči stanje tovarne v Medvodah konec leta 1961. potem lahko mirno ugotovimo, da je bilo to v tehničnem in tehnološkem smislu zelo slabo. Tovarna je sicer na podlagi pogodbe z Jug. investicijsko banko pričela izvajati delno rekonstrukcijo nekaterih oddelkov, vendar je grozil tem investicijam zaradi pomanjkanja sredstev popoln zastoj. Ob združitvi je bila gradnja priprave kisline v končni fazi, medtem ko se je z gradnjo objekta sortacije pravkar pričenja- lo. Investicijska oprema za belil-nico je bila sicer naročena, vendar je primanjkovalo sredstev za njeno dograditev, kot je bilo tudi premalo sredstev za dograditev sortacije. V kuhariji je bilo do skrajnosti zastarelo praznjenje snovnih jam, ki je zahtevalo ne samo veliko delovne sile, pač pa predvsem veliko naprezanje delavcev in tudi zdravju škodljivo delo. Obratne stavbe so bile do skrajnosti zapuščene, ker je obratu zaradi nizke vrednosti osnovnih sredstev primanjkovalo sredstev za redno vzdrževanje. Lahko trdim, da je bilo tudi sicer vzdrževanje osnovnih sredstev na nizki stopnji. Kakovost celuloze je bila izredno slaba in to predvsem zaradi zastarelosti prebiralnih naprav in nezadostnega vzdrževanja. Združitev obeh podjetij je predvsem zagotovila potrebno količino sredstev za dokončanje započetih rekonstrukcijskih del. Že v mesecu juliju 1962 je stekla nova separacija, ki je pričela dajati sicer mnogo čistejšo celulozo, vendar pa njena kakovost zaradi nezadostnih prebiralnih naprav še vedno ni bila takšna, da bi jo mogli uporabljati za vse vrste papirjev. Spomladi leta 1962 smo pričeli z gradnjo belilnice in v jeseni istega leta z montažo opreme. V mesecu maju 1963 je nova be-lilnica pričela obratovati. Dosežena kakovost obeljene celuloze pa je bila prav zaradi pomanjkanja prebiralnih naprav po beljenju še relativno slaba. Nadaljnji korak v smeri izboljšanja kakovosti je bila nabava in postavitev centri-cleanerske prebiralne baterije po končanem beljenju, ki je pričela obratovati v mesecu aprilu tekočega leta. Uspeh postavitve te prebiralne naprave je bil vseskozi zadovoljiv in danes je obrat v Medvodah sposoben proizvajati kakovostno beljeno celulozo, katero lahko uporabljamo praktično skoro za vse vrste papirjev. V tekočem letu je bilo dograjeno tudi klorno skladišče, ki omogoča sigurnejšo proizvodnjo. Težki milijoni so bili potrebni za priključek industrijskega tira. ki je bil izveden v pomladanskih mesecih tekočega leta. Stanje pa se ni popravilo samo s postavitvijo novih naprav, temveč so vzporedno tekla razna dela in izboljšave na starih napravah. Z rekonstrukcijo snovnih jam v letu 1963 je bilo omogočeno lažje in manj zdravju škodljivo delo delavcem v snovnih jamah. Z namestitvijo ELFA brizgalnih naprav je postalo namreč delo na tem delovnem mestu zelo enostavno. Pričeli so rušiti dotrajane naprave za praženje pirita in pripravo stolpne kisline ter temeljito popravljati stavbe ob turbinskem kanalu, kjer je bilo odstranjeno vse tisto, kar tja ni več spadalo. Namesto starih lesenih mostov preko turbinskgea kanala je bil zgrajen nov betonski most. V kotlarni je bil postavljen loko kotel, sicer kot zasilna rešitev, ki pa je vendar omogočil obratovanje belilnice in prispeval določen del tudi k povečanju proizvodnje celuloze. Vse to sem navedel zato, ker nisem prepričan, da se vsi tovariši v Medvodah zavedajo, da je bilo vse to lahko izvedljivo samo zato, ker so bila tu skupno ustvarjena sredstva, ki so se po potrebi uporabljala tam, kjer je bilo z vidika celotnega podjetja in v danih razmerah to najbolj potrebno. Ne bi hotel pri tem naštevanju mimo dejstva, da se je v zadnjih štirih letih struktura vodilnega tehničnega kadra prav tako bistveno menjala in da je tudi njegova kakovost prispevala nemajhen delež z izboljšanju tehničnih in tehnoloških razmer v Medvodah. Ako je danes proizvodnja v Medvodah večja in ekonomič-nejša, kar se kaže predvsem v manjši porabi lesa — potem je to nedvomno vpliv dela prav tega kadra. Vendar bi želel ravno v zvezi s tem navesti, da je vsebina enotnega podjetja pri vertikalni povezavi proizvodnje, kot jo imamo pri nas, v tem, da proizvaja eden od obratov to, kar drugi potrebuje za svojo proizvodnjo. Z drugimi 'besedami, tovarna v Medvodah mora proizvajati takšno kakovost in takšne vrste celuloze, kakršne zahteva proizvodnja papirja. Ker pa gremo v proizvodnji papirja vedno bolj v smeri vse večje proizvodnje tiskovnih in voluminoznih papirjev, zato je proizvodnja mehko kuhane celuloze prav za proizvodnjo teh papirjev za nas v prvi vrsti zanimiva. Na drugi strani izdeluje tovarna v Vevčah letno znatne količine kuler papirjev, za katere je potrebna nebeljena sul-fitna celuloza v letni količini ca. 1000 ton. To količino nebeljene celuloze moramo proizvajati v Medvodah, ker jo drugje, razen iz uvoza, ne moremo nabaviti. Pri proizvodnji papirja se iz leta v leto postavljajo večje zahteve po čistoči papirjev, tako na zunanjih kot tudi na domačem tržišču. Čist papir pa je mogoče izdelati samo s čisto celulozo in to je ena osnovnih zahtev, ki jo postavljajo proizvajalci papirja na Vevčah! Zakaj navajam to? Hotel bi poudariti s tem to, da vse dosedanje zahteve po kakovosti celuloze, ki so izhajale iiz obirata na Vevčah, niso bile usmerjene proti proizvajalcem v Medvodah, ampak so bile direktna zahteva tržišča. kateremu se moramo vsi skupaj podrediti. Kajti jasno nam mora biti, da lahko prodamo samo to, kar je kakovostno in kar ustreza zahtevam kupcev. To navajam še posebej zato, ker sem imel često vtis, da so zahteve po boljši kakovosti celuloze nekje vzbujale slabo voljo, kot bi bile postavljene z namenom zmanjševati dohodek v Medvodah. Takšno tolmačenje pa je bilo popolnoma zgrešeno! Prav tako imam za zgrešeno mnenje, češ, če bi proizvajali samo trše kuhano celulozo, bi imeli toliko in toliko večji dohodek. To je res, vendar pri tem ne smemo izpustiti izpred oči prav dejstvo, da proizvajamo celulozo specifično za določene vrste papirjev in da je prav v tem moč enotnega podjetja. Temu dejstvu pa mora biti seveda prirejeno nagrajevanje, kajti proizvajalcem mora biti vseeno, katere vrste celuloze proizvajajo. Dosežena prodajna cena posameznih vrst papirjev pa mora biti merilo za to, ali se nam ta papir izplača proizvajati z določeno vrsto celuloze. Kajti, če to delamo, moramo doseči boljšo kakovost papirjev in boljšo ceno. Nekaj misli VEVČE, DECEMBRA — Dosedanje razprave o integraciji so pokazale, da medsebojni odnosi v podjetju niso razčiščeni. Tudi organizacija strokovnih služb v podjetju ni izvedena funkcionalno, niti v skladu s statutom, ki je bil letos sprejet. Predlog organizacije podjetja, ki ga je izdelal zavod za produktivnost dela SRS, prav tako ni bil realiziran. Vprašamo se, zakaj v organizaciji integriranega podjetja od leta 1962 dalje ni bilo doseženega bistvenega napredka? Zadnje razprave o integracijskih oblikah so dale odgovor na to vprašanje. Vzrok je v neenotni miselnosti ljudi v obeh poslovnih enotah. Bistvo integracijskih problemov je bilo v razpravah pogosto zanemarjeno. Napredka v organizaciji ni bilo, ker je vsak predviden ukrep naletel na osebne interese in subjektivna stališča. Težnje posameznikov ali skupin so se skrivale za principi vodenja in za teorijami o delavskem samoupravljanju, ekonomski interesi pa so bili zanemarjeni. Tudi resnične težnje posameznikov za rešitev organizacije podjetja niso prišle do izraza, ker so bili koncepti za rešitev tako različni. da ni bilo mogoče doseči potrebnega soglasja. Delavski svet podjetja na seji dne 11. X. 1965 ni mogel sklepati o bodoči organizaciji podjetja, ker sta komisiji obeh obratov predložili dve popolnoma različni rešitvi. Zato je bila na tem zasedanju odrejena nova komisija, ki naj bi izdelala enoten predlog o obliki integracije. V tej komisiji je sodelovalo po 5 predstavnikov iz vsake poslovne enote. Žal pa tudi ta komisija ni predložila enotnega predloga. Nasprotujoči si stališči 'predstavnikov obeh PE sta prišli še bolj do izraza. Komisija je obravnavala različne oblike integracije, ki jih novi zakon dopušča, vendar se ni mogla zediniti za enoten predlog. Podrobno so bile obravnavane naslednje temeljne oblike združitve: 1. -»Enotno podjetje« je oblika, ki je bila postavljena leta 1961 ob spojitvi obeh tovarn. Predstavniki z Vevč so zagovarjali to obliko, ki predstavlja najožjo združitev z enotnim vodstvom in najcenejšo organizacijo. Seveda bi bilo potrebno sedanjo organizacijo izboljšati oziroma dopolniti. Postaviti bi bilo potrebno dosledne samostojne obračune obeh PE, vendar v okviru enotnega računovodstva z enim žiro računom pri banki. Ekonomske odnose med obema obratoma bi bilo treba postaviti na osnovi tržnih pogojev, prelivanje sredstev pa točno evidentirati z ustreznimi pogodbami, oziroma s statutom. Po mnenju članov komisije z Vevč dokazujejo dosedanji ^dubri poslovni uspehi upravičenost takšne organizacije. Kompetence organov upravljanja v poslovnih enotah bi bile omejene natanko za toliko, kolikor to zahteva enotna in skupna poslovna politika. 2. »Združeno podjetje« — oblika, ki so jo predlagali člani iz Medvod, predstavlja združenje dveh samostojnih tovarn. Samostojnost vsake tovarne omejuje statut, s pogodbami pa se zagotovijo določeni skupni interesi. Če poskušam dati po tehnični strani k vsem dosedanjim razpravam še svoje mnenje, potem vidim rešitev v enotnem podjetju z dvema tovarnama, ki imata vsaka svoje tehnično vodstvo. Da pa je razvoj skupnega podjetja tudi v bodoče zajamčen, mora biti ta razvoj koordiniran iz enega centra preko tehničnega direktorja podjetja in skupnega razvojnega oddelka. Pri načrtovanju in izvajanju tega razvoja, ki mora prvenstveno sloneti na zahtevah in perspektivah tržišča, pa naj tehniki in tehnologi vsakel posamezne tovarne maksimalno sodeluje- jo. Pri takšni bodoči organizaciji našega skupnega podjetja, gledano s tehnične strani, ne bo mogel imeti nihče občutka zapostavljenosti in se bodo ti odnosi nedvomno razvijali v korist nas vseh. Kajti v vsem štiriletnem skupnem delu smo dokazali, da je to podjetje sposobno živeti in na podlagi tega spoznanja notranje organizacijske pomanjkljivosti ne bi smele biti tiste, ki bi dovedle do delitve nazaj v dve ločeni podjetji, od katerih bi vsako živem slabše, kot pa živi danes v enotnem podjetju. Ing. Božo Iglič ob razpravi o integraciji Organi upravljanja so samostojni, registracija tovarn in direktorjev prav tako, vsaka tovarna ima lastne žiro in druge bančne račune. Funkcija združenega podjetja bi bila, da opravlja skupne naloge, ki mu jih poverita obe tovarni in tudi financirata. Iz tega se vidi, da bi bili obe tovarni tudi komercialno in finančno samostojni. Prigovori k taki obliki združitve so bili predvsem naslednji: — večji stroški poslovanja zaradi novih delovnih mest; — zmanjšati mobilnost obratnih sredstev zaradi ločenih žiro računov za okoli 23 do 40 milijonov dinarjev, kar bi vplivalo na finančno poslovanje obeh tovarn; — vsaj za 3 do 4 milijone letno višji bančni stroški zaradi novih žiro računov in skladov; — pristojnosti DS podjetja bi bile male, prav tako tudi materialna osnova. Obvezen bi bil skupni rezervni sklad: — skupni interesi v takem »Združenem podjetju« se omejujejo le na sodelovanje pri investicijah in prodaji celuloze. To se pa lahko doseže tudi s pogodbami, brez združitve. Pozitivne strani takega »združenega podjetja«, ki so jih poudarili tovariši iz Medvod (omenjam le najvažnejše), bi bile: — samostojnost v poslovnih odločitvah; — poglobitev samoupravljanja v posameznih tovarnah; — samostojnost stimulira iniciativo v tovarni in s tem boljše gospodarjenje. Ko razglabljamo posamezna stališča, moramo upoštevati dejstvo, da pomeni združevanje istočasno tudi omejitev določenih pravic, ki izhajajo iz samostojnosti. Ker nismo pripravljeni odstopiti nič ali pa samo malo svojih pravic, ne bo nikake možnosti za združevanje, kjer je treba nekaj svojih pravic ali — če hočete — tudi sredstev podrediti skupnim interesom. Razprava v komisiji pa je pokazala, da stališče Medvod zahteva maksimalno samostojnost, z integracijo pa se skuša le okoristiti, tj. brez adekvatnega žrtvovanja kakršnih koli pravic. Zato je komisija obravnavala še tretji predlog, tj.: 3. Poslovno sodelovanje dneh samostojnih podjetij v okviru kooperacijskih odnosov. V razpravi je bilo ugotovljeno, da se s kooperacijskimi pogodbami prav tako lahko dosežejo tisti skupni interesi, ki bi bili doseženi po predlogu Medvod v »združenem podjetju«. Še več — praksa je pokazala, da so pogodbe celo učinkovitejši instrumenti kot pa deklarativne določbe v statutih. Sodelovanje obeh podjetij bi v tem primeru temeljilo na dveh temeljnih interesih: -— v medsebojnem sodelovanju v perspektivnem razvoju obeh podjetij (predvsem v interesu Medvod); — v interesu Vevč je, zagotoviti si surovine iz Medvod — za kar pa je nujno vevško sodelovanje pri investicijah za celulozo. Drugih bistvenih skupnih interesov razprava ni jasno nakazala. Poleg opravičenih in neopravičenih očitkov glede medsebojnih odnosov ter kritike na račun sedanje nedovršene organizacije podjetja — predvsem skupnih služb — so vsi sodelujoči želeli imeti »čiste račune«. Priznati moramo, da nejasni ekonomski odnosi ne ustvarjajo zdravega vzdušja. Brez dvoma pa tudi današnja stopnja delavskega upravljanja brezpogojno zahteva čim bolj decentralizirani obračun poslovnega uspeha PE, obratov pa tudi manjših ekonomskih enot. Kako daleč decentralizirati obračun posameznih enot znotraj podjetja, narekujejo predvsem sodobni principi vodenja, omogočajo pa ga moderne metode stroškovnega računovodstva. Vendar pa omejujejo tako decentralizacijo današnji pogoji gospodarjenja in cena, ki smo jo za tak obračun pripravljeni plačati. Prepogosto je samoupravljanje usmerjeno v doseganje uspehov izven podjetja (pritisk na cene, izkoriščanje instrumentov itd.), manj pa v gospodarjenje v poslovnih enotah, obratih ali na posameznih delovnih mestih. Naša gospodarska reforma je postavila pogoje gospodarjenja tako, da moramo zastaviti vse sile za čim boljše in racionalnejše poslovanje znotraj podjetja. Nujno je, da se tudi organizacija našega podjetja podredi tem interesom, katerim bo lahko ustrezala le močna in velika gospodarska organizacija s ceneno in visoko produktivnostjo. Neenotna politika, pogostni začasni in nasprotujoči si drobni interesi posameznikov ali manjših enot nam ne zagotavljajo uspešnega nastopanja na domačem, še manj pa na tujih tržiščih. Vključevanje v mednarodno tržišče, ki postaja za nas vedno bolj ekonomsKa nuja, takšnih stališč ne priznava. Delavski svet podjetja je na svoji zadnji seji v razpravi o bodoči obliki integracije upošteval današnje pogoje gospodarjenja. Zato se tudi ni mogel takoj odločiti o eni ali drugi zasnovi združitve. Razprava je bila dokaj živahna, nakazala pa je težnjo za takšno obliko združitve, ki bi omogočala boljši uspeh podjetja, ter tudi boljše zaslužke posameznika. Menim, da nam na prihodnji seji ne bo težko odločiti se za novo obliko organizacije podjetja, če bomo imeli pred očmi predvsem manjše stroške, večje sklade ter višje osebne dohodke. Pred takim konceptom bodo morale kloniti tudi osebne želje, ozki interesi posameznikov ter subjektivne ocene gospodarskih dogajanj, ki nas pogosto slepijo, da ne vidimo bistva našega gospodarjenja. J. E. DOPISUJTE V NAŠE DELO Predlog organizacije podjetja Združenih papirnic Ljubljana VEVČE, DECEMBRA — Po mnogih razpravah različnih komisij upravnih odborov in razpravah na zasedanjih delavskih svetov proizvodnih enot in delavskega sveta podjetja so se gledišča o organizaciji podjetja stabilizirala. V današnji številki »Našega dela« prinašamo predlog o organizaciji podjetja, ki ga podaja po posvetovanju s strokovnimi službami in samoupravnimi organi direktor podjetja tovariš Albin Vengust. Do izida časopisa bodo o tem verjetno že sklepali samoupravni organi, vendar pa seznanjamo bralce v celoti s predlogom. V naslednji številki pa boste lahko brali o sklepih in spremembah predloga. Na seji delavskega sveta podjetja, ki je zasedal 3. IX., sem dobil nalog, da v roku desetih dni predlagam novo organizacijo podjetja. Zahteva po novi organizaciji v našem podjetju je v sedanjem času povsem razumljiva, ker obstoječa organizacija ne zadovoljuje več vseh samoupravnih teženj delavcev — upravljavcev. Preveč je toga in v več podrobnostih centralistična, kot je potrebno za razvejano samoupravo, kakršno imamo organizirano v našem podjetju. V podjetju delujejo trije delavski sveti in upravni odbori, zraven pa še precej svetov ekonomskih enot, nekateri bolj. drugi pa manj aktivno. Organizacija podjetja in ekonomski odnosi so postali vse bolj ovira napredka pri razvoju organov upravljanja. Ker je organizacija živ organizem, ki se prilagaja potrebam samoupravnih in ekonomskih odnosov v podjetju, je razumno, da preudarimo, kakšna organizacija bo zadovoljila in spodbudila upravljavce ter sprostila vse pozitivne težnje pri njihovem delu. Pri sestavljanju predloga šeni se poslužil materialov, ki so jih dale komisije organov upravljanja. določil temeljnega zakona o gospodarskih organizacijah, različnih člankov in razprav o sodobnem politično ekonomskem življenju, lastne prakse in tudi nisem zapostavil, da naj bi bila cena vzdrževanja organizacije najnižja ob najboljšem ekonomskem učinku. Organizacijska shema pove, da gre za enotno podjetje z centraliziranim upravljanjem in vodenjem, vendarle le do take mere, da ni motena sproščenost in iniciativa upravljavcev in organizacije v področno oddaljeni Tovarni celuloze Medvode. Prav tako dovoljuje shema, da sem pri oblikovanju upošteval naslednje ekonomske osnove: a) osnovno poslovno politiko določa delavski svet podjetja. Pod osnovno poslovno politiko razumemo: analiza in nastop na tržiščih doma in na tujem; temeljni program produkcije; enotno uporabljanje finančnih sredstev podjetja in določanje investicijsko razvojne poti podjetja; h) podjetji delata vsako za sebe tj. tovarna celuloze Medvode in podjetje s sedežem v Vevčah, samostojno ugotavljata in delita dohodek ter poravnavata družbene obveznosti; c) organizacija podjetja ne bo zahtevala novih delavcev, obstaja pa večja verjetnost, da imamo določene rezerve, ki jih bomo s smotrno delitvijo dela sprostili in sčasoma še spremenili strukturo zaposlenih v korist večjih strokovnih znanj. Naj razložim organigram še po organizacijskih enotah. Organi upravljanja v podjetju so povsem običajni in zato ni kaj povedati. Ožje štabne službe. Pravna služba je organizirana za celotno podjetje enotno in v velikosti, da zadovolji potrebe vseh organov in organizacij podjetja. Tajništvo je organizirano tako, da zadovoljuje potrebam organov upravljanja podjetja in organov dela podjetja na Vevčah. Tajništvo ima v svojem sestavu tiskarno, ki bi solidno organizirana zmogla potrebe po raznih obrazcih za celotno podjetje. Analitska služba je organizirana za potrebe podjetja in del podjetja na Vevčah. Druge štabne službe, kot npr. finančna služba, je or- ganizirana enotno, posebej glede na to, da zaradi skrbne izrabe finančnih sredstev obstaja v podjetju en žiro račun in je zato potrebna taka organizacija, ki bo res ažurna ter se finančna sredstva ne bodo po nepotrebnem zadrževala v podjetju ali zunaj podjetja. V tovarni celuloze je organizirana le tolikšna finančna služba, da zmore tekoče vpisati vse poslovne dogodke svoje enote in da pri tem s pridom uporablja mehanografski center podjetja. Kadrovska služba je deljena in organizirana enakopravno po enotah Medvode in Vevče. Tako organizacijo dopušča tudi novi temeljni zakon o delovnih razmerjih. Vsaka kadrovska služba dela v svoji enoti samostojno, seveda tako, da kar najbolje izvaja osnovno poslovno politiko podjetja. Kadrovski službi skrbita vsaka za svojo enoto, da so zadovoljene vse potrebe, ki jih imajo delavci, oz. pričakujejo, da jih bo kadrovska služba uresničila. Kadrovski službi samostojno dajeta predloge za svoje enote za delitvene sisteme osebnih dohodkov, pravilnikov o delovnih razmerjih, družbeno prehrano, počitniške regrese itd. Kadar je potrebna enotna akcija, takrat obe službi delata teamsko, tj. skupno in tak predlog dasta organom upravljanja podjetja. Investicijska razvojna služba je enotno organizirana, dela izključno v skladu s poslovno politiko podjetja. IRS dela na študijah razvoja podjetja, izdeluje projekte novih objektov in skrbi za gradnjo objektov. Sodeluje z bančnimi službami, se udeležuje raznih natečajev itd. Pri pripravah investicij tesno sodeluje s tovarno, za katero so namenjene investicije. Sedaj si oglejmo še linijski službi: Komercialna in tehnična služba. Komercialna služba je enotno organizirana za potrebe podjetja, z določenimi izjemami. Službi izvoz in uvoz sta organizirani za potrebe celotnega podjetja. Nabavni službi sta organizirani po delih podjetja tj. na Vevčah za potrebe Papirnice in v Medvodah za Celulozo. Za surovine, ki jih uporabljata obe enoti, naj po dogovoru nastopa na tržišču samo ena nabavna služba, ali da delata teamsko, če je to mogoče. Nabavna služba papirnice Vevče je tudi nakupovalec in kvalitetni prevze-malec celuloze iz tovarne celuloze Medvode. To je potrebno zato, ker tehnični sektor z vevškega dela podjetja nima več vpliva na tehnični sektor iz medvoškega dela podjetja. Prodajna služba za domače tržišče je organizirana enotno za celo podjetje. Možno je tudi odstopanje v tem smislu, da izključne produkte tovarne celuloze Medvode prodaja prodajni referent iz Medvod. Tehnični službi sta organizirani za vsako enoto posebej. Obe delata na podlagi enotne poslovne politike podjetja. Vsaka izvaja svoj del čim bolj svobodno in sproščeno. Tehnični službi obeh delov podjetja organizirata in vodita uresničevanje izdelavnih procesov, vsaka v svoji enoti. Kadar je potrebno usklajevanje tehnoloških procesov, delata službi ko-legialno, tj. skupno in take rešitve predlagata organom upravljanja podjetja. Prevzem izdelkov tovarne celuloze gre preko nabavne službe vevškega dela podjetja. Vse prevzemne pogoje za izdelke določa delavski svet podjetja na predlog kojnercialne službe. Preostane mi še opis organizacije tovarne celuloze Medvode. Naj se kar takoj opredelim za naslednji princip: dejanska sa- mostojnost tovarne celuloze v okviru Združenih papirnic je v tem, da kolektiv Celuloze odloča, kako bo najbolje izvršil svoj del skupno sprejetega delovnega načrta oz. poslovne politike. Na podlagi tega načela in ekonomskih principov, ki sem jih pod a) in b) povedal v začetku predloga, bodo organi tovarne celuloze sami postavili organizacijo, ki bo ustrezala potrebam delavcev tovarne. Upam, da bodo upravni organi Celuloze prevzeli vse tiste pravice in dolžnosti, ki jih sami lahko bolje opravijo, prepustili pa vse ono, kar moti učinkovito izvajanje poslovne politike podjetja. Vsekakor nobena štabna ali linijska služba tj. analitska, kadrovska, nabavna ali tehnična služba ne sme biti v tovarni celuloze večja, kot so operativne potrebe, ter bo potrebno posebno razumno presoditi, kaj lahko opravijo službe podjetja, ki jim je treba dati določeno delo s prepričanjem in zaupanjem. Organi upravljanja so v tovarni celuloze enako organizirani, kot v podjetju. Dolžnosti in pravice organov upravljanja pri odločanju so svobodne v prostoru, v katerem živi in dela kolektiv. Iz vsega povedanega je mogoče razumeti, da pri oblikovanju našega podjetja gre za sestavljen organizem, kjer je treba delati z razumevanjem za skupne potrebe in cilje in v tem smislu se je potrebno v marsičem podrediti. Predlog organizacije ne bi bil celovit, če ne dodam še več ekonomskih in organizacijskih osnov, ki morajo biti vpisane v statut podjetja. Medsebojna ekonomska razmerja v podjetju bodo urejena po členih 35. in 36. temeljnega zakona o podjetjih. Ta člena določata: — tovarne smejo neposredno ugotavljati in poravnavati obveznosti do skupnosti; — celotni dohodek morajo ugotavljati samo na podlagi tržnih cen za izdelke in storitve; — iz celotnega dohodka tovarne s samostojnim obračunom se mora najprej pokriti izguba, ki je nastala v drugi tovarni s takšnim obračunom. Predlagam, da se odreja višina celotnega dohodka v tovarni celuloze po cenah, ki jih predlaga komercialna služba podjetja delavskemu svetli podjetja. Predlog je sestavljen na naslednjih principih: 1. po predpisanih cenah od pristojnega organa; 2. po cenah, ki so postavljene pod kontrolo in potrjene od zavodov za cene in 3. po tržnih cenah za vse druge izdelke in storitve. Dalje, da se priznavajo kot eksterno plačana realizacija samo tisti izdelki in storitve, ki so bili v drugi tovarni porabljeni v procesu produkcije. Ta princip je v skladu z veljavnim pravilnikom o periodičnih in zaključnih obračunih gospodarskih organizacij. Ker bomo imeli v podjetju samo en žiro račun, je treba še upoštevati naslednje: — delavski svet podjetja lahko pooblasti odgovorne osčbe tovarn, da v cilju skupne finančne politike najamejo kredite za trajna in občasna obratna sredstva; — delavski svet podjetja odredi v posameznem primeru, kolikšen delež obveznosti nosi posamezni del podjetja za najete kredite za skupno podjetje v cilju enotne finančne politike podjetja; — delavski svet podjetja mora odrediti pogoje vračanja^ izgub tovarn s samostojnim obračunom; — delavski svet podjetja odredi ključ razdelitve stroškov finančnega in bančnega poslovanja po delih podjetja. Prav tako bodo morali najti svoje mesto v statutu še drugi ekonomski in organizacijski principi, ki jih na kratko skiciram: — prepuščeno delo službam podjetja tovarna plačuje kot pro-centualno vzdrževanje ali pa kot storitev; — finančna sredstva, ustvarjena v delih podjetja, se kreditno prelivajo; — pri vseh večjih investicijah je potrebna lastna soudeležba dela podjetja, v katerem bo izvajana investicija; — uvede se prokuro za direktorja in knjigovodjo tovarne celuloze Medvode; — postaviti je treba arbitražo za urejanje sporov v delih podjetja. Končam naj s predlogom o organizaciji in o ekonomskih odnosih Združenih papirnic Ljubljana. Prepričan sem. da vstopamo s predlagano organizacijo podjetja na trdno perspektivno pot gospodarskih uspehov in razvoja samoupravljanja. Pred nami je še nekaj trdih orehov, ki jih moramo streti do konca leta. Do 31. XII. moramo razmejiti vire sredstev, če hočemo VEVČE, DECEMBRA — Moto vseh sestankov članov, ali bolje članic EE »Sortirna dvorana« je, kako izboljšati delo in kako v čim krajšem času več in bolje napraviti. Veliko narediti ni težko, če pa s tem v zvezi nastopi vprašanje, ali je delo kvalitetno opravljeno, pa že ni več tako preprosto, zlasti še, če hočemo nalogo opraviti v čim krajšem času, da bi tako iz dneva v dan dvigali proizvodnost. Že delno spregledanje pri sortiranju papirja ima za posledico reklamacije. Na srečo, tega vsaj do sedaj ni veliko, čeprav bi s pazljivostjo in še marljivejšim delom lahko preprečili tudi te, ki so bile. Kot sem že omenil, je glavni problem dvigniti storilnost. Metod za to je veliko. Vprašanje je le, če bomo zadeli v črno. Tako smo začeli uvajati delo prebiralk individualno in ne več po parih. Ta način prebiranja uporabljajo mnoge papirnice. Vsaka prebiral-ka je pri tem načinu popolnoma ločena od druge in tako vse operacije opravi sama. Izmet, ki pri tem nastaja, vsaka prebiralka sklada zraven sebe na mizo. Ko bomo to uvedli v celoti, bomo lahko eno komisijo papirja izdelali domala vselej v enem časovnem razdobju in ga med prebiranjem razdelili na več prebiralk, če bo to potrebno. To bo prišlo v poštev zlasti, kadar je papir na stroju slabše izdelan. Najbolj pozitivno se mi zdi to, da bo tako vsaka prebiralka res za svoje delo odgovarjala in bo tudi prejela toliko OD, kolikor bo naredila in kakor bo to opravila. Razumljivo je, da bo treba pri tem vsaj na začetku precej truda. Zakoreninjen star način dela je težko odpraviti. Tako mnogokrat odklanjamo nekaj boljšega, produk-tivneišega in celo lažjega, samo zato, ker je novo. Večina prebiralk, ki že probno delajo po novem, je zadovoljnih, ker jim je jasno, da z vsako minuto, ki jo izkoristijo, ustvarjajo nekaj več sebi in delovni skupnosti. Bodimo samokritični in priznajmo, da še vedno ne delamo vse tako, kot bi morali. Marsikomu gre včasih le za presežek norme. Kvaliteta, delovni red in podobno pa ga manj briga. Pomislimo samo, kaj bi bilo pri nas, če ne bi imeli pregledovalk papirja, kar v nekaterih papirnicah niti ne poznajo, kljub temu pa je kvaliteta zelo dobra. Iz tega lahko samo sklepamo, da naša zavest pri delu, vsaj pri nekaterih delavkah še zdaleč ni takšna, kot naj bi bila. To smo že dokazali. Saj so še nekatere prebiralke do nedavnega skušale onemogočiti kontrolo njihovega prebranega uresničiti ločen obračun delov podjetja. Zato moramo postaviti ustrezno komisijo, ki bo dala predlog o razmejitvi vseh virov, ki so uporabljeni v podjetju in da tako utrdimo stanje. Morda bo nekoliko težav v tem, kako vračati finančna sredstva, ki so bila doslej prelita iz Vevč v Medvode. Mislim, da bi bilo za oba partnerja najprimerneje, da ta finančna sredstva utrdimo z interno pogodbo, določimo roke vračanja in da že danes predvidimo tako nabrana sredstva za nadaljnjo gradnjo tovarne celuloze Medvode. Kolektiv na Vevčah se bo v lastnem interesu odrekel teh sredstev v korist zagotavljanja svoje surovinske baze, ki ima po vseh ekonomskih, geografskih in drugih osnovah svoje mesto v Medvodah. Perspektiva Združenih papirnic Ljubljana je možna samo v skupnem in združenem delu obeh kolektivov, ker le na ta način smo vsaj kolikor toliko zavarovani pred stihijami notranjega in zunanjega tržišča. papirja pregledovalkam, misleč, da bo bolje, če napake prebiranja niso evidentirane. Niso pa prav nič pomislile na posledice, ki bi se s tem v zvezi lahko pojavile, ko bo papir prišel v roke kupcem, ki so iz dneva v dan bolj zahtevni. Ti problemi se urejajo in prihajamo sčasoma do spoznanja, kaj je boljše. Vendar bo le še treba najti primerne in ostrejše mere v primeru reklamacij, če se ugotovi, da je glavni vzrok malomarnost. Zakaj bi reklamacijo plačevali vsi, če je do nje prišlo po krivdi enega ali dveh? S tem bi tudi odpadlo vsakodnevno opominjanje. Kvaliteta papirjev, ki jih dobimo v papirno dvorano od strojev preko strojne dodelave, ni vedno taka, kot bi lahko bila. Žile, stisnjen papir, neenakomernost rezanja, zelo moker papir in druge napake povzročajo precejšen zastoj. Tak papir moramo listati, kar nam proizvodnjo še bolj zmanjšuje. Ce se papirni stroji tem napakam le ne morejo izogniti, naj ga vsaj pri previjanju odstranijo. S tem bi se zmanjšal izmet, ki zmanjšuje njihov in naš osebni dohodek, nam bi pa omogočili normalno in hitrejše prebiranje. Ob novem načinu prebiranja bi moral dodati vsekakor še problem pomanjkanja prostora in prebiralnih miz. Ker teh za zdaj še nimamo, so začetni koraki še toliko težji. Kar se tiče prostora, smo v zadnjem času naredili že več variant razporeditve po papirni dvorani, da bi prostor čim bolj izkoristili in transportne poti skrajšali. To nam je delno uspelo z upoštevanjem novega načina prebiranja. Š tem načinom smo pridobili nekaj prostora za deponijo, ki ga do sedaj nismo imeli. Tako je ves papir ostajal v strojni dodelavi, kjer je prišlo mnogokrat skoraj do zastoja. Upamo, da bomo z deponijo nedokončanega blaga to uredili. Ostaja pa še vedno odprto vprašanje gotovega blaga. Dejstvo je, da papirja, pri katerem smo zaključili tudi z zadnjo delovno fazo, ne moremo imeti še naprej uskladiščenega v papirni dvorani. Skladišče gotovih izdelkov je sicer »polno«. Novega skladišča ni mogoče zgraditi Torej res ni nobene druge rešitve? V to se ne bi spuščal, jasno pa je, da imamo zaradi tega precej nepotrebnega dela. Potreb za prihodnje leto imamo veliko. Kot najvažnejše bi pri tem omenil vprašanje razsvetljave. Poskusi na tem so sicer v teku in upamo, da bomo uspeli v drugem letu. To bi koristilo ne samo kvaliteti papirja, marveč tudi zdravju samih delavk. F. F. Organizacija v ekonomski enoti — ročna dodelava papirja — dobiva novo obliko — toda marsikaj še manjka Iz osnutka pravilnika o delov KOLIČEVO, DECEMBRA — Kmalu po izidu temeljnega zakona o delovnih razmerjih smo v našem glasilu objavili članek z naslovom »Delovna razmerja na novo urejena«. V tem sestavku smo bežno orisali novosti, ki jih prinaša omenjeni zakon in načela, na katerih slone novi medsebojni odnosi. Pred nekaj meseci je delavski svet podjetja imenoval tričlansko komisijo z nalogo, naj pripravi osnutek novega pravilnika o delovnih razmerjih ter ga predloži članom delovne skupnosti in organom upravljanja v obravnavo. V teh dneh je komisija končala to zahtevno delo. Opirala se je predvsem na sam zakon, uporabljala pa je pri svojem delu tudi strokovno literaturo, ki obravnava omenjeno problematiko. Poleg povedanega je komisija upoštevala dosedanje specifičnosti delovnih odnosov v papirnici Količevo; tu mislimo predvsem na pristojnost, odločanja o posameznih vprašanjih iz delovnih razmerij. Eno izmed osnovnih vodil komisije, ki se je zavedala, da pripravlja osnutek medsebojnih odnosov, je bilo, da je izhajala s stališča, naj ne bo bodoči pravilnik le kos papirja, ki ga nihče ne uporablja in leži zaprt v predalu, ampak naj bo to predvsem samoupravni akt, ki nam bo služil pri vsakdanjem delu. V pomoč naj ne bo samo strokovni službi, ampak predvsem našemu delovnemu človeku, ki bo lahko s pomočjo njega uveljavil tiste pravice, ki nam jih daje naša družbena skupnost. Da bi to resnično spravili v življenje, je komisija sklenila objaviti pravilnik, ko bo sprejet v organih upravljanja, v tem časopisu in ga bo torej prejel vsak član našega podjetja. Ker smo v prvem sestavku, ki smo ga uvodoma omenili, že opisali osnovne karakteristike temeljnega zakona o delovnih razmerjih, jih sedaj ne bomo več ponavljali, ampak bomo skušali predvsem prikazati, kako smo načela omenjenega zakona v naših pogojih, z osnutkom pravilnika, konkretizirali. Pripominjam, da v tem članku govorimo samo o osnutku pravilnika, ne pa o pravilniku, in da bo nedvomno še kaj spremenjen, ko bo osnutek prestal razpravo. Zaradi tega tukaj nakazane rešitve in določila niso končna, ampak kot smo že povedali, le izhodišča za nadaljnjo razpravo. Razdelitev posameznih določil pravilnika sloni na temeljnem zakonu in to predvsem zaradi tega, da bo članom delovne skup- nosti in strokovnim službam laže najti primerjavo med splošnimi določili zakona in posebnimi v pravilniku. Osnutek pravilnika se torej deli na naslednja poglavja, ki pa se še podrobneje razčle-njajo: I. sprejemanje delavcev na delo, II. razporejanje, premeščanje in reizbornost delavcev, III. delovni čas, odmori, počitki in dopusti, IV. odgovornost za kršitve delovnih dolžnosti in za povzročeno škodo, V. prenehanje dela, VI. uveljavljanje pravic in odločanje o pravicah ter dolžnostih, VIL končne določbe. I. Sprejemanje delavcev na delo Iz organizacijske sheme oz. iz obsega dela je razvidno, koliko delavcev je potrebno v neki organizacijski enoti in ali je potrebno zaposliti novega delavca. Potrebo po novem delavcu daje vodja ekonomske enote ali vodja sektorja v soglasju z direktorjem. Potrebo je treba v pismeni obliki vročiti organu, ki je pristojen za sprejemanje delavca, na določeno delovno mesto. V osnutku pravilnika je predlagano, naj bi delavski svet po za to v zakonu in statutu določenem postopku sprejemal direktorja podjetja, upravni odbor, vodilne visoko strokovne in višje strokovne delavce, vse druge delavce pa naj bi sprejemale komisije za delovna razmerja v posameznih ekonomskih enotah. Omenjene komisije naj bi štele od 3 do 5 članov. Prosta delovna mesta se lahko popolnijo z razglašanjem oz. z razpisom. Razpišejo se vodilna delovna mesta in delavec, ki se je na razpis prijavil, lahko zasede vodilno delovno mesto le v primeru, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa pravilnik. Tu je točno določena stopnja izobrazbe in leta prakse, ki so potrebna za zasedbo razpisanega delovnega mesta. Točno je določen postopek za izvedbo razpisa in za odločanje o izbiri prijavljenih kandidatov. Delovna mesta, ki niso posebej našteta, da se izpopolnjujejo z razpisom, je treba v primeru, da je delovno mesto izpraznjeno, to z oglasom objaviti v dnevnem časopisju. Samo izjemoma, kadar je v podjetju kader, sposoben za zasedbo določenega delovnega mesta, se lahko objava opravi samo z internimi sredstvi za oglašanje, tj. na oglasni deski podjetja ali v našem časopisu. Pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta, ki je bilo raz- pisano ali objavljeno, je uspešno opravljeno poskusno delo. Novi zakon govori torej o poskusnem delu in ne več o poskusnem roku. Bistveno je torej, da delavec uspešno opravi določeno delovno nalogo. Delovno nalogo mu določi posebna strokovna komisija, ki jo sestavljajo šef ekonomske enote, vodja oddelka oz. obrata, kjer naj bi delavec poskusno delal in delavcu neposredno nadrejeni. Ta komisija po opravljenem poskusnem delu oceni to delo. Uspešna ocena je pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta. Poskusno delo ne sme trajati več kot 5 mesecev, komisija pa lahko oceni delavca tudi pred potekom določenih rokov. Časovni element je bil vnesen v to poglavje predvsem zato, ker je po mnenju komisije potrebno delavca predhodno dobro spoznati, ali je vsestransko sposoben opravljati delo na določenem delovnem mestu, kajti le tak delavec bo lahko doprinesel k boljšemu uspehu kolektiva. II. Razporejanje, razmeščanje ter reizbornost delavcev Novo sprejete delavce mora vodja oddelka, mojster oz. obrato-vodja takoj ob nastopu dela seznaniti s pogoji in okoliščinami ter posebnostmi dela na njegovem delovnem mestu ter ga seznaniti z najbližjimi sodelavci. Kadrovska služba podjetja organizira za novo sprejete delavce vsaj enodnevne seminarje, na katerih jih seznani z organizacijo podjetja, s samoupravljanjem, internimi predpisi ter pravicami in dolžnostmi, ki jih ima delavec v zvezi z opravljanjem dela. Delavec ima pravico do delovnega mesta, ki ustreza njegovim delovnim in psihofizičnim sposobnostim, ter do dela, kjer ob normalni pazljivosti lahko opravlja delovne naloge, ne da bi ogrožal svoje življenje ter zdravje in življenje svojih sodelavcev ali da bi poškodoval delovna sredstva, s katerimi dela. Samo, če izpolnjuje te pogoje, je delavec lahko za časa dela razporejen iz enega delovnega mesta na drugo. Premeščen je lahko po svoji volji ali v nasprotju s svojo voljo. V drugem primeru je lahko premeščen le takrat, kadar v rednih pogojih trajneje ne dosega poprečnih uspehov pri delu. To pomeni, da delavec ni sposoben za opravljanje svojega dela. Omenjeno dejstvo ugotovi tričlanska strokovna komisija, ki je sestavljena iz strokovnjakov iste stroke in katere člani morajo imeti najmanj enako oz. višjo izobrazbo, kot jo ima delavec, čigar delovne sposobnosti ocenjujejo. Ni še točno določeno, kateri organ naj bi bil pristojen za imenovanje omenjene komisije. Predlaga se, naj bi bila to komisija za delovna razmerja ali svet ekonomske enote oziroma upravni odbor. Po določilih temeljnega zakona je treba vsa, v statutu oz. pravilniku določena vodilna delovna mesta razpisati vsako 4. leto. Datum, od katerega začne teči rok štirih let, je prvi junij 1966, najkasneje pa 1. januar 1967. Delavec, ki je zasedal vodilno delovno mesto, je lahko ponovno izbran, če se je prijavil na razpis in če izpolnjuje pogoje zasedbe delovnega mesta, ki so določeni v pravilniku. V primeru, da se delavec ne prijavi na razpis, oz. da na razpisu ni izbran, odloči samoupravni organ o njegovi razporeditvi na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim. Če v podjetju ni takega delovnega mesta ali delavec ne privoli na razporeditev, mu po sklepu organa upravljanja preneha nadaljnje delo v podjetju. III. Delovni čas, odmori, počitki in dopust V pravilniku je kot izhodišče določeno, da traja delovni čas delavcev našega podjetja poprečno 42 ur na teden. Določeno je, da se v začetku vsakega leta pripravi razporeditev za vsa delovna mesta in da je ta dostopna vsakemu delavcu. Y skladu z obstoječim stanjem je uvedeno izmensko delo in praviloma delajo delavci le v eni izmeni. Na krajši delovni čas, tj. manj kot 42 ur na teden, ima pravico delavka z otrokom starim do 8 mesecev, in sicer po 4 ure na dan, če to zahteva. Osebni dohodek je seveda odvisen od časa, ki ga je delavka prebila na delu. V pravilniku so našteti primeri, ko je delavec dolžan delati več kot polni delovni čas in sicer takrat, kadar zadene podjetje nesreča, če se nesreča pričakuje, če je nujno, da se konča začeto delo, da bi se končal delovni proces, katerega prekinitev bi povzročila večjo materialno škodo (npr. čiščenje strojev, izpraznitev snovi iz mešalnikov), če je potrebno, razkladanje surovin iz vagonov, kadar je potrebno popraviti okvaro na strojih in še v nekaterih drugih primerih. Cas, ki ga je delavec prebil na takem delu, je poseben pogoj, ki se upošteva v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih, pri odmerjanju dopusta. V osnutku pravilnika je določeno, da traja za delavce, ki delajo polni delovni čas, med delom vsak dan 50-minutni odmor. Točno je določeno, kdaj imajo delavci na posameznih mestih omenjeni počitek, kot na primer delavci prve izmene od 9.45 do 10.15 itd. Za nočno delo se šteje delo v času med 22. in 5. uro naslednjega dne. Tudi ta čas je poseben delovni pogoj, ki se upošteva pri delitvi osebnih dohodkov in pri odmeri dopusta. Dnevni počitek med dvema zaporednima delovnima dnevoma traja najmanj 12 ur neprekinjeno, tedenski počitek pa je odrejen z razporeditvijo dela in je lahko katerikoli dan v tednu. Pri določanju osnov in meril za odmerjanje letnega dopusta, ki naj ga ima delavec, je imela komisija precej dela, posebno še zato, ker si je postavila za izhodišče dejstvo, da se število dni dopusta ne sme povečati kot pri dopustu po starem zakonu, ker bi to istočasno pomenilo, da je treba sprejeti določeno število delavcev. Glede na zakonska določila je morala komisija pri odmeri dopusta upoštevati precej kriterijev, od katerih so najpomembnejši delovni staž, delovni pogoji (teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca), manj poudarka je namenila socialnim razmeram, udeležbi v NOB, uspehu delavca pri delu, ter delu, ki traja več kot polni delovni čas. Poleg povedanega je imela komisija vedno pred očmi dejstvo, da je treba v skladu z določili tega zakona urediti vprašanje dopustov tako, da bo to odločanje enostavno in da ne bi bilo sporno. Posledica tega je bila, da smo kriterije nekako razdelili na take, ki so odvisni od delovnega mesta, pa naj na njih dela katerikoli delavec, npr. potrebna izobrazba za opravljanje dela, teža dela, delovni pogoji itd. in na osebne činitelje, kot npr. uspeh delavca pri delu, nadurno delo, delo, ki traja več kot polni delovni čas, delovni staž itd. Kriteriji predhodnega leta določajo dni dopusta za tekoče leto. Bistvene spremembe glede na dosedanje dopuste prav gotovo ne bo, bo pa brez dvoma v nekaterih primerih drugačna razporeditev. Delavec bo lahko nastopil dopust kadarkoli bo hotel, če se bo tako sporazumel z delovno organizacijo; če pa bo zahteval dopust v nepretrganem trajanju, bo moral to sporočiti mesec dni prej delovni organizaciji, da bo ta lahko pripravila ustrezno nadomestitev. Dopusta ne bo mogoče, razen v Tudi drugod je lepo - še bolj pa zanimivo KOLIČEVO, NOVEMBRA — Rad bi ppisal nekaj vtisov s poti po Angliji in Holandski. Namen potovanja je bil ogled razstave sodobne elektronike v Londonu. Toda človek ima Oči, da gleda, in če gleda, marsikaj zanimivega vidi. Res. da je slovenska zemlja prelepa in morda ras, xni ga lepšega kraja, kot je ita podoba raja«, pa vendar iso za tujca tudi druge dežele in življenje v njih zanimivo in vzbujajo Občudovanje. Zato sem se namenil, da za naše 'bralce napišem nekak potopis, ker menim, da bo bolj za.-nimiv kot pa opis tehnične strani mojega Obiska v Londonu. Da smo prišli v dobo, ko tehnika in njeni dosežki spreminjajo tok življenja na zemlji z veliko naglico', se lalhko takoj prepričamo, če sedemo v transportno sredstvo, ki nas v pičlih štirih urah pripelje z Brnika v 1800km oddaljen London. Takoj se nam ponudi priložnost, da si ogledamo pokrajino iz perspektive, ki nam da pravo sliko našega planeta, saj je zorni kot mnogo večji iz ptičje perspektive, kot pa naš kot na zemlji. Tako šele dobimo pravo sliko naseljenosti, poljedelstva, industrializacije ter tudi reliefne slikovitosti našega planeta. Razdalja postaja nepomembna, saj lahko hkrati opazujemo dvoje mest, pokrajin ali celo dežel, nad državnimi mejami in kanalom La Mamcheom, ko hkrati opazujemo obale Francije in Anglije, pa čeprav je med njimi le voda, iza katero rabimo 3 ure, da jo praplujemo z ladjo. Letalu pa se to posreči v 10 minutah. Vtis, da smo prišli v novo deželo, ki ima svoj način ne samo življenja, ampak tudi tehnike, prometa, poljedelstva, dobimo že v zraku, ko opazujemo pokrajino onstran Kanala. Slika je povsem drugačna kot nad drugo Evropo. Medtem ko je obdelovalna zemlja v Nemčiji razdeljena točno z ravnimi črtami v kvadrate, pravokotnike, trapeze in trikotnike, kot bi bilo narisano ma papirju, je v Angliji razdelitev povsem naravna. Večina kompleksov je obdana z živimi mejami in namakalnimi kanali. Vasice so posejane po zemljišču kot kaki vikendi in parki poraščeni z drevjem. Hišice so .zelo lične, saj so spodaj zidane, v nadstropjih pa lesene in seveda lično iDobarvame, največkrat z rjavo barvo na belem zidu. Obdane so z vrtovi in nasadi. Nasprotje tega so vasi v Nemčiji, resda urejeine, toda iz opeke an betona, ob cestah zgoščene hiše brez zelenja in naravnega okolja. O cestah na eni in drugi strani ni kaj reči, saj so povsod asfaltirane. Nepozaben je pogled nad nemško industrijo na področju .Porurja, cvetlic na področju Holandske in Belgije. To so neštete v soncu bleščeče steklene lope, pod katerimi cvetijo najrazličnejše cvetlice .za okras in darila ljudem po vsem svetu. Naše letalo A A DC6 je pristalo na 30km .oddaljenem letališču Londona. To je eno od štirih velikih letališč, ki jih ima to velemesto. Povezava z mestom je s šinobusi. ki vozijo kot .trolejbusi s stalnim voznim redom, saj je promet na letališču velik. Ta vlak, podoben našim motornim vlakom, nas pripelje direktno na eno od železniških postaj —• Victoria. Razsežnost tega kolo-dvoira si predstavimo lahko, če pomislimo, da pod njegovo streho lahko hkrati -zapelje 16 vlakov. Železnice so v Angliji v večini elektrificirane, videl pa sem tudi parno. Ko se vozimo z želez- nico po zemlji, nam ne pride na misel, da se vozijo ljudje tudi pod nami, kdo ve v katero smer in v katerem nadstropju. Londonska podzemska železnica ima namreč tri podzemska nadstrop- ja. Ta je seveda elektrificirana. Promet je povsem urejen in brez zastojev. To je prometno isred-stvo, s katerim se tujec lahko pripelje v kateri koli predel Londona, ne da bi rabil kaj po- London. Tovver Bridge (Tovverski most) »NAŠE DELO« Stran 7 St. 12 — 25. decembra 1965 nih razmerjih nekaterih izjemah, prenesti iz enega leta v drugo, niti se mu delavec ne bo mogel odpovedati, ali zahtevati za to nadomestilo osebnega dohodka. V osnutku pravilnika so podrobneje našteti primeri odsotnosti z dela, v katerih ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka. Ureditev je podobna dosedanjim določilom starega pravilnika. Kot novost pa so v pravilniku navedeni primeri, koliko plačanih dni je delavec lahko odsoten zaradi izobraževanja, tako npr. za končni izpit na poklicni papirniški šoli 3 delovne dni. IV. Odgovornost delavca zaradi kršitev delovnih dolžnosti Ker je v skladu z novim zakonom urejanje tega področja skoraj izključno prepuščeno delovnim organizacijam, je bilo potrebno. da ga je novi pravilnik podrobno obdelal. Postavljeno je izhodišče, da je potrebno za zagotovitev uresničevanja delovnih nalog in poslovanja podjetja, da vsak član delovne skupnosti izpolnjuje splošne in posebne delovne dolžnosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja, splošnih veljavnih predpisov, samoupravnih aktov, ter na podlagi teh izdanimi delovnimi nalogi. Namerno odpuščanje ali malomarno opravljanje delovnih nalog pomeni rušenie notranjega reda in nevarnost za delovno organizacijo, za kar delavec odgovarja delovni skupnosti. S svojim ravnanjem lahko delavec teže oz. laže krši delovne dolžnosti, ki so v osnutku pravilnika podrobno naštete. Ukrepi, ki jih pristojni organi izrekajo kršiteljem delovnih dolžnosti, se precej razlikujejo od starih, tako npr. denarne kazni ni več. Najtežji ukrep je izključitev iz delovne skupnosti, ki pa se lahko izreče samo zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti in še to samo tedaj, če je bil delavcu že večkrat izrečen ukrep zaradi kršitve delovnih dolžnosti, ali pa gre za kršitev delovne dolžnosti, ki pomeni za podjetje oosebno nevarnost. Posameznik lahko le začne postopek in opravi uvodne poizvedbe, ukrepe pa lahko izrekajo le izvoljeni kolektivni organi. To so komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, ki jih imajo vse ekonomske enote. Ukrep izključitve pa omenjene komisije ne morejo izreči, ampak ga lahko delavskemu svetu samo predlagajo. Za ukrep izključitve se mora po opravljenem tajnem glasovanju izreči več kot polovica vseh članov delavskega sveta. Enako kot v starem postopku, so obravnave javne in ima delavec v vsakem stadiju postopka pravico dajali v svojo obrambo nove predloge in dokaze. Prav tako ima pravico prisostvovati na zasedanju vsakega organa, kjer se odloča o njegovi krivdi. V osnutku pravilnika je poleg povedanega tudi podrobno obdelana pravica do pritožbe ter pravica do drugih pravnih sredstev. Posebno mesto v pravilniku so dobila določila o odgovornosti delavca za škodo, ki jo je podjetju povzročil namenoma ali iz nepazljivosti. To škodo je dolžan povrniti. Povrnitev se lahko doseže prostovoljno od delavca le tedaj, če je ta v to privolil, v primeru, da je odklonil, pa je potrebno uveljavljati odškodninski zahtevek na sodišču. Kot novost v tem poglavju naj navedemo tudi obveznosti podietja do lastnine. oz. do prevoznih sredstev, ki iih ima delavec v času, ko dela. Tako npr. podjetje odgovarja za prevozna sredstva delavcev le, kadar se ta lahko shranijo v zagrajenem prostoru pri poslopju, če delavski svet posebej razglasi, da podjetje prevzame za ta prevozna sredstva odgovornost, in če delavec izpolni pogoje, ki so v zvezi s tem določeni od strani delavskega sveta. V. Prenehanje dela Delo lahko delavcu preneha v podjetju v skladu z njegovo voljo ali pa proti njegovi volji. Po volji delavca mu preneha delo tedaj, če sklene s podjetjem sporazum o prenehanju dela, oz. če sporoči odgovorni osebi, da ne želi v podjetju še naprej delati. Tak delavec ima v obeh primerih dolžnost še ostati na delu od sporočitve svojega sklepa toliko časa. kolikor je to določeno v pravilniku. To je nekdanji odpovedni rok. Ta rok je sedaj odvisen od delovnega mesta, kjer delavec dela in od delovnega staža ter je najnižji en mesec, najvišji pa 4 mesece, različno pač od delovnega mesta in let službe. Svoj namen o prenehanju dela mora delavec pismeno sporočiti. Prenehanje dela brez privolitve delavca lahko nastopi v naslednjih primerih: 1. zaradi zmanjšanja obsega dela, 2. zaradi odprave delovnega mesta, 3. ker delovne sposobnosti delavca ne ustrezajo zahtevam delovnega mesta. Po prvi točki lahko nastopi prenehanje dela delavca v podjetju le, kadar pride v podjetju do trajnejšega zmanjšanja obsega dela. na posameznih ali več delovnih mestih, ki ga narekujejo objektivni razlogi, racionalnejša organizacija dela, uvedba mehanizacije in smotrnejša razporeditev kadrov. Kadar nastopi opisani primer, delavski svet določi, koliko članom delovne skupnosti naj delo v podjetju preneha, katerim članom pa naj preneha, odloči svet EE. Delovno mesto se odpravi s sklepom delavskega sveta le takrat, ko to narekuje izpopolnitev delovnega procesa in delovnih postopkov v okviru podjetja, poslovno sodelovanje ali spojitev dveh ali več delovnih organizacij. Delavca, ki je delal na odpravljenem delovnem mestu, je treba razporediti na drugo ustrezno delovno mesto, ali pa mu omogočiti, da se za drugo delovno mesto usposobi. Če delavec noče delati na ponujenem delovnem mestu ali če takega delovnega mesta ni, mu delo v podjetju preneha. O odpravi delovnega mesta odloči delavski svet podjetja. Delavec. ki mu je delo v podjetju prenehalo po prvi oz. drugi točki, ima pravico znova stopiti na delo v podjetje, če podjetje v enem letu znova vpelje delovno mesto, za katero delavec po svojih de- lovnih sposobnostih zadovoljuje zahtevam. Po tretji točki lahko delavcu preneha delo v podjetju, če po mnenju sodelavcev, vodje ekonomske enote, ali direktorja podjetja, delavec ne zadovoljuje zahtevam delovnega mesta, ker v rednih pogojih pri delu trajneje ne dosega poprečnih rezultatov. V takem primeru imenuje na predlog imenovanih oseb ustrezen organ posebno komisijo, kot v primerih premestitev, ki odloči, ali delavec zadovoljuje zahtevam delovnega mesta. V primeru negativne ocene lahko organ upravljanja odloči, da se delavec razporedi na drugo delovno mesto, če se glede na delovne sposobnosti delavca pričakuje, da bo delo na novem delovnem mestu uspešno opravljal. VI. Uveljavljanje pravic ter odločanje o pravicah in dolžnostih V skladu s temeljnim zakonom lahko o pravicah in dolžnostih članov delovne skupnosti odločajo samo izvoljeni koleklivni organi ne pa več posamezniki. Ti lahko samo izvršujejo sklepe samoupravnih organov in sicer na tak način, da izdajajo na podlagi omenjenih sklepov svoje odločbe. Sklepi oz. odločbe, s katerimi je odločeno o posameznih pravicah in dolžnostih delavca, morajo biti podrobno obrazložene ter morajo vsebovati pouk, da je zoper njih mogoč ugovor na višji organ. Proti končnim odločbam nekega organa je mogoč delovni spor pred sodiščem splošne pristojnosti. Rok za ugovor na prvi stopnji je 15 dni, rok za uvedbo spora pred sodiščem pa 30 dni od prejema odločbe oz. sklepa. Najvišji organ, ki rešuje ugovore na drugi stopnji in ki v nekaterih primerih odloča končno veljavno na prvi stopnji, je delavski svet podjetja. Drugi organi, to je upravni odbor, komisije delavskega sveta, sveti ekonomskih enot in komisije svetov odločajo na prvi stopnji. Kot novost, ki je pomembna za uveljavljanje pravic, lahko naštejemo pravico delavca, da lahko prisostvuje vsakemu sestanku, kjer organ upravljanja odloča o katerikoli njegovi pravici ali dolžnosti iz delovnega razmerja, ter dolžnost strokovne službe, da delavcu na njegovo zahtevo obrazloži posamezna določila samoupravnih aktov in ga pouči o njegovih pravicah ter dolžnostih. Vili. Končne določbe V tem poglavju govori osnutek pravilnika o delavcih, ki so izvoljeni v predstavniška telesa in delavcih, ki gredo na odslužitev vojaškega roka. Omenjeni delavci ostanejo še naprej člani delovne skupnosti podjetja, njihove pravice in dolžnosti pa mirujejo. Po preteku mandata ali funkcije oz. po odslužitvi vojaškega roka imajo taki delavci pravico, da se vrnejo v podjetje in to na prejšnje delovno mesto. Prav tako so v tem poglavju naštete tudi nekatere druge določbe. Od pomembnejših bi lahko omenili samo določila, ki se nanašajo na vajence in na sklenitev civilnopravnega razmerja. V tem sestavku smo skušali seznaniti člane delovne skupnosti podjetja samo z načelnimi stališči, na katerih sloni osnutek novega pravilnika o delovnih razmerjih. Komisija se zaveda, da delo v zvezi s tem pravilnikom še daleč ni končano in opozarja člane kolektiva na njihovo pravico in dolžnost, da s svojimi pripombami ter predlogi dopolnijo njeno delo. Osnutek pravilnika je dostopen vsem delavcem in je v sekretariatu podjetja ter pri vodjih samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij. Po prejemu pismenih pripomb bo komisija nanje odgovorila ter jih kot prilogo dostavila organom samoupravljanja v obravnavo in sprejem. SODELOVANJE Z BANKO VEVČE, DECEMBRA — Ob izvajanju gospodarske reforme se je temeljito spremenil tudi odnos med gospodarskimi organizacijami in bankami. Banke bodo neposredno vodile gospodarsko politiko ali v obliki kreditiranja investicij, ali kreditiranja obratnih sredstev. To pa pomeni, da ne morejo delovati pod vplivom raznih političnih faktorjev, pač pa morajo voditi izključno ekonomsko politiko do še intenzivnejšega gospodarstva. Na podlagi takšnih načel je, tudi naše podjetje v zadnjem času po sklepih delavskega sveta podjetja pristopilo oz. se včlanilo v treh bankah. Za članstvo banki pa smo morali vložiti v Komunalno banko — Ljubljana 50 milijonov, v Splošno gospodarsko banko SRS 50 milijonov in Jugobanko SFRJ 50 milijonov dinarjev. Že do sedaj smo imeli s temi bankami najtesnejše odnose. Tako nam je Komunalna banka dajala kratkoročne in srednjeročne kredite za obratna sredstva, Jugobanka je dala investicijske kredite za rekonstrukcijo 1. PS in premazni stroj. Splošna gospodarska banka pa je izrazito investicijska banka in bomo preko nje tudi kasneje izvajali določeno investicijsko politiko. Te vrste ekonomskega sodelovanja je osnovni pogoj nadaljnjega razvoja našega podjetja. VOZNIKI MOTORNIH VOZIL! Ko vozite skozi naša mesta in naselja, vedno in povsod upoštevajte, da poleg vas uporabljamo ceste tudi mi. Skozi naseljene kraje vedno vozite tako, da boste lahko rešili vsako nastalo situacijo. Naši prometni predpisi vam to omogočajo, samo če jih hočete upoštevati. POMNITE, da ceste skozi naseljene kraje niso dirkalne steze, kjer bi lahko razkazovali zmogljivosti svojih strojev, svojo brezdušnost, brezbrižnost in oholost. Vašo pozornost do nas bomo nagradili s tem, da bomo vedno in povsod naše ceste uporabljali tako, kot zahtevajo cestnoprometni predpisi. p ^ . sebnega iznanja in spretnosti. Vsakdo od tujcev se lahko orientira prav na teh podzemeljskih postajah. Važno je, da poznamo svojo 'postajo v bližini našega bivališča. Na mnogih cestah. trgih in parkih opazimo svetlobni napis v rdeče modri barvi — U.ntieraund — kar pomeni, da smo na eni od teh postaj. Ko vstopimo v prostor, opazimo vse polno zemljevidov podzemske že- leznice. Čez zemljevid je rdeča puščica do postaje z napisom — sedaj si tu. Poiščemo .svojo postajo, st ogledamo barvo železnice, ki pelje do tja im gremo na s to barvo označeni peron, ter čakamo, da se nam na 'Semaforju pokaže napis naše postaje. Vlak, ki pripelje v tem trenutku, je pravi. Vse je lepo in urejeno samo prepih iz podzemskih tunelov je za nas neprijeten, domačinov pa nič ne moti. Med-nadstropja so povezana s potujočimi 'stopnicami. London,, kot znamenitost. Da, lahko bi rekli, angleška tradicija je znamenitost Londona. Ne da bi iskali, samo ozreti se je treba in gledati, gledati. Vse je tradicionalno, mogočno, pa čeprav ne ravno visoko; stavbe, ceste, parki, spomeniki pa celo promet, možje postave in če hočemo, še ljudje sami. Vse to stoji, živi in se pomika v ritmu sodobne elektronike po starih zakonih in .običajih. Narod da veliko na svoje prednike in spoštuje njih delo, saj so tudi za prišleca spoštovanja vredna. Na primer: Westminster — parlament. Lepote zunanje in notranje arhitekture, kiparstva in slikarstva, da človek ostrmi. Obsežnost palače je tolikšna, da bi lahko na tem prostoru postavili celotno našo tovarno. Nič manj zanimive so okrog stoječe: Westmin.strska opatija, cerkev Svetega Pavla, katedrala in potem še Buckinghamska palača. Tower pa trgi in parki, mostovi na Temzi, muzeji, galerije itd. Tudi znamenitost Gre.enwidba, kjer poteka nulti meridian, ne smemo prezreti. Naj napišem samo' z nekaj stavki nekatere znamenitosti Londona. Najbolj se mi je vtisnil v spomin. Westminster. Palačo parlamenta, kjer zasedata zgornji in spodnji dom si lahko ogleda vsak zemljan, pa tudi zasedanju spodnjega doma lahko prisostvuje, le da se drži njihovega tradicionalnega reda. Zares je zanimivo tako zasedanje. Na enem od teh sem prisostvoval, pa ne zaradi snovi, ki se razpravlja, ampak zaradi načina razprave. Na primer, ko je govoril predsednik Wilson o problemih v gospodarstvu, so ,se na strani opozicije, saj tam sta vedno dve stranki, smejali, brundali in celo ogovarjali. Za nas nekaj posebnega, za njih povsem razumljivega. Veliko je dovoljeno poslancem, gledalcem seveda nič, toda prestop rdeče črte ki meji med obema strankama, pa ni dovoljen. Tako ne more priti do fizičnega obračunavanj a. Kot v vsej palači, tako tudi v dvorani za zasedanja domov ni opaziti nobenih posegov modernizacije, pa se vseeno posnemajo vsi govori in dtehate na magnetofonski trak. Tudi razsvetljava je sodobna, toda tako izdelana, da daje občutek stoletne starosti. Lepote fresk, kipov so nepopisne, saj je težko najti kvadratni meter zidu, stropa ali tal, da ne bi bil za obiskovalca zanimiv. Potem so muzeji. Od sedmih velikih muzejev sem si ogledal le dva. Muzej starodavne kulture in umetnosti ter mali muzej voščenih lutk. Slednji ni posebno pomemben, je pa zanimiv, saj se lahko srečaš v njem z vsemi slavnimi možmi, bodisi iz političnega kulturnega ali vojaškega življenja. Bolj kot ta pa je zanimiv 'im poučen muzei tisočletne kulture nazaj. Sede, ko si ogledamo i zložene ,predmete izdelane v dobi faraonov, starih Grkov in Rimljanov, dobimo vtis, da tudi naši predniki niso bili tako zaostali v okviru svojih možnosti razvoja. Mumije — balzamirana trupla, njih koža je še vedno obstojna, pa čeprav je od takrat minilo že tisoče let. Predmeti, slike, vklesane v kamen, barve in celo zobje neke Rimljanke, ki so plombirani, pa pričajo o visoki stopnji kulture in znanosti. Za ogled take galerije pa je potrebno žrtvovati ves dam. (Nadaljevanje) London. Parliament Square (Skupščinski trg) Spoznajmo vrsie papirja Člani ekonomske enote 1702 in 1703 — kotlarna in strojnica Na svojih sestankih živahno in konstruktivno razpravljajo VEVČE, NOVEMBRA — Pod tem naslovom (bomo v vsaki številki našega časopisa opisali po nekaj karakterističnih vrst' papirja, ki ga izdelujemo. Mnogokrat se namreč srečujemo z ljudmi, bodisi iz stroke, bodisi z laiki, ki obiščejo tovarno, jasno pa je tudi, da mnogi izmed nas, ki nimajo neposredno opraviti s proizvodnjo, ali pa celo tisti, ki imajo, na pogled ne poznajo posameznih vrst izdelkov, kaj šele njihovo uporabo, lastnosti itd. Pri nekem razgovoru smo slišali: »V čem se razlikuje bankpost od pisalnega papirja ali kakšna je razlika med pelurjem in cigaretnim papirjem, kaj je karton in kaj lepenka?« Na ta vprašanja bo skušala odgovoriti naša rubrika. Upamo, da bomo v teh prispevkih nudili stroki, oziroma papir-ničarjem nekaj koristnega. Mogoče bodo 'posamezne navedbe tudi nasprotne praksi. Take napake pa bodo bralci upoštevali in nas na to opomnili. Za vsako vrsto papirja bomo navedli tudi nemško, .angleško in francosko ime. 1. TISKOVNI PAPIRJI (Druck-papiere, printers broads, cartons 'pour imprimarie) so papirji, za katere met jemo snov bolj ali manj .pusto. So zelo malo ali nič klejeni. Za različno rtiskairsko tehniko izdelujemo to vrsto strojno gladko, pa tudi v vseh stopnjah satiiniramo. Glavni namen teh papirjev je ustrezna sposobnost za vse vrste tiska. To pa je tako širok pojem, da mora dostikrat nek tiskovni papir imeti prav nasprotne lastnosti od drugega, ki se tudi imenuje tiskovni papir. O zahtevanih razmerjih papirne snovi pri vnosu za tiskovni papir, o trdnosti tega papirja din drugih lastnostih bo zato bolje, da bomo govorili pri posameznih vrstah tiskovnega papirja, kot npr. biblijski, papir za knjigotisk, kromopapir, barvasti tiskovni papir, peresnola-hek, ilustrirani, papir za umetni tisk, litografski, ofset papir, ro-to papir, časopisni itd. 2. PAPIR ZA OFSET TISK (Offsetdruckpapier, offset print-ing paper, papier pour impres-sionoffset). Važna njegova lastnost je, da ima popolnoma gosto in sklenjeno površino, tudi če ga delamo drugače strojno gladko ali oeloi hrapavo. Velika večina ofset papirjev je poilnofclejenih. Delamo pa tudi takega, katerega klejenje ne moremo šteti niti .za polovično. Tega rabijo _ zlasti tiskarne, ki imajo rotacijski ofsetni tisk, za revije in čaiso-pise, Za to zvrst tiska je tak papir posebno pomemben. Dandanes ga izdelujejo z velikim dodatkom lesovine, tudi do 7J>0/o. V modernem ofsetnem tisku uporabljajo lahko torej vse vrste papirja z različnim notranjim sestavom, če je le popolnoma kompakten in toliko kle-jen, da je prašenje pri tisku izključeno. Ni treba, da je trdnost večja kot pri drugih tiskovnih papirjih. Pov ršiii a mora imeti primerno gladkost, ki pa ni točno določena. Zadostuje medla (mat) satinaža. Vsebina do 20 V (v pepela papirju ne škoduje, da se papir pri tisku ne praši ali da mi ounjast. Imeti pa mora primerno trdoto. Ofsetni papirji, ki so že v naprej določeni za večbarvni tisk, pa morajo biti vsaj 3/4 ali pa celo polnoklejeni. Priporočljivo oz. nujno je naknadno vlaženje (fcondicioniranje) papirja, s_ čimer pogojimo lastnosti papirja, ki pozitivno vplivajo na kvaliteto tiska. 2. PERESNO LAHKI TISKOVNI PAPIR (Federleicht Druck-papier, feather weight printtng, papier bauiffant) ter tiskovni papir z majhno specifično oziroma relativno težo ali razmeroma debel pri določeni gramski teži za kvadratni meter. Na tem papirju tiskamo debelejše knjige, kadar hočemo doseči čim manjšo težo knjige. Po zunanjosti napravijo peresno lahki papirji prav 'dober vtis in s to prednostjo izstopajo pred drugimi 'tiskovnimi' papirji. Tudi pri sposobnosti tiskanja se izkažejo, četudi je površlina Običajno groba že po naravi ali kaže -celo Sledi izže-malne klobučevine. Ta lastnost nastopa zaradi elastičnosti papirja, ker je tako sposoben hitreje vpijati tiskarsko črnilo. Peresno lahek papir prištevamo med boljše vrste papirjev in ga zaradi tega izdelujemo kot brezlesnega. večina okoli 70 g/m2. Kot surovina za izdelavo služi mehka celuloza iz lesa pa tudi alfa-ceiluloza in celuloza iz trave esparto. Papir ne sme biti gobast in premehak, vendar pa elastičen. Uporaba celuloze iz slame ni ipriparočljiva, ali le v manjših količinah, ker vpliva na gostoto in trdoto izdelanega papirja. Tudi vsebina polnil (ka-olina) v tem papirju naj bo čim manjša, da ta ne bi poviševala specifične teže. Vsebina pepela je dopustna le do 8°/o. Že v pripravi snovi je treba skrbeti, da bo snov pusto mleta. Premočno stiskanje papirnega traku na stiskalnicah je škodljivo, prav zato stiskanje na tretji stiskalnici opustimo in papir napeljemo od druge (Stiskalnice takoj v sušilno skupino papirnega stro-ja^ Peresno lahki papirji so vedno strojno gladki, zato je jasno, da v strojni dodelavi glajenje opuščamo. 4. PAPIR ZA GLOBOKI TISK (T i ef'd ruckpapi er, i nt agl iop r i n t -ing paper, papier pour impres-sion en creux.) moira biti do določene stopnje mehak, da nanj lahko tiskamo tudi najfinejše tiskovne oblike, na drugi strani pa mora imeti primerno gladkost in trdnost. Sestav snovi se le malo razlikuje od navadnega rotacijskega papirja in v 60 gramih teže vsebuje komaj 23 % celuloze in 75 °/o lesovine, preračunano za čisto težo vlaken. Zato pri tem papirju ne moremo doseči posebno visoke trdnosti. Utržna dolžina .znaša poprečno le 1200 metrov, kar za uporabo tudi zadošča. Pogoj pri vnosu snovi za papir za globoki tisk je posebno precizno brušena lesovina, ki jo je koristno prej beliti. Velikega pomena so polnila, ker dodaja- nje velikih količin in neprimerne vrste lahko občutno škoduje kvaliteti papirja. V poštev pride kaioilin. ki ne vsebuje sljude im peščenih drobcev. Papir za globoki tisk ni Mejen, zato hitro vpija tiskarsko črnilo pa tudi mehak je in pri tisku .se ne praši preveč. 5. BIBLIJSKI PAPIR (Bibel-dmckpapier, bible paper, papier pour bibles) je tendk papir, večinoma brezlesen, brez nadomestnih surovin, z gramsko težo pod 40 g/m2. Vsebuje velike količine polnil, kar je osnovna zahteva. S tem dosežemo majhno prosojnost, ki je zaradi tiska nujno potrebna, saj je papir po svoji teži in zunanji obliki že podoben svilenemu papirju. Z Uporabo tega papirja lahko tiskamo knjige z mnogimi listi, ki pa kljub temu tvorijo prav majhno prostornim©, kar res lahko ugotovimo pri biblijskih knjigah ali potovalnih priročnikih. Da bi db visokem vsebovanju polnili preprečili prašenje papirja pri .tisku, je za izdelavo primerno uporabiti taka vlakna, ki v svojem sestavu zadržujejo vsa polnila. Zato niso primerna le-sovinska ali vlakna iz enoletnih bilk. Slabost zadnjih je poleg prašenja še ta, da zvišujejo transparenso papirja (prosojnost). Večinoma uporabljamo za boljše proizvode te vrste tudi krpe, sicer pa beljeno sulfitno celulozo. Standardna barva za biblijski papir je bela. V novejšem času intenzivno alti optično bela, le za izredna naročila snov drugače obarvamo. VEVČE, DECEMBRA — Po ustanovitvi samostojne ekonomske enote »Energetika«, o čemer smo že pisali v eni naših prejšnjih številk, se člani te enote pogosto sestajajo in razpravljajo o tem. kako proizvodnjo energije in organizacijo dela čim bolj izboljšati. Neposredna zainteresiranost članov tega manjšega kolektiva daje ljudem več delovnega poleta in veča skrb za napredek. Izvolili so svet ekonomske enote s sedmimi člani in s svojim predsednikom, sklenili pa so, da se bodo vedno vsi skupaj sestajali. Začeto delo je steklo po pravem tiru, kar je potrdil sestanek v mesecu novembru. Razprava o njihovih kadrih, o disciplini, modernizaciji energijskih strojev in naprav, o nabavi materiala je dala obeležje prizadevanj članov enote. Težave so s kurjaškim kadrom. Ni se še primerilo, ali pa prav redko, da bi se v tovarni že zaposleni delavci zanimali za ta poklic. Za to je verjetno krivo neurejeno nagrajevanje. Za ta delovna mesta bi bili najprimernejši doma izučeni oz. zaposleni ključavničarji, vendar bi morala biti osnova nagrajevanja tako urejena, da bi bilo delovno mesto interesantno. Urejena tudi niso razmerja. Za primer so navajali prejemke mojstra in delavcev, ki delajo v obratu te ekonomske enote. Njihovi mesečni prejemki so enaki mojstrovim. Zgodi se, da celo večji. Zato so na sestanku tožili, da so mojstra kaj težko obdržali na delovnem mestu, ker se zaveda, da bi imel na izmeni za isti osebni dohodek veliko manj skrbi in odgovornosti. Na sestanku so zato sklenili, da bodo taka vprašanja uskladili z normalnim stanjem, zavedajoč se, da je to sedaj, ko so prišli na samostojen obračun, popolnoma in edinole njihova stvar. S tem v zvezi so začeli pripravljati svoj pravilnik o delitvi dohodka v energetiki, ki naj bi kar se da objektivno urejal nagrajevanje po delu in upošteval strokovnost in pogoje dela. Predlog tega pravilnika bi vseboval tudi merila za prizadevnost, marljivost in strokovno izpopolnjevanje in razsežnost delovnega področja, na drugi strani pa naj bi negativno nagrajeval kršilce delovnega reda. Važno je tudi vprašanje rezervnega fonda za nagrajevanje v času, ko so parni kotli v remontu. Načeli so tudi vprašanje investicij. Potrebni sta nova kopalnica in garderoba. Pripravljeni so bili elaborati za novo kotlarno, do realizacije pa ni prišlo zaradi nove toplarne v Mostah. Vse pa izgleda, da bo že v letu 1967 postavljen nov kotel s kapaciteto 5 ton na uro. Na sestanku so analizirali delo v ekonomski enoti. Zadnja leta je EE izboljšala organizacijo dela in delovne metode, zmanjšala izpade energije, kar je bil tudi eden od prispevkov za večjo proizvodnjo papirja in s tem za večji celotni dohodek podjetja. Pri starih strojih in zastarelosti naprav zasluži osebje pohvalo za vestno vzdrževanje. Ni pa pohvalno zadržanje nekaterih delavcev, zlasti kar se tiče treznosti in medsebojnih osebnih odnosov. K sreči so v manjšini. Začetni požar v PE Medvode MEDVODE, DECEMBRA — 15. XI. 1965 so skladiščniki in zidarji opazili, da gori s plamenom okvir vrat skladišča šamota in opeke. Požar so sami pogasili z lešem in snegom. Dokončno pa je bil požar pogašen z vodo iz ve-drovke. Škoda je na okviru vrat minimalna, ker je bil že močno dotrajan. Vzrok požara pa je mnogo bolj zanimiv. Poleg skladišča so namreč odlagali leš iz kotlarne. Od tod potem leš nakladajo na pri- kolico in odvažajo s traktorjem v suho rečno korito. Pri nakladanju leša s traktorjem pa se leš močno odrine in pritisne ne samo na dvoje lesenih vrat skladišča opeke, temveč tudi k lesenemu objektu, ki služi za skladišče lesene embalaže. Tudi v tem primeru je bil nezadostno polit in ugašen leš potisnjen k lesenim vratom. Ker nov silos za leš že gradimo, je potrebno, da se do dograditve silosa dosledno upošteva naslednje: — leš je potrebno pred odvozom iz kotlarne temeljito politi z vodo, — pri nakladanju leša s traktorjem na prikolico se mora leš odstraniti od lesenih vrat in lesenega objekta. Ob tej priložnosti bi omenil še tole: leš se pri odvozu in nakladanju pogosto raztrese tudi na začetku prehoda, kjer je leseno s+oonišče, ki vodi k skladišču in skladišču tekočih goriv. V. B. Najveeji papirni stroj na svetu imajo v Ne\v Branswicku v Kanadi. Širina sita znaša 8788 mm. maksimalna brzina 920 m/min. Letna kapaciteta 150.000 ton. — Celotno proizvodnjo izvozijo: polovico v ZDA, polovico pa v Zahodno Nemčijo. Tovarniška stanovanja bodo prišla v last stanovalcev... VEVČE, DECEMBRA - Delavski svet PE Vevče je na svoji 6. redni seji, dne 5. XI. 1965 sprejel sklep, da se odprodajo tovarniška stanovanja v vseh tistih stanovanjskih hišah, ki ne pridejo v poštev za podiranje pri urejevanju naselja Vevč. Do sklepa je prišlo v glavnem zaradi tega, da bodo stanovanjska poslopja bolje vzdrževana, ker je jasno, aa bo lastnik stanovanja pazil tudi na zunanji videz hiše in bo vsaka malenkostna okvara takoj odpravljena. Na podlagi tega sklepa je bil tudi že sestanek s stanovalci. Pojasnjeno jim je bilo, kaj podjetje namerava in naj povedo, kakšno je njihovo mnenje o tem. Iz razgovorov je bilo razvidno, da se v glavnem vsi strinjajo z odprodajo, vendar je pa vsakega najbolj zanimalo, kakšna bo cena in koliko bo treba odšteti takoj. Obrazloženo jim je bilo, da bo o prodaji objavljen razpis s pogoji, po katerih se bodo stanovanja prodajala. Za določitev dejanske vrednosti stanovanj je podjetje najelo sodnega cenilca, ki bo stanovanja ocenil. Prodajna cena pa bo določena ob prodaji, ker se po uredbi sme prodajati družbena lastnina samo po prometni vrednosti (24. in 35. člena ZPZS). To vrednost pa bodo ugotovili ob javni prodaji. Ekonomska enota »Energija" pred reorganizacijo in po njej VEVČE, DECEMBRA — V številki 8-9 »Našega dela« smo opisali osnove, na katerih smo uvedli poskusno formiranje in obračunavanje osebnih dohodkov v Tabela 1 »Energiji«. Poskus je bil uveden s 1. VIL 1.1. Po štirih mesecih poskusnega obračuna si bomo pogledali nekaj rezultatov. Primerjali bomo določene poslovne dosežke v razdobju VII.^—X. z razdobjem III.—VI. Torej razdobje štirih mesecev v poskusu z razdobjem štirih mesecev pred poskusom. Redne po času ure po normi Redni letni dopust Prazniki Izredni plačan dopust Nadure Kol. 2 + + 3 + 4 + +5+6+7 1 2 3 4 5 6 7 8 III. 2132 6.479 248 — 16 438 9.313 IV. 1031 7.256 432 — — 1033 9.752 v. 888 6.276 664 1029 56 1474 10.387 VI. 1042 6.840 588 — 16 175 8.661 III.—VI. 5093 16.851 1932 1029 88 3120 38.113 0 mes. 1273 6.713 483 257 22 780 9.528 Indeks 100 100 VIL 992 5.960 1062 665 909 9.588 VIII. 822 5.884 1732 — 52 930 9.400 IX. 879 6.073 980 — 8 544 8.484 X. 1000 6.354 682 — — 539 8.575 VIL—X. 3693 24.271 4456 665 40 2922 36.047 0 mes. 923 6.068 1114 166 10 730 9.012 Indeks 94 95 Iz gornje tabele je razvidno, da se je v dobi poskusa gospodarjenja z delovnim časom, v primerjavi s štirimesečnim razdob- Tabela 2 jem pred uvedbo poskusa, izboljšalo. Upadlo je le število nadur, kot tudi celotno število opravljenih in plačanih ur tj. vkalkuliranih ur. secih pred poskusom, na II. PS za 3,6, na III. PS za 3,0, na IV. PS za 3,8. Izklopi na PS so tudi posledica popravil na zunanjem omrežju. Zaradi povečanja števila zastojev v poskusnem razdobju za ca. 100 strojnih ur je izpadlo ca. 100 ton neto proizvodnje papirja. To IZPADI NA DOMAČIH ENERGETSKIH VIRIH kWh Talbeila 4 Mesec Neto OD za izpad Neto tč/h EP Ostali 1965 energ. na PS kol. 2—3 energ. ostali = 100 VIL + 145.380 — 23.782 121.598 2,10 1,87 112 VIII. + 265.298 — 7.421 257.877 2,49 2,29 109 IX. + 239.252 — 70.099 169.153 2,30 1,89 122 X. + 288.775 — 26.130 262.645 2,30 2,09 110 VIL—X. + 938.705 — 127.432 811.273 pomeni izpad celotnega dohodka za ca. 33 milijonov, dohodka pa je manj za ca. 8 milijonov. Zaradi znižanja izpadov na domačih elektroenergetskih napravah so energijski oddelki prejeli v štirih mesecih poskusnega obračuna neto 938.705 din osebnih dohodkov več. Zaradi zvišanja izpadov na papirnih strojih pa so izgubili 127.432 din neto osebnih dohodkov. Skupno so torej prejeli 811.273 din neto osebnih dohodkov več, kot bi jih, če ne bi imeli uvedene stimulacije. Vrednost točka/ure ni primeren pokazalec višjih osebnih dohodkov, kajti na (o vrednost vplivajo poleg višje mase za osebne dohodke še dopusti, boleznine, nadure, stalež. Pri vrednosti točka/ ure za energijo je treba vedeti, da je vrednost točka/ure porasla za ca. 5 %, zato ker poslujejo z nižjim številom ur, kot pred poskusom. To potrjuje tabela 1 in to je posledica smotrnejše organizacije dela. Torej boljše gospodarjenje z delovnim časom ima za posledico višjo vrednost točka/ure za ca. 5 %, drugi, tj. ca. 7 %, pa je posledica stimulacije za boljše izkoriščanje energetskih naprav. S stališča dohodka in skladov podjetja pa je rezultat tak: »Energija« je prejela neto 811.273 din, tj. bruto 1,293.000 din. Zaradi znižanja izpadov pri generatorjih je prihranila podjetju 7,031.000 din. Zaradi zvišanja energetskih zastojev na PS je podjetje izgubilo 8,000.000 din dohodka. Ostanek za sklade se je torej v podjetju v času poskusa znižal za ca. 2,262.000 din. Ker je cilj vsake stimulacije pospeševanje tistih vplivov, ki povišujejo dohodek podjetja in omejevanje tistih, ki znižujejo dohodke podjetja, bi bilo potrebno postaviti višji poudarek znižanju zastojev na papirnih strojih. Po šestih mesecih poskusa bi ponovno ugotovili stanje in po potrebi poskus podaljšali ob spremenjeni teži stimulacije. F.R. Mesec 1965 HC Fužine Parna turbina Vodna turbina Kol, 2 + 3+4 1 2 3 4 5 III. 37.632 300 81.840 119.772 IV. 700 — 79.200 79.900 v. 76.530 38.400 81.840 196.770 VI. 4.180 111.456 79.200 194.836 1II.-VI. 119.042 150.156 322.080 591.278 0 mes. 29.760 37.539 80.520 147.819 Indeks 100 100 100 100 VIL 22.110 1.800 76.670 100.580 VIII. 18.240 1.500 5.418 25.158 IX. 29.376 11.860 303 41.539 X. 10.097 155 140 10.392 VII.—X. 79.823 15.315 82.531 177.669 0 mes. 19.956 3.829 20.633 44.417 Indeks 67 10 26 30 Iz tabele 2 je razvidno, da smo izpade na elektroenergetskih virih zelo znižali. Po podatkih energetskega oddelka so izpadi v štirih mesecih »poskusa« nižji kar za 70°/o. Na Fužinah so nižji za 33 %>, pri parni turbini Vevče za 90%, ter pri vodni turbini Vevče za 74 %. Izpadi na naših domačih elektroenergetskih virih Tabela 2 a so se zmanjšali v prvih štirih mesecih »poskusa« za 413.609 kWh. Če ne bi znižali izpadov, bi morali več električne energije nabaviti iz omrežja. Ker je znašala poprečna nabavna cena za razdobje VII—X/65 ca. 17 din za 1 kWh, znaša znižanje proizvodnih stroškov ali zvišanje dohodka podjetja zaradi navedenega znižanja izpadov ca. 7,031.000 din. Doba Možno kWh Doseženo kWh Izpadi kWh IIL—VI. 6,420.677 5,829.399 591.278 Stopnja 100 91 9 VIL—X. 6,103.851 5,926.182 177.669 Stopnja 100 97 3 Znižanju izpadov na elektro- tudi zvišana stopnja izkoriščanja energetskih napravah je primerna naših generatorjev. Tabela 3 IZPADI NA PS — strojne ure Mesec 1965 PS I. PS II; ps m. PS IV. Kol. 2 + 3 + 41 + 5 m. — — 0,33 4,17 4,50 IV. 1,33 — 1,42 — 2,75 v. 1,17 2,00 2,33 1,50 7,00 VI. 5,83 5,09 4,91 6,09 21,92 IIL—VI. 8,33 7,09 8,99 11,76 36,17 VIL 4,75 6,50 4,16 18,00 33,41 VIII. 3,75 5,17 4,33 6,07 19,32 IX. 5,25 10,00 16,59 23,41 55,25 X. 1,42 3,75 1,92 21,17 28,26 VIL—X. 15,17 25,42 27,00 68,65 136,24 Izpadi strojnih ur na papirnih strojih zaradi energetskih razlogov tj. pomanjkanja pare, vode in elektroenergije, so v štirih »poskusnih« mesecih zelo porasli. V štirih mesecih poskusnega razdobja so zastoji zaradi energetskih razlogov: Na PS I. porasli za 1,8-krat v primerjavi z zastoji v štirih me- Občni zbor papirniškega pihalnega orkestra VEVČE, DECEMBRA - Papirniški pihalni orkester je na letnem občnem zboru podal račun o svojem delu in napravil načrt o delu za naslednje leto. Orkester je do leta 1963 deloval izključno kot pihalni orkester, po tem letu pa je razširil svojo dejavnost. Tako ima društvo danes štiri samostojne sekcije: pihalni orkester, zabavne ansamble, mešani pevski zbor in klub občanov. Vsaka od sekcij ima svoj odbor, preko katerega so sekcije povezane s skupnim odborom društva. Sekcije tudi samostojno razpolagajo s finančnimi sredstvi, ki jih same ustvarijo. Skupna pa so sredstva, ki jih društvo dobi od dotacij. Ta sredstva pa se trošijo namensko. Občni zbor je ugotovil, da je glavni odbor o preteklem letu dobro opravil svojo nalogo, saj je imel zlasti ob pripravi proslave 65-letnice obstoja orkestra polne roke dela. Radeč in Trebnjega, kar dokazuje koristno sodelovanje z drugimi orkestri. Plesna ansambla »Amoresc in »Mladi prijatelji« sta bila s svojimi 26 oziroma 32 nastopi tudi pohvalno aktivna. Kvaliteta ansamblov se bistveno ni dvignila, kar pa je spričo starosti članov Tako je trenutno v glasbeni šoli Moste-Polje 7 učencev, ki jih štipendira orkester (trije klarinetisti, dva trompetista, eden za pozavno in eden za tenor). Pester je tudi program za prihodnje leto. Morda je malo preobsežen, vendar so člani na občnem zboru obljubili, da ga bodo KOLESARJI! Ko vsakodnevno vozite po naših cestah, se pred vožnjo prepričajte, če je vaše kolo v takem stanju, da ne boste' ogrožali sebe in drugih. Pri vožnji ponoči in v megli uporabljajte luči in preglejte, če imate v redu odbojno steklo. Zavedajte se, da je neosvetljeno kolo povzročilo že nešteto nesreč in pokopalo mnoge brezbrižne kolesarje. Vedno uporabljajte le urejeno kolo, kajti s tem ščitite sebe in nas. UREJENE LUČI — VARNA VOŽNJA ! Šoferji Vsekakor je občni zbor najbolj pohvalil sekcijo pihalnega orkestra. V pretekli sezoni namreč ni bilo tedna, da ne bi član vsaj enkrat ali pa tudi večkrat nastopil. Koncerte o dvorani, promenadni koncerti, budnice, sodelovanja na proslavah in drugih nastopih so zahtevali polno organiziranost članov in vodstva. Skupaj 45 nastopov je res lep prispevek h kulturnemu življenju kraja. Največji uspeh o preteklem letu je bila pač proslava visokega jubileja. Na tej proslavi so gostovale še godbe iz Mengša, Domžal, razumljivo. Vedno je kdo pri vojakih, obveznosti imajo do šole in pa obveznosti do pihalnega orkestra. Preko zime bo pač več časa, tako da bodo težave o nekaj mesecih le premagane. Mešani pevski zbor je začel z vajami o prvi polovici leta. Vadil je dvakrat tedensko in prvič nastopil na slavnostnem koncertu ob proslavi, skupaj s pihalnim orkestrom. Po počitnicah pa se že ni sestal. Društvo skrbi tudi za svoj podmladek. Zato sodeluje z glasbeno šolo, kamor pošilja mladince, s katerimi dopolnjuje svoje vrste. izvršili. Težave pri izvajanju koncertov so v tem, da godbeniki nimajo primerne dvorane. Zato so vse koncerte spremenili v promenadne koncerte, ki pa so odvisni od letnega časa in vremena. V programu je tudi gostovanje o Avstriji, kjer ima neka tovarna papirja tudi svoj orkester. S tem gostovanjem bi izmenjali izkušnje, navezali stike z inozemskim orkestrom, obenem pa bi to bila oddolžitev temu marljivemu kolektivu. Veliko dela pa bo o prihodnji sezoni treba vložiti v poživitev kluba občanov, ki je za zdaj še o povojih. Dano je bilo nekaj koristnih predlogov, kot npr. sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami terena in podobno. Predsednik društva, tovariš Nace Zajec, je ob koncu svojega poročila poudaril, da je za dosego programa in obdržanje kulturne ravni v društvu nujno pravilno vzdušje in dobri odnosi med člani. Zato pa je potrebnih tudi nekaj družabnih sestankov, ki bi krepili prijateljstvo med člani. Ob koncu so občni zbor pozdravili tudi zastopnik papirnice Vevče tovariš Tone Novak, predsednik DS papirnice tovariš Stane Klešnik, načelnica in upravnica glasbene šole Moste-Polje in nekateri drugi gostje. Vsi so delo orkestra pohvalili, mu dali nekaj tehtnih napotkov in mu zaželeli, da bi svoje prepotrebno kulturno poslanstvo o tem delu občine obdržali vsaj na dosedanji višini. Dedek Mraz bo obiskal naše malčke 28. XII. HK ..Slavijo" ŽE TRETJI MESEC NA LEDU VEVČE, DECEMBRA — Hokejisti Slavije so letos pod ugodnimi pogoji na umetnem drsališču športne hale v Tivoliju zelo marljivi. Medtem ko trenirajo štirikrat tedensko po 2 uri, so odigrali tudi že nekaj prijateljskih tekem za trening, da bodo tako bolje pripravljeni za bližnje prvenstveno tekmovanje v republiški ligi. v tekmovanju za jugoslovanski pokal in v kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo. Mladinci kluba pa se pripravljajo za republiško prvenstvo. Če bodo tu uspeli — že tretjič, tudi za zaključek državnega prvenstva, ki bo letos na Jesenicah. Prvo tekmo so člani igrali s prvim moštvom Olimpije, kjer so dosegli zadovoljiv uspeh, saj so z vice šampionom Jugoslavije izgubili le 10 : 5. Dve tekmi pa sta odigrali kombinirani moštvi Slavije in Olimpije, pri katerih je bila sreča obakrat na strani Slavije, enkrat z rezultatom 9 :2, drugič pa 7 : 3. Prvenstvene tekme članov in mladincev se bodo pričele 12. januarja 1966. Razpored tekem za jugoslovanski pokal: 12. I. 1966 — Slavija : Segesta (Sisak); 16. I. 1966 — Segesta : Slavija: 19. I. 1966 — Slavija : Mladost (Zagreb); 23. I. 1966 — Mladost : Slavija. Če bo Slavija izšla iz teh tekem kot zmagovalec, potem se bo potegovala za 7. do 8. mesto v Jugoslaviji, ker bo v tem primeru njen nasprotnik Olimpija le pretrd oreh za dosego višjega mesta. Že v začetku januarja prihodnjega leta se bodo mladinci v republiškem tekmovanju pomerili z Jesenicami, Kranjsko goro in Olimpijo. Za sedaj branijo že dvakrat naslov republiškega mladinskega prvaka in upajmo, da jim bo uspelo še tretjič. Konec decembra ali v začetku januarja je predvidenih še nekaj prijateljskih tekem s prvoligaškimi moštvi (Mladost iz Zagreba, Kranjska gora, Jesenice in Olimpija). _ flflSE DEL0_ Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani KADROVSKA SLUŽBA POROČA Kegljanje Uspehi naših kegljačev KOLIČEVO, OKTOBRA — Kegljaški klub Kočevje je organiziral 23. in '24. oktobra pokalni kegljaški ituirnir v spomin na nedavno preminulega njihovega tovariša Jožeta Maver j a. Na to tekmovanje so povabili tudi našo ekipo. Tega tekmovanja v disciplini 6 x 200 lučajev se ie udeležilo S moštev: Brest Cerknica, Pionir Novo mesto, Slovan Ljubljana, Litostroj Ljubljana, Grosuplje, Kočevje L in 11. ekipa ter Papirnica Količevo. V tej razimeroma močni konkurenci se je naše moštvo v postavi: Vavpetič V., Majhenič, Sonc, Volčini, Petkovič in Poljanšek plasiralo na četrto mesto, kar je nedvomno izelo lep uspeh. Za seboj iso pustili močno ekipo Slovana, Litostroj, Kočevje H. ekipo ter Grosuplje. Pred njimi pa so Kočevje I. Pionir Novo mesto, Brest Cerknica :na čelu z državnim prvakom Gromom. Najboljši od naših ®o bili: Vavpetič V., ki je podrl 822 kegljev, takoj za njim pa sta Sonc :z 821 in Majhenič 826. Naši kegljači so tekmovali tudi na odprtem prvenstvu Slovenije v parih, ki je bilo v Ljubljani od '28. 10. do 8. 11.1965 na kegljišču »Maksa Perca«. Na tem prvenstvu je nastopilo nad 100 parov kegljačev iz vse Slovenije. Iz našega kluba ista se prijavila dva para, Sonc-Volčini in Vavpetič V.-Majhenič. V tako močni konkurenci ni bilo upati na kakšno boljše mesto. Vendar bi se kmalu zgodilo presenečenje. Vavpetič je .zaigral zelo dobro in zbral skupno 863 kegljev. Nasprotno pa njegovemu sotekmo-vatou Majheniču to pot ni in ni šlo in je podrl le 748 kegljev, kar je precej pod njegovimi sposob-nositmi. Skupaj ista tako zbrala 1611 kegljev, kar pa je premalo za nadaljnje •tekmovianje v državnem merilu. Škoda. Če bi se Majheniču ne pripetil fak spodrsljaj, bi se lahko uvrstila med prvo desetorico najboljših slovenskih kegljačev, s tem pa tudi dobila možnost igranja na državnem prvenstvu. Drug par Sonc-Volčini je kegljal solidno. Volčini je podrl 810 kegljev. Soncu pa je manjkal le en kegelj (do številke 800. Razveseljivo je, da »stari .maček« Volčini po svoji poškodbi (zlom roke v zapestju) zopet prihaja v nekdanjo formo in da od njega lahko pričakujemo dobre rezultate. Končni rezultati tega tekmovanja nam še niso znani, vendar vemo, .da sta .zmagala svetovna rekorderja in državna prvaka Mlakar fin Steržaj iz Maribora. VV KOLIČEVO, DECEMBRA — V Domžalah je bila 29. XI. 1965 uradna otvoritev novega štiristez-nega kegljišča. S tem so domžalski športniki pridobili nov objekt, kjer bodo mnogi našli kotiček, da se bodo v svojem prostem času športno udejstvovali. Končno bo tudi Kegljaški klub Domžale zopet zaživel, saj je leta in leta lahko nastopal, kolikor je, le kot gost na tujih kegljiščih. S to otvoritvijo so izpolnili dolgoletno željo vseh kegljačev Domžal in okolice, še posebno pa prvemu organizatorju kegljaškega športa v Domžalah pokojnemu Avgustu Del-Bellu. Otvoritvi kegljišča so prisostvovali predsednik Športne zveze Slovenije Janez Zemljarič, sekretar Kegljaške zveze Jugoslavije Avgust Likovnik, predsednik Kegljaške zveze Slovenije Edo Glavič, predsednik občine Domžale Jože Pogačnik in drugi. Ob otvoritvi kegljišča je nekaj športnih delavcev Domžal prejelo diplome za neumorno delo pri gradnji kegljišča in dvigu kegljaškega športa v Domžalah. Predsednik občine Domžale je nato prerezal vrvico in s tem dal znak, da je kegljišče uradno odprto. Nato so v novem kegljišču odkrili še spominsko ploščo Avgustu Del-Bellu. Po uvodnih slovesnostih pa se je pričel turnir za memorial Avgusta Del-Bella, najprej v borbenih igrah, nato pa še v disciplini 6 X 200 lučajev mešano. V borbenih igrah je nastopilo sedem lO-članskih ekip, med njimi tudi moštvo KK Papirnica Količevo. Papirničarji so nastopili v naslednjem sestavu: Fric Majhenič, Jakob Svetlin, Jože Poljanšek, Stane Skok, Jakob Lukman, Ivo Sonc. Vide Vavpetič, Franc Levec (v drugi igri ga je zamenjal Janez Mežan), Slavko Pelan ter Andrej Vavpetič. Prvo mesto v tej disciplini je doseglo moštvo KK Slovan iz Ljubljane, saj je prehitelo celo KK Gradis (Ljubljana), ki je bil pred pričetkom tekmovanja favorit. Na tretje mesto pa so se uvrstili kegljači iz Količevega in s tem dosegli zopet enega lepih uspehov. Prehiteli so prav dobro moštvo KK Slovenija ceste, ki je sodelovalo na nedavnem državnem prvenstvu in tam doseglo dokaj lep uspeh. Borba za tretje oz. četrto mesto na tem turnirju je bila zelo napeta, papirničarji so bili vseskozi za nekaj kegljev boljši in to prednost so držali do konca ter prehiteli KK Slovenija ceste samo za dva keglja. Med boljšimi v moštvu Papirnice sta bila Jakob Lukman in Stane Skok. Končna razvrstitev moštev pa je naslednja: KK Slovan 826 podrtih kegljev, KK Gradis 813 p. k., KK Papirnica Količevo 782 p. k.. KK Slovenija ceste 780 p. k., KK Invalid Domžale 740 p. k., nato sledijo KK Proletarec (Zagorje) in Domžale (ki pa niso nastopile v najmočnejši postavi). KK Induplati Jarše ni nastopil, ker se je na kegljišču javilo samo 5 njegovih igralcev. Naslednji dan se je pričelo tekmovanje v disciplini 6 X 200 lučajev mešano. Tu se je izkazal kranjski Triglav, saj je premočno zmagal. Drugo plasirano moštvo KK Gradis je zaostalo za prvim za 144 kegljev. V ekipi Triglava se je odlikoval Kordež, sai je dosegel nov rekord kegljišča 902 podrta keglja (prejšnji Legac 901. Hrvatska). Tudi član KK Brest. Grom, ni dosti zaostal do rekorda kegljišča, dosegel je rezultat 893 podrtih kegljev. V tej disciplini ni nastopila ekipa Papirnice Količevo, ker je nastopila samo reprezentanca Domžal. V sestavi Domžal so bili tudi trije tekmovalci s Količevega in to: Vide Vavpetič, Andrej Vavpetič in Ivo Sonc. Najboliši je bil Vide Vavpetič z 862 podrtimi keglji in s tem rezultatom dosegel tretji najboljši rezultat tega turnirja. Rezultati: prvi KK Triglav (Kranj) 5096 podrtih kegljev, najboljši njihov tekmovalec Kordež 902 p. k. Drugi Gradis (Ljubljana) 4952 p. k. Njihov najboljši Šuštar 842 p. k., tretji Brest (Cerknica) 4932 p. k., njihov najboljši Grom 893 p. k., nato sledijo Slovan 4887 p. k. (Gale 862 p. k.), Slovenija ceste 4807 p. k. (Birsa 820 p. k.), Domžale 4797 p. k. (V. Vavpetič 862 p. k.), Rudar (Trbovlje) 4733 p. k. (Jereb 858 p. k.), Kočevje 4657 p. k. (Henigman 816 p. k.). Proletarec (Zagorje) 4656 p. k. (Drame 807 p. k.). Tako je prehodni pokal za memorial Avgusta Del-Bella prejel kranjski Triglav, saj so dokazali, da so zares najbolj izenačena ekipa. Na organizacijo tekmovanja pa le toliko: vse tri dni tekmovanja je bilo kegljišče zelo slabo ogrevano, tako da igralci niso bili ogreti, niti no 200 že odmeta-nih lučajih. Poleg tega pa so po-stavljači zelo počasi postavljali (v opravičilo, da so še premladi), kar je tekmovalce občutno motilo. Prav verjetno zaradi teh pomanjkljivosti niso bili doseženi še boljši rezultati. Končno, turnir je uspel, kegljači želijo še več takih tekmovanj, enako pa tudi gledalci, saj jih je bilo vseskozi, kolikor je trajal turnir, vedno dovolj. • IZ OBRATA VEVČE Prišli v mesecu novembru 1965: Ladislav Vračko, referent pripravnik v izvoznem odeiku Josip Rahiija, pomočnik kurjača Milan Garbajs, razkladalec surovin Terezija Povirk, analitični tajnik komercialne službe Odšli v mesecu novembru 1965: Slavica Predovnik, sporazumno Ruža Troha, izključena iz delovne skupnosti Franc Jančar, upokojen Poročili so se: Zofija Oberč in Janez Pavlič Marija Svetek in Ivan Avsec Joža Svetek in Anton Hribar Cvetka Plavčak in Viktor Štamcar Martina Kregar in Viktor Glavan Čestitamo! Rodili so se: Frančiški Cimerman, hči Vesna Jožetu in Mariji Marolt, sin Iztok Poročilo o KOLIČEVO, NOVEMBRA — Z veseljem napišemo, ,da se v mesecu ‘Oikitobru ni pripetila v podjetju nobena nesreča pri delu. To je dokaz, da znamo delati varno in želimo, da bi bilo čian-več takih mesecev v letu. Kot že omenjeno .ni bilo nesreč pri delu. pač pa iso bile nesreče na poti na (delo. V izadnjean času so te nesreče v porastu in tako smo jih imeli v letošnjem letu devet. Precej nesreč pa se je končalo brez posebnih posledic. V tem mesečni so se na poti na delo poškodovali štirje .delavci, za katere iso bile narejene prijave, za dva delavca pa nismo napravili prijave, ker nesreči nista bili iDirijavljeni na postaji LM. Kot prvi se je ponesrečil Pe-tronja Savič, ko se je peljal z dela domov. Ponesrečeni je .zavil s ceste I. reda na stransko pot. Asfaltni rob je bil precej visok in pri zavijanju mu je spodneslo prednje kolo. Pri padcu si je poškodoval desno rolko v zapestju. Kot druga sta se ponesrečila Stane Kolenc in Franc Glušič. Kot sovaščana sta se na enem mopedu peljala na delo. Na nepreglednem križišču na Viru pri zavijanju s ceste I. reda n a stransko cesto jima je nasproti pripeljal osebni avtomobil, ki ni upošteval znaka »stop«. Prišlo je do trčenja. Gluišič in Kolenc .sta bila precej poškodovana in odpeljana v bolnišnico. Jernej Tič se je peljal na delo z mopedom. Potekale so zadnje minute pred 6. uro in delavci so prihajali na delo iz vozili in peš. Vsem se je .mudilo, da pridejo pravočasno ina delo in v teh zadnjih minutah ni preveč obzirno- VIKTORJU V SPOMIN Dne 15. decembra nas je nenadoma zapustil naš zvesti sodelavec, tovariš Viktor Znoj, mojster brusilnice lesa. Izhaja iz družine malih kmetov, kjer ni bilo prostora za vse otroke, zato si je moral iskati dela izven svojega rodnega okolja. To pa pred vojno ni bila lahka stvar. Moral je prijeti za vse, kar se mu je ponudilo. (Tako je delal nekaj časa v kranjski »Savi«, Kemični tovarni Moste, v juniju 1942 pa se je zaposlil na Vevčah. Vesten in prizadeven kot je bil, je v »bratu brusilnice napredoval in dosegel VK delovno mesto mojstru. Skrb za družino mu je narekovala skrajno varčnost in skromnost. Tako si je ob obronkih sostrških hribov zgradil svoj dom, da bi na stara leta užival sadove svojega dela. To pa mu neizprosna narava ni privoščila. Njegova smrt je prizadela celoten kolektiv, zlasti pa njegove ožje sodelavce, ki jim bo misel nanj — blag spomin! Ivanu Debelcu, sin Vladimir Srečku Arku, hči Čestitamo! Iz Papirnice Količevo V mesecu novembru so se zaposlili: Bo-jan Šorn, vajenec Rojstva: Janezu in Pavli Jesene se je rodil sin Frančišek Jožetu Kvedru se je roddla hčerka Mojca Stanetu Brezniku se je rodila hčerka Mateja Milutinu Petkiču se je rodil sin Stojan Vinku Mlakarju se je rodila hčerka Jožica Čestitamo! Poroke: Dobriivoje Ilič se je poročil s Heleno Fujs Čestitamo! nesrečah sti na (dvorišču pred tovarno. V tej nervozi je prišlo do trčenja med mopedistom Jernejem Tičem in osebnim avtomobilom, ki ga je upravljal ing. Miha Svetlin. Da ni urejeno dvorišče pred tovarno s prometnimi znaki in omejitvami, je kriva 'strokovna služba, 'ki kljub ,predlogu in nalogu 'ni postavila znakov, čeprav je dobila nalog .za delo že pred letom dni. Ravno na tam prostoru hočejo mopedisti z redkimi izjemami dotkazati, kako hitro vozi njihovo vozilo. Ko pa pride do nesreče, nihče noče biti kriv. Komisija .za prometno varnost pri podjetju je predlagala ponovno odgovorni službi, da čim prej opremi dvorišče pred tovarno (S prometnimi iznaki. Pri vhodu v proizvodne prostore imamo urejen 'razstavni kotiček (Opremljen s fotografijami o prometnih nesrečah ki so se pripetile v naši občini. Posledice teh nesreč so težke in tudi člane našega kolektiva lahko doleti podobna usoda, če ne bomo previdni. Naša vozila naj bodo vedno v redu im predpisano opremljena. Pojdimo praviočasno na delo, da ne bo potrebno voziti hitro in brezobzirno. Pešci, vozniki motornih vozil, upoštevajte prometne p redpise! KOLIČEVO, DECEMBRA — V mesecu novembru smo na Količevem zabeležili samo eno nesrečo pri delu. Neverjetno pa se je v zadnjem času povečalo število nesreč na poti na delo oziroma z dela. Porast teh nesreč je morda zaradi tega, ker je kontrola nad temi nesrečami precej otežkočena. Na poti na delo sta se v tem mesecu ponesrečila dva delavca. Pri delu se je ponesrečil Benjamin Marenk, delavec v izdelavi lepenke. Čistil je stroj za izdelavo lepenke. Ko je pognal stroj, je opazil, da je na napenjalnem valju še nekaj snovi. Namesto, da bi to snov odstranil z vodnim curkom, jo je skušal odstraniti z roko. Pri tem delu mu je klobučevina potegnila roko med valja ter mu jo poškodovala v komolcu. Na srečo je stal v bližini njegov sodelavec, ki je takoj ustavil stroj ter s tem preprečil hujšo nesrečo, vzrok nesreče je lahkomiselni način dela in neupoštevanje navodil. Pri tem delu Marenk ni novinec, temveč dela na tem mestu že vrsto let. Franc Pirc se je ponesrečil na poti z dela. s kolesom je zapeljal v kotanjo na cesti, pri tem padel in si poškodoval desno roko v zapestju. Kotanjo je prezrl, ker je gledal v nasprotno smer. Po končanem delu se je Ivan Pele z mopedom peljal domov. Na križišču ob restavraciji na Količevem je hitro zavrl, ker je v križišče pripeljal tudi osebni avtomobil. Zaradi hitrega zaviranja je Pele padel in si poškodoval levo nogo. Očividcev nesreče ni bilo in zato tudi ni mogoče preverjati teh podatkov. Pri vožnji s prometnimi sredstvi vse premalo upoštevamo prometne predpise in vremenske razmere. Hek Predlog pravilnika o delovnih razmerjih Združenih papirnic Ljubljana I. UVODNA DOLOČILA 1. člen Uresničujoč samoupravljanje na podlagi svobodno združenega dela z delovnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, vzpostavljajo delovni ljudje v delovni organizaciji Združene papirnice Ljubljana, kot člani delovne skupnosti, medsebojna razmerja in samostojno določajo medsebojne dolžnosti in pravice, ki izvirajo iz združenega dela. 2. člen Pri urejanju medsebojnih delovnih razmerij se uporabljajo na podlagi T,ZDR določbe statuta Združenih papirnic Ljubljana in pravilnika o delovnih razmerjih in druge samoupravne akte, izdane na podlagi statuta podjetja in tega pravilnika. Področja, ki jih TZDR samo omenja in sicer: izobraževanja, higiensko tehničnega varstva pri delu. delitve osebnega dohodka ta pravilnik ne ureja in so urejeni s posebnimi pravilniki za posamezna področja. 3. člen Pravilnik o delovnih razmerjih je enoten za celo podjetje. Pravilnik o delovnih razmerjih določa neposredne pristojnosti voljenih organov upravljanja in drugih organov podjetja in poslovnih enot za odločanje o zadevah iz medsebojnih delovnih razmerij. Pravilnik velja tudi za delavsko restavracijo Vevče in obratno okrepčevalnico Medvode. Posamezna oseba ne more odločali o pravicah in dolžnostih delavcev iz delovnih razmerij. 4. člen Za delavce, ki z delovno organizacijo vzpostavljajo civilno-pravno razmerje na podlagi 133. — 155. člena TZDR določbe tega pravilnika ne veljajo. 5. člen Za delavca po tem pravilniku velja vsaka oseba v delovnem razmerju ne glede na delovno mesto, delo ali funkcijo, ki jo opravlja. 6. člen Vsi organi, ki odločajo o pravicah in dolžnostih delavcev iz delovnega razmerja, so dolžni ravnati se po načelih, ki jih določajo temeljne določbe TZDR in statut podjetja. H. STOPANJE DELAVCEV NA DELO 7. člen Vsako prosto delovno mesto je dostopno vsakemu delavcu, če izpolnjuje splošne in posebne pogoje in če svojo prosto voljo, da stopi na delo na določeno delovno mesto v delovno organizacijo, sporoči v roku in na način, kot je to določeno v razglasu o prostem delovnem mestu. 8. člen Nihče ne more omejiti delavčeve svobode, da si izbere delovno organizacijo oziroma posamezno enoto v podjetju, v katero želi stopiti na delo, prav tako ne more nihče omejiti proste odločitve podjetja ali enote, da samostojno odloči o sprejemu delavca ob pogojih, ki jih določa zakon, statut in ta pravilnik. 9. člen Splošni pogoji za sprejem na delo so: — da je delavec star najmanj 15 let — da je zdravstveno sposoben za delo — da mu ni s pravnomočno sodbo ali odločbo upravnega organa prepovedano opravljati poklica ali dela. Stroške za splošni zdravstveni pregled plača delavec sam, če nima pravice do brezplačnega zdravstvenega varstva po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Če podjetje zahteva specialni ali naknadni zdravniški pregled, nosi stroške pregleda podjetje. 10. člen Posebni pogoji za sprejem na delo so: 1. Za delovna mesta v kotlarni, pripravi snovi, pri papirnih strojih, v bru-silnici, pripravi lepil in polnil, belilnici, kislinskem obratu, pri kuhalnikih celuloze, čistilnici lesa pri nakladalnih in razkladalnih skupinah, mora delavec izpolnjevati posebne zdravstvene pogoje in biti star najmanj 18 let. Zdravstveni pogoji so predvsem, da njegova fizična zmogljivost ustreza zahtevam za delovno mesto v fizični konstituciji posameznega delavca, zlasti pa v trdnem zdravju dihal, srca in ožilja, kar ugotavlja zdravnik, specializiran za zdravstveno preventivo v podobnih oziroma enakih delovnih organizacijah oziroma delih. 2. Za delovna mesta, na katerih pridejo delavci v stik z živili, morajo imeti zdravstveno sposobnost, ki je predpisana z zakonom o zdravstvenem nadzoru nad živili oziroma drugimi predpisi na podlagi tega zakona. 3. Za šoferje: da imajo predpisano vozniško dovoljenje. 4. Za delavce v komercialnem sektorju: da izpolnjujejo pogoje, ki jih zvezni predpisi nalagajo glede strokovne usposobljenosti delavca za opravljanje zunanje trgovinskih poslov. Stroške za posebni zdravstveni pregled po drugi točki plača enota, ki sprejema delavca. 1. Razglašanje delovnih mest 11. člen Delovna skupnost mora z javnimi sredstvi za informacije razglasiti vsako prosto delovno mesto in delovne pogoje ter ga prijaviti organu službe za zaposlovanje delavcev. V izjemnih primerih, ki so določeni v statutu podjetja, sme delovna skupnost razglasiti prosto delovno mesto tudi s svojimi sredstvi za informacije (interni časopis, oglasne deske). a) Razglas z javnimi razglasnimi sredstvi 12. člen Z |avnimi sredstvi za informacije se praviloma razglaša vsako prosto delovno mesto, razen v izjemnih primerih, ki so določeni v statutu. Predvsem se z javnimi sredstvi za informacije razglašajo vsa vodilna delovna mesta, in delovna mesta, ki so po sistemizaciji razvrščena od I. —- 111. grupe. b) Razglas z internimi razglasnimi sredstvi 15. člen V primerih, ko podjetje ali poslovna enota smatra, da se bodo prijavili na razglašena mesta delavci podjetja ali poslovne enote, lahko z internimi sredstvi za informacije razglasi prosto delovno mesto razen vodilnih delovnih mest. Za delovna mesta, za katera razpis s svojimi sredstvi za informacije ni uspešen v razglasnem roku, se opravi ponovni razglas z javnimi sredstvi za informacije. 14. člen Razglas delovnih mest s svojimi sredstvi za informacije se opravi na naslednji način: — z razglasom na oglasnih deskah v posamezni poslovni enoti, če enota predvideva, da se bodo v zadostnem številu priglasili lastni delavci. — z okrožnico, ki se pošlje v obe poslovni enoti in ki vsebuje razglasne podatke ter se razobesi na oglasnih deskah obeh poslovnih enot. — v glasilu >Naše delo«, če se predvideva, da ho -od 'dneva .izida časopisa, pa do dneva, ko se morajo delavci priglasiti, poteklo najmanj 8 dni. porejanje delavcev ekonomske enote praviloma 30 dni prej pred dnevom, ko bi se moralo delovno mesto na novo zasesti. Priglasitve dajejo strokovni vodje posameznih ekonomskih enot. 17. člen Komisija za sprejem in razporejanje delavcev mora najkasneje v 8 dneh po sprejemu priglasitve razglasiti prosto delovno mesto na način, določen v 13. in 14. členu tega pravilnika. V razglasu mora biti praviloma navedeno, če so razen splošnih pogojev predpisani tudi posebni pogoji, dan nastopa dela, strokovna usposobljenost, ki se zahteva, ter če je za delovno mesto določeno tudi poskusno delo, rok in način ugotovitve rezultata poskusnega dela, in če gre za delo, ki se opravlja s polnim ali krajšim kot polnim delovnim časom. Rok, v katerem se lahko delavci podjetja ali drugi kandidati priglasijo na razglašeno delovno mesto, mora biti objavljen v razglasu ter ne sme trajati manj kot 8 dni od dneva objave razglasa. Komisija za sprejem in razporejanje delavcev mora najkasneje v 8 dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka odločiti o sprejemu delavcev na razglašeno delovno mesto. 15. člen Razglasitev prostih delovnih mest, za katera je v statutu določeno, da se hkrati razpišejo, opravi upravni odbor podjetja. Razglasitev vseh drugih delovnih mest, ki se ne razpišejo, opravi komisija za sprejem in razporejanje delavcev. 16. člen Direktor podjetja mora priglasiti upravnemu odboru podjetja vsa prosta vodilna delovna mesta, ki se razpišejo praviloma 30 dni prej, ko bi se moralo prosto vodilno delovno mesto po razpisu na novo zasesti. Priglasitve za vsa druga delovna mesta dajejo komisiji za sprejem in raz- 2. Razpis a) Delovna mesta, ki se razpišejo 18. člen ,Z razpisom se zasedejo vsa vodilna delovna mesta v podjetju in enoti, za katere določa statut, da se vsako četrto leto znova razpišejo. Razpis izvede upravni odbor podjetja. 19. člen Direktorja podjetja imenuje delavski svet podjetja po posebnem postopku, ki ga določa temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in organov upravljanja in temeljni zakon o podjetjih. b) Organi, ki opravijo razpis 20. člen Razpis opravi upravni odbor podjetja, ki mora skrbeti za razglasitev razpisa, za izbiro kandidatov in za ves nadaljnji postopek. Tehnične posle v zvezi z razpisom opravlja kadrovska služba. c) Razpisni postopek 21. člen Razpis je javen in ga upravni odbor podjetja razglasi v enem izmed dnevnih časopisov. V razglasu o razpisu mora biti določen rok, do katerega se sprejemajo prijave kandidatov in pogoji, ki jih mora delavec izpolnjevati za razpisano delovno mesto. Rok, do katerega se sprejemajo prijave kandidatov za razpis, mora trajati najmanj 8 dni od dneva objave. Za vodilna delovna mesta, za katera niso že v statutu navedeni pogoji, ki jih mora delavec izpolnjevati, določi pogoje upravni odbor podjetja. Upravni odbor podjetja se mora sestati najkasneje v 8 dneh od dneva, do katerega so se sprejemale prijave. 22. člen O izbiri kandidata odloča upravni odbor podjetja z glasovanjem in z večino glasov vseh članov. Pred odločitvijo o izbiri kandidata mora upravni odbor podjetja obravnavati vse vloge posameznih kandidatov ter ugotoviti, kateri kandidati izpolnjujejo vse razpisne pogoje, oziroma kateri kandidati ne izpolnjujejo posameznih pogojev. Če kandidat ne izpolnjuje razpisanih pogojev, ga upravni odbor v prvem razpisu ne more izbrati. Če noben kandidat ne izpolnjuje pogojev, se razpis ponovi. Če pri ponovnem razpisu noben kandidat ne izpolnjuje pogojev, lahko upravni odbor izbere tistega kandidata, ki se najbolj približa razpisnim pogojem. Upravni odbor lahko povabi na sejo kandidate, ki so se potegovali za razpisano delovno mesto. O izbiri mora upravni odbor v roku 8 dni po seji, na kateri je bil kandidat izbran, obvestiti vse kandidate, ki so se potegovali za razpisano delovno mesto in jih poučiti o njihovi pravici do pregleda razpisnega gradiva. 23. člen Vsak, ki se je potegoval za razpisano delovno mesto, pa misli, da je bil kršen postopek za izvedbo razpisa in da je ta kršitev bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, ali da sprejeti kandidat ne izpolnjuje z razpisom predpisanih pogojev, ima v 8 dneh od sprejema sklepa o izbiri kandidata pravico ugovora na delavski svet podjetja. 24. člen Če delavski svet podjetja, ko odloča o ugovoru, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po postopku, ki je bil določen s statutom, izreče razpis in sklep o izbiri kandidata za neveljavna. Če ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev, pa izreče za neveljaven samo sklep o izbiri kandidata. Svojo odločbo mora delavski svet podjetja izdati v 30 dneh od dneva, ko preteče rok za ugovor. Če delavski svet podjetja, ki odloča o ugovoru, ne ugodi ugovoru, ima kandidat na razpisano delovno mesto pravico vložiti v 30 dneh od vročitve do končne odločbe oziroma od preteka roka, v katerem bi bil moral delavski svet podjetja izdati odločbo, tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. 25. člen Organi za sprejem na delo so: — za direktorja delavski svet podjetja, — za vodilne delavce in delavce, ki so na delovnih mestih, ki se razpišejo, upravni odbor podjetja, — za vse druge na delovnih mestih, ki se ne razpišejo, komisija za sprejem in razporejanje. Komisijo za sprejem in razpored delavcev izvoli delavski svet poslovne enote. 26. člen Delavcu mora biti najkasneje v 8 dneh po sprejemu na delo poslano pismeno obvestilo, da je bil sprejet na delo in o tem, pod kakšnimi pogoji in katerega dne naj nastopi delo. Ko je sklep o sprejemu na delo vročen delavcu, ga pred nastopom njegovega dela ni mogoče preklicati, razen če zaradi višje sile (požar, poplave, potres, itd.) preneha delovno mesto, na katerega je bil delavec sprejet. Če delavec brez opravičenega vzroka ne nastopi dela na dan, ki je določen v obvestilu o sprejemu na delo, se šteje, da ne želi stopiti na delo. 27. člen Na vseh delovnih mestih, se lahko kot poseben pogoj ob sprejemu na delo vpelje poskusno delo. S poskusnim delom se sme ugotavljati samo, ali delavčeve delovne sposobnosti (strokovna izobrazba, delovna iznajdljivost, delovne navade ipd.) zadovoljujejo zahteve delovnega mesta, na katero stopa, oziroma ali more delavec uspešno izpolnjevati delovne naloge. Za poskusno delo se smejo določiti le tiste delovne naloge, ki se redno in v rednih delovnih pogojih opravljajo na posameznem delovnem mestu, in sicer samo v tolikšnem obsegu, kolikor je potrebno, da delavec pokaže svoje sposobnosti. 28. člen Komisijo za ocenitev poskusnega dela imenuje upravni odbor poslovne enote. Komisije so stalne ali pa začasne. Predsednik komisije mora biti strokovnjak za področje dela. za katerega se delavec preizkuša, en član komisije je neposredni vodja delavca, ki je na poskusnem delu, drugi član pa mora imeti vsaj isto stopnjo izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu. Komisija za ocenitev poskusnega dela mora pred začetkom poskusnega dela določiti pismene naloge teoretičnega in praktičnega preizkusa delavčeve sposobnosti z navedbo rokov, do katerih morajo biti posamezne naloge opravljene. Komisija moira pred poskusmim delom dajati nasvete delavcu in mu pomagati ter mora sproti spremljati njegove uspehe oziroma odklanjati objektivne okolnosti, ki bi lahko povzročile neuspeh brez krivde delavca. Nadzor nad pravilnim delom komisij, posebno nad dajanjem nalog in ocenjevanjem dela opravlja kadrovski sektor. 29. člen Roki za izvršitev nalog poskusnega dela so naslednji: Za delavce od I. in II. grupe od 30 do 60 dni. Za delavce III., IV. in V. grupe od 13 do 30 dni. Za delavce VI., VIL in VIII. grupe od 5 do 13 dni. Naslednji dan po poteku vnaprej določenega roka za izvršitev nalog mora komisija obvezno vročiti delavcu končno pismeno oceno o uspehu poskusnega dela. 30. člen Z vročitvijo pozitivne pismene ocene poskusnega dela preneha poskusna doba in delavec nadaljuje svoje delo v podjetju. Če je končna ocena delavčevega poskusnega dela negativna in delavec ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje delo v podjetju, mu preneha delo z dnem vročitve negativne pismene ocene o uspehu poskusnega dela. Če komisija za ocenitev poskusnega dela v 24 urah po poteku roka za izvršitev nalog poskusnega dela in ko je delavec opravil vse poskusne naloge, ne vroči delavcu končne pismene ocene, se šteje, da je bila ocena pozitivna. Kolikor bi se delavec izmikal vročitvi končne pismene ocene, se šteje kot nadomestna vročitev objava končne ocene na oglasni deski. 31. člen Delavec ima pravico med poskusnim delom ob vsakem času in brez obrazložitve prenehati z delom v podjetju in izstopiti iz delovne skupnosti, če meni. da delo na določenem delovnem mestu ne ustreza njegovi delovni sposobnosti. Delavec mora o svojem izstopu z dela pismeno obvestiti neposrednega vodjo, ta pa obvesti kadrovski sektor. 32. člen Delavec stopa na delo v podjetje za nedoločen čas na vsa delovna mesta, razen v primerih, ki jih določa 34. člen tega pravilnika, ki izrecno določa, na katerih delovnih mestih se stopa na delo za določen čas. 33. člen Delavec stopa na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, kolikor ni v razglasnih pogojih in v sklepu o sprejemu na delo posebej povedano, da stopa na delo s krajšim kot polnim delovnim časom. Delavec ima hkrati pravico delati v več delovnih organizacijah in na ta način dosegati poln delovni čas. 34. člen Na delo za določen čas se sprejmejo delavci v naslednjih primerih: 1. na delovnih mestih upravnika, kuharice in pomočnice kuharice v počitniških domovih; 2. na delovnih mestih garderoberjev v letnem kopališču; 5. za nadomeščanje začasno odsotnih delavcev, kadar so ti pri vojakih, kadar opravljajo javne dolžnosti, liadar so na bolniškem dopustu, kadar je žena na porodniškem dopustu, kadar so za daljši čas odsotni z dela s pravico do nadomestila ali brez te pravice in v drugih podobnih primerih. 33. člen Delavec, ki stopa na delo za določen čas, mora biti že ob nastopu dela pis- meno obveščen o tem, kdaj mu preneha delo, ki je bilo sklenjeno za določen čas. To obvestilo mora biti praviloma navedeno v samem sklepu o sprejemu na delo. Če delavec, ki je bil sprejet na delo za določen čas, nadaljuje delo po roku, za katerega je bil sprejet na delo, ali če je razporejen na delovno mesto, kjer se delo ne opravlja za določen čas, sme prenehati delo proti svoji volji le ob pogojih in na način, kot je določen za delavce, ki delajo za nedoločen čas, kadar jim preneha delo proti njihovi volji- III. RAZPOREDITEV DELAVCEV NA DELOVNA MESTA 36. člen Ob nastopu dela na določenem delovnem mestu mora neposredni vodja natančno seznaniti delavca z delovnim mestom, z delovnimi pogoji, z delovnimi dolžnostmi in z neposrednimi sodelavci na delu. Izobraževalni center je dolžan, da v uvajalni dobi delavca seznani s samoupravljanjem v podjetju, s statutom in drugimi splošnimi akti. s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima delavec itd. 37. člen Neposredni vodja mora delavca uvajati v delo z nasveti in opozoriti, tako da čimprej doseže delovne uspehe z delovno sposobnostjo, ki jo terja delovno mesto. Neposredni vodja in sodelavci morajo ustvariti tako delovno vzdušje, da se delavec, ki je bil na novo napoten na delovno mesto, čimprej vživi v svoje delo in delovno okolje. 38. člen Delavec ima pravico, da je ob nastopu dela in med delom in v delovni organizaciji razporejen na delovno mesto, ki ustreza njegovi delovni sposobnosti; njegova dolžnost pa je, da med delom nenehno izpopolnjuje svoje delovne sposobnosti, skladno z zahtevami delovnega mesta in z zahtevami, ki izvirajo iz izpopolnjevanja delovnega procesa. Pravica do razporeditve po prejšnjem odstavku se uresničuje tako, da se vsak delavec lahko priglasi na vsako razglašeno delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje. Delovno mesto, ki se sprosti s tem, da je bil delavec po svoji priglasitvi razporejen na drugo delovno mesto, se mora razglasiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je pristojni organ delavca razporedil na drugo delovno mesto, razen v primeru, če ni potrebno, da se prosto delovno mesto na novo zasede. Delavec, ki ga je pristojni organ s sklepom razporedil na podlagi njegove priglasitve na drugo delovno mesto, mora biti razrešen s prejšnjega delovnega mesta najkasneje v 30 dneh. V izjemnih primerih, ki morajo biti posebej utemeljeni, lahko upravni odbor poslovne enote podaljša rok razrešitve na 45 dni. 39. člen Delavca, ki na svojem delovnem mestu uspešno izvršuje redne delovne naloge, sme delovna skupnost le z njegovo privolitvijo premestiti na drugo delovno mesto, ki terja manjše delovne sposobnosti, kot jih iterja delovno mesto, na katerem dela. Kolikor delavec privoli, da se premesti na delovno mesto, ki zahteva manjše delovne sposobnosti, mora dati pismeno privolitev. 40. člen Če delavcu na delu grozi neposredna življenjska nevarnost, sme odkloniti delo na takem delovnem mestu, če mu ni zagotovljeno predpisano varstvo, vendar mora to takoj sporočiti vodji oddelka, v katerem dela. Delavec, ki ne dela v smislu določb prejšnjega odstavka, dokler ni izvedeno predpisano zavarovanje in ki ni raz- porejen na drugo ustrezno delovno mesto, ima ta čas pravico do nadomestila, ki se odmeri na podlagi poprečne akontacije osebnega dohodka za pretekle 5 mesece. 41. člen V primeru višje sile, ki je že nastopila, ali se neposredno pričakuje, lahko neposredni vodja začasno razporedi delavca na vsako delovno mesto v podjetju, vendar samo za toliko časa, kolikor je nujno, da se višja sila odvrne, rešijo človeška življenja in podjetje zavaruje pred škodo (požar, poplave, potres, nenadno kvarjenje surovin, materiala, delovnih sredstev ipd.). 42. člen Vsa delovna mesta se zasedejo .na podlagi prosto izražene volje delavcev, ki se priglasijo na podlagi razglasa delovnega mesta komisije za sprejem in razporejanje. V primerih, ko je potrebno, da se delavec nemudoma premesti ali razporedi za nadomeščanje delavcev, ki so na dopustu, bolniškem staležu, orožnih vajah in drugih primerih, lahko ustrezni vodja izvrši to premestitev brez odobritve komisije za sprejem in razporejanje. Delavec ima za čas izredne premestitve ali razporeditve pravico do osebnega dohodka po osnovah in merilih svojega rednega delovnega mesta, če je ta večji oz. delovnega mesta, na katerem je razporejen, kolikor je ta večji. 43. člen Na delovna mesta, na katerih se opravljajo posebno težka telesna dela in na druga dela, ki lahko s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje, se ne sme razporejati mladih delavcev do 18 let starosti in ne žensk. Ta delovna mesta so predvsem v osnovni proizvodnji, pri nakladalnih in razkladalnih skupinah, v tiskarni in v kotlarni. IV. IMENOVANJE DIREKTORJA IN VODILNIH DELAVCEV 44. člen Delovna mesta direktorjev in vsa draga vodilna delovna mesta se vsako četrto leto znova razpišejo. Dan, od katerega teče rok, v katerem morajo biti znova razpisana vodilna delovna mesta, je določen za direktorja v temeljnem zakonu o volitvah delavskega sveta in drugih organov upravljanja v delovni organizaciji, za druge vodilne delavce pa v statutu podjetja. 45. člen Delavec, ki dela na razpisanem delovnem mestu, ima pravico potegovati se za to delovno mesto in je lahko ob splošnih pogojih znova izbran. Če ni ponovno izbran, ima pravico zahtevati, da ga podjetje razporedi na drugo delovno mesto, ustrezno njegovim sposobnostim. Delavec, ki ne privoli v to, da bi delal na drugem delovnem mestu, neha biti član delovne skupnosti po preteku časa, kolikor bi moral ostati na delu v podjetju, če bi mu članstvo prenehalo po sklepu podjetja, računano od dneva, ko sprejme sklep ali odločbo, da je razporejen na drugo delovno mesto. Y. DELOVNI ČAS DELAVCEV V PODJETJU 1. Polni delovni čas 46. člen Za polni delovni čas se smatra delovni čas 42 ur na teden. Delovni čas v podjetju traja praviloma 8 ur na dan s tem. da delajo delavci v naprej določenih izmenah oziroma, da delajo vsak 4. teden 6 dni v tednu, ostale tedne pa po 5 dni v tednu. Začetek delovnega časa za prvo izmeno je ob 6. uri in traja do 14. ure, za drugo izmeno od 14. ure in traja do 22. ure, za tretjo izmeno pa od 22. ure in traja do 6. ure naslednjega dne. 2. Krajši kot polni delovni čas, ki se šteje kot polni delovni čas 47. člen Delavka z otrokom, starim do 8 mesecev, ima pravico delati po 4 ure na dan, če to zahteva. V tem primeru ima za 4 ure na dan pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke po vseh osnovah glede na svoje delovne uspehe in do nadomestila za delovni čas 4 ure na dan po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Ta skrajšan delovni čas se šteje kot polni delovni čas. 48. člen Ko je otrok 8 mesecev star, ima delavka pravico delati po 4 ure na dan, dokler ni otrok star 3 leta, če mu je po mnenju zdravniške komisije glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega. V tem primeru ima delavka pri delitvi sredstev za osebne dohodke pravico le do deleža, ki ustreza dejanskemu delu. Tudi ta delovni čas se šteje kot polni delovni čas. 3. Krajši kot polni delovni čas, ki se ne šteje kot polni delovni čas 49. člen Delavec ima pravico delati tudi krajši čas, ki ne velja po zakonu za polni delovni čas. vendar samo na naslednjih delovnih mestih, oz. delih: čuvanje koles, čuvanje garderobe v letnem kopališču, razdeljevanje malice med odmorom in vratar. Na ta delovna mesta se sprejmejo prvenstveno delavke, ki se zaradi družinskih razmer ne morejo zaposliti s polnim delovnim časom, invalidi in tisti delavci, ki so že v drugi organizaciji zaposleni s krajšim kot polnim delovnim časom. 50. člen Če delavec dela na delovnih mestih navedenih v prejšnjem členu najmanj polovico polnega delovnega časa, ima vse pravice po delu in iz dela, ki pni gredo po zakonu in samoupravnih aktih podjetja. Obseg teh pravic pa je odvisen od dolžine delovnega časa in doseženih delovnih uspehov. Če pa delavec dela na takem delovnem mestu manj kot polovico polnega delovnega časa, ima pravico do upravljanja kot enakopraven član delovne skupnosti, do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke sorazmerno svojemu delu, do varstva pri delu in sicer s tem, da je socialno zavarovan za nesrečo pri delu ali poklicno obolenje po posebnih predpisih, do tedenskega počitka, do polovice letnega dopusta po kriterijih, ki veljajo za druge delavce na enakih delovnih mestih, pravice do odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka. 4. Daljši kot polni delovni čas 51. člen Delavec je dolžan delati dalj kot polni delovni čas, če zadene podjetje nesreča ali se taka nesreča neposredno pričakuje, vendar samo toliko časa, kolikor je nujno, da se rešijo človeška življenja ali obvarujejo materialna sredstva. 52. člen Več kot polni delovni čas je delavec dolžan delati tudi v primerih, ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev in prekinitev bi povzročila precejšnjo materialno škodo, ali da se z delom prepreči kvarjenje surovin ali materiala ali pa da se odvrne okvara na delovnih sredstvih. V teh primerih sme delo nad polni delovni čas trajati samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se odvrnejo ali preprečijo škodljive posledice. Ti nujni primeri, v katerih mora delavec delati dalj kot polni delovni čas, so določeni v statutu nodjetja. Delavec sme odkloniti, da bi delal dalj kot polni delovni čas v primerih, ki niso določeni v statutu. 53. člen Delo preko polnega delovnega časa se šteje kot posebni delovni pogoj, ki se upošteva pri pravilih za odmerjenje osebnega dohodka v pravilniku o delitvi osebnega dohodka. 5. Prepovedan daljši kot polni delovni čas za žene in mladino 54. člen Daljši kot polni delovni čas ne smejo delati: 1. delavka med nosečnostjo in mati z otrokom, ki še ni star 2 leti; 2. delavci, ki še niso stari 18 let in 3. delavci, ki bi jim po zdravnikovem mnenju takšno delo lahko poslabšalo zdravstveno stanje. 6. Razporeditev delovnega časa v podjetju 55. člen Petdnevni delovni teden se vpelje praviloma tako, da delavec dela dnevno po 8 ur, tri zaporedne tedne ob sobotah ali nek drug dan v tednu pa ne dela, vsak četrti teden pa dela ves teden po 8 ur. Razpored dela na delovnih mestih, kjer se dela v 4 izmenah, je določen v statutu podjetja in ga sprejme delavski svet podjetja. 56. člen Na delovnih mestih, kjer je delo takšno, da ga je v mesecu enkrat manj, drugič pa več, se lahko določi delovni čas tako, da je delovni čas v delu dobe (meseca), za katero ga razporeja, daljši zaradi večjega obsega dela, v preostalem delu te dobe pa krajši kot polni delovni čas. V tem primeru pa skupni delovni čas v vsej tej dobi v poprečju ne sme presegati 42 ur na teden. To prerazporeditev delovnega časa določi delavski svet poslovne enote za posamezna delovna mesta. 7. Nočno delo 57. člen Delovni čas med 22. in 5. uro naslednjega dne se šteje za nočni delovni čas, delo v tem času pa za nočno delo. 58. člen Ce se namerava vpeljati nočno delo. morajo biti poprej izpolnjeni potrebni pogoji. Kot potrebni pogoji za uvedbo nočnega dela se štejejo zlasti: — da narava dela in nujnost izvršitve dela v nočnem času zahteva uvedbo dela v nočnem času; — da so podani vsi objektivni pogoji, da bo delavec ob normalni pazljivosti v nočnem delu lahko delal brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje; — da ni pristojni organ inšpekcije dela prepovedal ali omejil nočnega dela. 59. člen Nočno delo je prepovedano za: 1. delavke med nosečnostjo in matere, katerih otrok še ni star 2 leti; 2. delavce, ki še niso stari 18 let; 3. delavce, katerim bi po zdravnikovem mnenju nočno delo lahko poslabšalo zdravstveno stanje. 60. člen Na nočno delo se tudi ne sme razporediti delavke, če bi ji delo v tem času onemogočilo uveljavitev pravice do najmanj 7-urnega počitka v času med 22. in 7. uro naslednjega dne. Ta prepoved pa se ne nanaša na delavko na vodilnem delovnem mestu ali na delu zdravstvene ali socialne službe v podjetju. 61. člen Ne glede na določila prejšnjega člena pa se lahko razporedi delavko na nočno delo v primerih, če je treba nujno nadaljevati delo, ki ga je v teku dneva prekinila višja sila, ki je ni bilo mogoče pričakovati, kot tudi če je treba preprečiti škodo na surovinah in drugem materialu. 62. člen Nočno delo za žene se lahko uvede tudi na tistih delovnih mestih, za katera da dovoljenje republiški sekretariat za delo. 63. člen Čas, ki ga je delavec prebil na nočnem delu, je poseben delovni pogoj, ki se upošteva pri merilih za določevanje osebnega dohodka in rednega letnega dopusta. VI. ODMORI. POČITKI, DOPUSTI IN ODSOTNOST Z DELA 64. člen Delavec ima v teku dnevnega dela z enkratnim polnim delovnim časom pravico do 30-minutnega odmora. Razporeditev odmora določa upravni odbor PE z omejitvijo, da ga ne sme določiti na začetek oziroma na konec delovnega časa. Cas odmora se šteje za čas prebit na delu. 65. člen Delavci v dopoldanski izmeni imajo praviloma 30-minutni odmor med 9. in 10. uro, v popoldanski izmeni med 17. in 18. uro in v nočni izmeni od 1.30 do 2. ure. Če delavec iz objektivnih razlogov ne more koristiti odmora v tem času, ga lahko koristi v drugem času. 66. člen Delavec ima pravico do dnevnega počitka med dvema zaporednima delovnima dnevoma. Nepretrgani dnevni počitek znaša najmanj 12 ur. 67. člen Delavec ima pravico do tedenskega jmčitka najmanj 24 ur brez presledka. Če je nujno, da dela na dan svojega tedenskega počitka, se mu mora zagotoviti za tak počitek en dan v naslednjem tednu. 68. člen Delavec ima med letom pravico do državnih in republiških praznikih. Pri odmerjanju njegovega deleža v delitvi sredstev za osebne dohodke se ti dnevi štejejo kot, da bi delal. 1. Letni dopusti 69. člen Delavec ima med letam pravico do letnega dopusta. Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati; prav tako ga delovna organizacija ne more zanj prikrajšati. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po 11. mesecih nepretrganega dela in ima pravico izrabiti ga v vsakem letu, če v delu ni imel presledka. Če preide delavec neposredno ali s presledkom do treh dni na delo iz ene delovne organizacije v drugo, se ne šteje, da je imel v delu presledek. 2. Osnove in merila za določanje letnega dopusta 70. člen Letni dopust za vsakega delavca je odvisen predvsem od delovnih pogojev, od njegove delovne dobe in drugih obdobij, ki so po zakonu izenačeni z delovno dobo. Pri neposredni odmeri letnega dopusta se delavcu upoštevajo posebne socialne razmere, v katerih živi (sama mati z otroki, invalidi ipd.). 71. člen Letni dopust posameznega delavca traja najmanj 14 dni, največ pa 30 dni. Pri odmeri letnega dopusta v razponu iz prejšnjega odstavka se upoštevajo naslednje osnove in merila: 1 1. kot pogoji dela se upoštevajo a) zahtevnost in strokovnost dela — na delovnih mestih, kjer se delavci priučujejo (VI., VIL in VIII. grupa)....................1 dan — na delovnih mestih, kjer se zahteva poklicna šola (V. grupa) 3 dni — na delovnih mestih, kjer se zahteva srednja šola ali poklic- na šola + tečaj (III. in IV. grupa ................................4 dni — na delovnih mestih, kjer se zahteva višja ali visoka šola (L in II. grupa)......................5 dni b) fizična dejavnost — na delovnih mestih, kjer se stalno opravljajo zelo težka fizična dela (pom. kurjača, raz-kladalec)..........................2 dni c) delovni pogoji — na delovnih mestih, kjer se delo stalno odvija v 4 izmenah 2 dni — na delovnih mestih, kjer se delo stalno odvija v 3 izmenah 1 dan — pri delu v zelo slaibih de-lovmiih pogojih {mevaimost oku- žbe im podobno....................2 dni č) vodenje 1. s podrejenimi delavci ... 1 dan 2. s podrejenimi vodji oddelkov ............................2 dni 2. Delovni staž delavca do 5 let....................10 dni od 5 do 10 let..............12 dni od 10 do 20 let..............13 dni od 20 do 50 let..............19 dni nad 30 let...................24 dni 3. Socialni in drugi kriteriji Socialni in drugi kriteriji se upoštevajo pri določanju dolžine letnega dopusta materam in invalidom ter borcem NOV in sicer: a) materam z majhnimi otroki — materam z 1 otrokom do 1 leta starosti ali dvema otrokoma do sedem let starosti............2 dni — materam s tremi otroki do 7 let starosti...................4 dni b) vojnim in delovnim invalidom — težjim invalidom (nad 60%).............................4 dni — lažjim invalidom (30 do 60%).............................2 dni c) borcem NOV — borcem iz leta 1941 pripada letni dopust skupno ... 30 dni — borcem iz leta 194-2 ... 3 dni — borcem iz leta 1943 ... 2 dni Za določanje dolžine letnega dopusta se upošteva po tem kriteriju samo čas, ki je dvojno priznan. 72. člen Kakršnokoli odsotnost z dela, ki se priznava v delovno dobo, se ne sme odbiti od dopusta, ki gre delavcu po pogojih in merilih iz prejšnjega Člena. Ce delavec, tki ina letnem -dopustu zboli, se mu čas dovoljenega bolezenskega dopusta ne šteje v letni dopust. 73. člen Čas izrabe letnega dopusta se določi v skladu z naravo in organizacijo dela, pri čemer se upošteva delavčeva želja, zlasti pa je treba delavcu omogočiti skupno letovanje z družino. Delavec ima pravico izrabiti 5 dni svojega letnega dopusta za svoje potrebe takrat, ko sam to določi, vendar mora najmanj 30 dni pred tem javiti svojo zahtevo pristojnemu vodju. Vodstvo oddelka, v katerem delavec dela, mora najmanj 30 dni prej sporočiti delavcu dan, ko se začne njegov letni dopust. 74. člen Delavec ima pravico izrabiti svoj letni dopust v nepretrganem trajanju. Le na njegovo zahtevo oz. z njegovo privolitvijo se mu sme odobriti izraba dopusta v dveh delih. 75. člen Delavcu, ki še ni star 18 let, gre letni dopust po osnovah in merilih, po katerih se določa letni dopust drugim delavcem, povečan za sedem delovnih dni. 76. člen Delavci, ki med letom pridejo iz druge delovne organizacije, morajo izrabiti dopust v prejšnji organizaciji, razen če upravni odbor oziroma organ, ki sklepa o sprejemu na delo ne odloči, da delavec lahko koristi dopust v našem podjetju. Ta dogovor mora biti pismen. 77. člen Med letnim dopustom ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki znaša najmanj toliko, kolikor znaša poprečna akontacija osebnega dohodka za pretekle tri mesece. Konkretno višino nadomestila določa pravilnik o delitvi osebnega dohodka. 3. Odsotnost z dela do sedem dni s pravico do nadomestila 78. člen Delavec ima pravico biti odsoten z dela do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu in mu gre pri tem nadomestilo, kot da bi delal. Pravico do odsotnosti z dela ima delavec v naslednjih primerih: — za strokovne izpite ... 3 dni — ob sklenitvi zakonske zveze 2 dni — ob smrti v ožji družini . . 2 dni — ob porodu v ožji družini . 1 dan — ob preselitvi................1 dan — ob sodelovanju na raznih športnih in kulturnih prireditvah, — ob drugih podobnih primerih, za katere določi upravni odbor, da so sorodni naštetim primerom. 79. člen Če je bil delavec že odsoten z dela sedem delovnih dni v koledarskem letu, pa nastopi še katerikoli primer iz predhodnega člena, mu lahko upravni odbor dovoli, da je odsoten z dela brez nadomestila, ki ga določa prejšnji člen. 4. Odsotnost z dela nad sedem dni za strokovno izobraževanje s pravico do nadomestila 80. člen Podjetje lahko napoti delavca na strokovno izobraževanje, specializacijo ali izpopolnjevanje ali na izvršitev določene naloge za podjetje in sicer za čas. ki ga na podlagi delavčeve vloge odobri upravni odbor. Ta čas se praviloma določi največ do dveh let. Med tako odsotnostjo z dela ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka -po določbah pravilnika o delitvi osebnega dohodka. 5. Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila 81. člen Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila, primeri in pogoji, v katerih ima delavec pravico biti odsoten zaradi osebnih opravkov so zlasti: — delo pri gradnji ali obnovi stanovanja, — sodelovanje na kulturno-prosvetnih in športnih prireditvah, — študij, ki ni v neposrednem interesu podjetja, — študijska in druga potovanja, ki niso v n-eposredtoam interesu podjetja, — v drugih primerih, za katere upravni odbor ugotovi, da so sorodni naštetim primerom. V naštetih primerih sme biti delavec odsoten sedem dni, o daljši odsotnosti pa odloča upravni odbor, ob upoštevanju okolnosti, ki jih delavec navede. V času odsotnosti mirujejo vse pravice in dolžnosti, ki se pridobivajo pri delu in iz dela. 6. Porodniški dopust 82. člen Za nosečnost in porod ima delavka pravico do porodniškega dopusta, ki traja brez presledka 153 dni. Delavka mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred porodom, na podlagi zdravniškega izvida, pa ga sme nastopiti 45 dni pred porodom. YII. UDELEŽBA DELAVCA PRI DELITVI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 83. člen Delavec ima na podlagi svojega delovnega prispevka glede na delovne uspehe delovne enote, v kateri dela in podjetja kot celote, pravico biti udeležen pri delitvi sredstev, ki jih podjetje nameni za osebni dohodek. 84. člen Delovni prispevek delavca se ugotavlja po osnovah in merilih, določenih v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ki mora biti v skladu z določbami statuta, ter v skladu z načeli delitve po delu. 85. člen Izhodišče za osnove, s katerimi se določa glede na naravo in posebnosti dela vrednost posameznih delovnih mest. so zlasti: — vrsta delovnih nalog, ki jih ima delavec na delovnem mestu; — zahtevnost nalog oziroma dela, ki postavlja pred delavca določene zahteve glede delovne sposobnosti oziroma strokovne izobrazbe, delovnih navad, iznajdljivosti pri delu in drugih sposobnosti v zvezi z delom; — vpliv, ki ga ima delavec na upora-bo sredstev, glede na njegovo mesto v organizaciji dela, na izpopolnjevanje delovnih postopkov, delovnih operacij in podobno; — delovni pogoji, ki jim je izpostavljen delavec. V pravilniku o delitvi osebnega do-hoidlka se določijo matanlčnai merila, po katerih je, glede na te osnove, delavec udeležen pri delitvi sredstev za osebne dohodke. 86. člen Delavec ima pravico do minimalnega osebnega dohodka ne glede na delovne in poslovne uspehe delovne enote, oziroma podjetja. Minimalni osebni dohodek določa poseben zvezni zakon. 87. člen Na osebni dohodek delavca je mogoče seči z izvršbo za poplačilo terjatev; pri tem se sme seči za terjatve iz naslova zakonite preživnine največ na polovico, za druge terjatve pa največ na tretjino čistega delavčevega osebnega dohodka. 88. člen Delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka, kadar je odsoten z dela zaradi vojaških vaj, predvojaške vzgoje, udeležbe v civilni zaščiti, opravljanja javnih funkcij, ali zaradi pozivov vojaških ali drugih organov, h katerim je klican brez svoje krivde. Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena izplača podjetje na račun organa, ki je delavca poklical in ustreza poprečni akontaciji osebnega dohodka, ki ga fe imel delavec v zadnjih treh mesec ili. Delavec je dolžan, da ob nastopu katerega izmed naštetih primerov dostavi ustrezno potrdilo. Vin. ODGOVORNOST DELAVCA DELOVNI SKUPNOSTI 1. Odgovornost za kršitev delovnih dolžnosti 89. člen Vsak delavec je dolžan po svojih osebnih sposobnostih s svojim osebnim delom prispevati, da se dosežejo delovne in poslovne naloge podjetja. 90. člen Delovne dolžnosti delavca so predvsem naslednje: 1. da opravlja svoje delo vestno po svoji strokovni sposobnosti in ob lastni odgovornosti, ter da svoje obveze opravlja točno in pravilno in v skladu s sklepi pristojnih organov upravljanja; 2. da skrbno pazi na zaupane mu stvari in delo in da z malomarnim odnosom ne povzroča premoženjske škode; 5. da izvršuje naloge neposrednih vodij. kolikor niso v nasprotju z obstoječimi predpisi oziroma sklepi organov upravljanja; 4. da vestno upošteva vse predpise o varstvu pri delu; 5. da ne izostaja z dela zaradi neopravičenih razlogov; 6. da ne zapušča dela, brez dovoljenja neposrednega vodje; 7. da prihaja pravočasno na delo in da dela na delovnem mestu v predpisanem delovnem času; 8. da v 24 urah sporoči o svoji odsotnosti in takoj po vrnitvi poda neposrednemu vodji opravičilo o izostanku; 9. da čuva poslovno tajnost; 10. da se po končanem zadnjem dnevu letnega dopusta ali kakršnikoli drugi odsotnosti javi naslednji dan na delo. 91. člen Za hujšo kršitev delovnih dolžnosti veljajo zlasti: 1. kršitev samoupravnosti in enakopravnosti in kakršnakoli prisilitev ali samovolja pri nastajanju in urejanju delovnih razmerij; 2. ponareditev listin ali dejanje nepravilnih podatkov z namenom, da bi se preslepilo podjetje in kar utegne vplivati na sklenitev, trajanje in prenehanje delovnega razmerja; 3. zloraba položaja ali prekoračenje danega pooblastila; 4. vsako dejanje oziroma opustitev, ki ovira ali onemogoča pravilno delovanje podjetja; 5. povzročitev premoženjske škode podjetju z namernim ali nevestnim opravljanjem svoje dolžnosti; 6. opustitev ukrepov za varnost delavcev ali zaupanih stvari ali premajhna skrb za take ukrepe; 7. nespoštovanje ukrepov za varstvo pri delu; 8. neopravičena oziroma nedovoljena odklonitev izvršitve delovnih nalog, ki jih izdajo pristojni organi; 9. prilastitev zaupanega materiala, oziroma pridobitev osebne gmotne koristi ter sprejemanje daril in drugih ugodnosti v zvezi z delom podjetja in na njegovo škodo; 10. neupravičena poraba denarja, vrednostnih papirjev ali delavcu na delovnem mestu zaupanih stvari v svojo korist ali v korist koga drugega: 11. prihod na delo v pijanem stanju ter pijanost med delom; 12. samovoljna zapustitev dela oziroma neopravičeni izostanek z dela, ki traja brez presledka več kot 4 dni; 13. večkratno neopravičeno izostajanje od dela; 14. odklonitev podatkov oziroma neopravičeno dajanje podatkov ali dajanje netočnih podatkov, ki se morajo po veljavnih predpisih dajati pristojnim organom, zavodom ali organizacijam; 15. povzročanje nereda ali pretepa v podjetju; 16. netovariško, surovo ali nepravilno obnašanje do sodelavcev; 17. večkratno ponavljanje manjših kršitev delovnih dolžnosti. 92. člen Delavec je odgovoren za kršitve delovnih dolžnosti po členu 90 in 91 tega pravilnika, ki jih stori po svoji krivdi. Krivdne oblike, po katerih se razsoja delavčeva odgovornost, so: — direktni naklep, ki je podan tedaj, če se je delavec zavedal svojega dejanja in ga hotel storiti; — eventualni naklep, ki je podan tedaj, če se je delavec zavedal, da lahko zaradi svojega dejanja ali opustitve nastane škoda ter je pristal na to; — zavestna malomarnost, ki je podana tedaj, če se je delavec sicer zavedal, da lahko zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastane škoda, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko odvrnil; — nezavestna malomarnost, ki je podana tedaj, če se delavec sicer ni zavedal, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastopila posledica, vendar bi se po okoliščinah in glede na njegovo strokovnost in osebne lastnosti moral in mogel zavedati, da lahko nastane prepovedana posledica. 93. člen Vsak član delovne skupnosti, posebno še odgovorni vodja, ki zve za kršitev delovne dolžnosti, mora prijaviti kršitev delovne dolžnosti. Prijava se pošlje odgovorni osebi v kadrovski službi, ki zbrano dokumentacijo predloži komisiji za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. 94. člen Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti se mora sestati najkasneje v osmih dneh po prejemu prijave ter odločiti s sklepom: 1. ali naj se uvede preiskava na podlagi podatkov o kršitvi in o kršilcu delovnih dolžnosti in določi preiskovalca, ki mora kršilca zaslišati in zbrati dokazano gradivo; 2. ali naj se prijava zavrže, ker dejanje ne predstavlja kršitve po členu 90 in 91 tega pravilnika, ker ni zajeto v teh določbah, ali ker je za podjetje nepomembno, zlasti, če so posledice neznatne, ali pa jih sploh ni. 95. člen Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti lahko zaupa preiskavo: 1. neposrednemu vodji delavca, ki je kršil delovne dolžnosti; 2. posebnemu preiskovalcu, ki je lahko tudi iz druge enote ali sektorja. 96. člen Preiskovalec, ki mu je poverjena preiskava kršitve delovne dolžnosti, mora delavca pismeno zaslišati. Razen tega mora zbrati vse druge podatke in dokaze, ki naj dajo podlago za čim bolj objektivno presojo kršitve. 97. člen Preiskava mora biti praviloma zaključena v 14 dneh. Po končani preiskavi mora preiskovalec, ki mu je bila poverjena preiskava, predložiti komisiji za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: — zapisnik o zaslišanju obdolženca; — preiskovalno gradivo, zaslišanje prič, listinske in druge dokaze; — poročilo o v preiskavi ugotovljenih kršitvah delovnih dolžnosti. 98. člen Ko prejme komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti zaključeno preiskovalno gradivo, mora praviloma razpisati obravnavo, na katero ^ mora najmanj 5 dni prej vabiti obdolženega delavca. Če komisija iz zaključenega preiskovalnega gradiva ugotovi, da so podani razlogi po 2. točki 94. člena tega pravilnika, zavrže prijavo o kršitvi delovne dolžnosti. Obtoženec ima pravico, da si v postopku vzame zagovornika. 99. člen Obravnava je javna, ter jo vodi predsednik komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. Predsednik komisije začne obravnavo tako, da najprej ugotovi delavčeve osebne podatke, ter nato prebere poročilo o v preiskavi ugotovljenih kršitvah delovnih dolžnosti. Nato da besedo obdolženemu delavcu, da nemoteno pove celoten potek dejanja, ki se obraivnarva kot kršitev delovne dolžnosti. Ko je delavec že povedal celoten potek dejanja, mu smejo postavljati vprašanja predsednik in oba člana komisije ter zagovornik. 100. člen Ko ni več vprašanj obdolženemu delavcu, se začne dokazani postopek s tem, da se najprej zaslišijo priče, na način, določen v prejšnjem odstavku. Nato se prečitajo vsi listinski dokazi, ter predlagajo drugi predloženi dokazi, nakar zaključi predsednik komisije dokazovanje. Po zaključnem dokazovanju povzame predsednik komisije na kratko, kateri dokazi govore za krivdo delavca, ter nato preda besedo zagovorniku, če ga delavec ima. V vsakem primeru ima obdolženi delavec pravico do zaključne besede. Po zaključni besedi obdolženega delavca konča predsednik komisije obravnavo. Po zaključni obravnavi ugotovi komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti s tajnim glasovanjem, ali je podana krivda delavca in kakšen ukrep naj se izreče. 101. člen Za kršitve delovnih dolžnosti se smejo izreči naslednji ukrepi: 1. opomin, 2. javni opomin, 3. zadnji javni opomin, 4. izključitev iz delovne skupnosti. 102. člen Pri izreku ukrepov za kršitev delovnih dolžnosti se upošteva zlasti: — teža kršitve in njene posledice, — stopnja delavčeve odgovornosti, — okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, — prejšnje delo in vedenje delavca, — pomen dejavnosti in vpliv kršitve na podjetje. 103. člen Komisija lahko po čl. 101 tega pravilnika izreče naslednje ukrepe: 1. opomin, 2. javni opomin, 3. zadnji javni opomin. Če komisija ugotovi, da gre za hujšo kršitev delovne dolžnosti, ki bi narekovala izključitev iz delovne skupnosti, ne izreče ukrepa, pač pa sprejme s tajnim glasovanjem predlog za izključitev iz delovne skupnosti. 104. člen Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti ima tri člane in tri namestnike, ki se volijo za dobo dveh let, ter se zamenjujejo, ko poteče dvoletna mandatna doba tistih članov DS, ki so bili izvoljeni v istem letu, ko je bila komisija izvoljena. 105. člen O izključitvi delavca iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti odloča delavski svet PE. Predlog za izključitev poda komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. 106. člen V postopku o izključitvi mora DS najprej poslušati sporočilo predsednika komisije za ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti ter nato izjavo obdolženega delavca. Na zahtevo obdolženega delavca lahko DS sklene, da se obnovijo posamezni dokazi. Vsak član DS in delavčev zagovornik ima pravico postavljati vprašanja predsedniku komisije in obdolženemu delavcu. Ko ni več vprašanj, preda predsednik DS zaključno besedo obdolženemu delavcu. Nato se preide na glasovanje, ki je tajno in ga vodijo predsednik DS in dva člana DS. Za izključitev delavca je potrebno, da se zanjo izreče več kot polovica vseh članov DS. 107. člen Sklep o izključitvi podpiše predsednik DS. Sklep o MdjiuičLtVii mora ibaiti dokazno vročen delavcu, tako da se lahko ugotovi dan vročitve. 108. člen Zoper izrečeni ukrep opomina, javnega opomina in zadnjega javnega opomina ima delavec pravico pritožbe v 15 dneh od vročitve sklepa na DS. Pritožba zadrži izvršitev ukrepa. Organ iz prejšnjega odstavka mora pritožbo rešiti v 50 dneh od njene vročitve. 109. člen Zoper sklep o izključitvi, ki ga izreče DS. lahko začne delavec delovni spor pred pristojnim sodiščem v 30 dneh od vročitve sklepa. 110. člen Rok za zastaranje uvedbe postopka zaradi kršitve delovnih dolžnosti je 6 mesecev od storjene kršitve. Rok za zastaranje izvršitve ukrepa je 50 dni od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil ukrep izrečen. 2. Odgovornost za materialno škodo 111. člen Delavec, ki namenoma ali iz nepazljivosti povzroči podjetju na delu oziroma v zvezi z delom materialno škodo, mora povzročeno škodo povrniti. 112. člen Kadar povzroči škodo več delavcev, je vsak posebej odgovoren za tisti del škode, ki jo je povzročil. Če se ne da ugotoviti za vsakega delavca posebej, kolikšen del škode je povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in morajo škodo povrniti v enakih delih. Če je z naklepnim kaznivim dejanjem povzročilo škodo več delavcev, so vsi storilci solidarno odgovorni za povračilo škode, kar pomeni, da odgovarjajo vsi za enega, oziroma eden za vse. 113. člen Kdor sam ugotovi, ali kako drugače zazna, da se posamezen delavec ali pa da je več delavcev povzročilo škodo, mora škodni primer in povzročitelje škode takoj prijaviti upravnemu odboru. 114. člen Upravni odbor lahko določi, da škodni primer razišče: 1. neposredni vodja delavcev, ki so škodo povzročili, 2. poseben raziskovalec. Preiskovalec je dolžan v roku. ki ga določi upravni odbor, predložiti poročilo o vzroku in višini škode. Če je višina škode težko ugotovljiva, lahko upravni odbor postavi posebnega izvedenca, ki mora izdelati izvedeniško poročilo o višini škode. 115. člen O dolžnosti posameznega delavca ali več delavcev, da povrnejo škodo ter o oprostitvi povračila škode do zneska 1.000.000 dinarjev odloča upravni odbor. O povračilu škode ali oprostitvi škode nad zneskom 1,000.000 dinarjev odloča DS. 116. člen Organi iz prejšnjega člena odločajo o povračilu in o opustitvi povračila škode s sklepom, ki ga sprejme s tajnim glasovanjem večina vseli članov. Sklep podpiše predsednik organa, ki je sklep sprejel. Sklep mora biti dokazno vročen delavcu, tako da se lahko ugotovi dan vročitve. 117. člen Pritožbo proti sklepu o povračilu škode ali o delni opustitvi povračila lahko vloži delavec v 15 dneh po vročitvi sklepa na DS, če je sklep izdal upravni odbor. Sklep DS je dokončen. 118. člen Organ, ki je po 115. členu tega pravilnika pristojen, da odloča o povračilu škode oziroma o opustitvi povračila, mora pozvati delavca, da predloži svojo pismeno izjavo, da bo škodo povrnil in v kakšnih obrokih jo bo plačal. Če delavec ne povrne škode oziroma v 50 dneh ne da pismene izjave, da je pripravljen škodo povrniti takoj ali v obrokih, se sme uveljaviti odškodnina samo pred sodiščem splošne pristojnosti. IX. PRENEHANJE DELA A. 1. PO VOLJI DELAVCA 1. Izstop delavca iz delovne skupnosti 119. člen Delavec ima pravico brez obrazložitve ob vsakem času prenehati z delom v podjetju in izstopiti iz delovne skupnosti — pogoj pa je, da o tem pismeno obvesti podjetje in da ostane od sporočitve svojega namena na delu še toliko časa, kolikor je določeno v 150. členu tega pravilnika. Pismeno obvestilo se predloži upravnemu odboru. Delavcu preneha delo na podlagi izstopa iz podjetja z dnem. ko preteče rok po 130. členu tega pravilnika. 2. Samovoljna zapustitev dela 120. člen Delavcu, ki samovoljno neha delati v nasprotju z določbami prejšnjega člena, ne preneha delo na podlagi njegovega izstopa iz podjetja, pač pa pomeni samovoljno prenehanje hujšo kršitev delovne dolžnosti, ki predstavlja podlago za delavčevo izključitev iz delovne skupnosti. Delavec, ki samovoljno neha delati, mora povrniti podjetju škodo, ki je enaka poprečni akontaciji delavčevega osebnega dohodka za čas, ko bi moral ostati na delu, če ni povzročil s samovoljnim prenehanjem dela podjetju večje škode. B. 2. PRENEHANJE DELA PO SKLEPU DELOVNE SKUPNOSTI 1. S privolitvijo delavca po sklepu delovne skupnosti 121. člen Delavec, ki želi, da mu preneha delo z njegovo privolitvijo po sklepu delovne skupnosti, mora svojo željo pismeno sporočiti upravnemu odboru. Upravni odbor odloča s sklepom o prenehanju dela na podlagi delavčeve pismene privolitve in določi hkrati tudi čas, ko mora ostati delavec na delu oziroma odloči, da se delavec na lastno željo takoj razreši. 2. Brez privolitve delavca — zaradi odprave delovnega mesta 122. člen Odprava delovnega mesta sme biti razlog za prenehanje dela delavcem v podjetju samo, če je odpravo povzročila izpopolnitev organizacije dela, izpopolnitev delovnega procesa in delovnim postopkov v okviru podjetja ali enote, ali če je delovno mesto odpravljeno zaradi poslovnega sodelovanja oziroma spojitve dveh ali več delovnih organizacij. Delavcu lahko preneha delo v katerikoli enoti zaradi odprave delovnega mesta le, če ni možnosti, da bi bil delavec razporejen na drugo ustrezno delovno mesto v isti ali katerikoli drugi enoti podjetja, ali če je delavec odklonil, da bi se usposobil za delo na drugem delovnem mestu, ki mu je bilo po-nudeno v skladu z določbami splošnih aktov podjetja o strokovnem usposabljanju delavcev. Prenehanje dela zaradi trajnejšega zmanjšanja dela 123. člen Kadar se trajneje zmanjša obseg dela ali poslovanja, sme DS skleniti, da delavcu preneha delo brez njegove privolitve, če nima možnosti, da ga razporedi na drugo ustrezno delovno mesto v podjetju. Šteje se, da DS ni imel možnosti, da razporedi delavca na drugo ustrezno delovno mesto, če do pravnomočnosti sklepa o prenehanju dela ni bilo razglašeno ali razpisano v podjetju nobeno iiiSiireizmo idelovno meslbo. 124. člen Delavec, ki mu je delo v delovni organizaciji prenehalo zaradi odprave delovnega mesta ali trajnejšega zmanjšanja obsega dela ali poslovanja, ima pravico znova stopiti na delo v delovno organizacijo, če delovna organizacija v enem letu znova vpelje delovno mesto oziroma, če vpelje podobno delovno mesto, za katero delavec po svojih delovnih sposobnostih zadovoljuje zahteve. Prenehanje dela zaradi nesposobnosti delavca 125. člen Delovna sposobnost delavca, ki ne zadovoljuje zahteve delovnega mesta, na katerem dela, je lahko razlog za prenehanje njegovega dela v podjetju proti njegovi volji, če je ugotovljena nezadovoljujoča sposobnost na objektiven način, in sicer ob pogoju, da podjetje nima možnosti, da bi delavca raz- poredilo na delovno mesto, za katero po svojih delovnih sposobnostih zadovoljuje zahteve. Postopek, v katerem naj se ugotovi, ali delavec zadovoljuje zahteve delovnega mesta, začne upravni odbor le takrat, če delavec v rednih delovnih pogojih trajneje, to je najmanj 3 mesece, ne dosega pri delu poprečnih uspehov. 126. člen Upravni odbor imenuje posebno strokovno komisijo, ki ugotovi, ali delavec zadovoljuje zahteve delovnega mesta, na katerem dela. Njene člane imenuje izmed strokovnajkov iste stroke v enoti ali iz drugih enot, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima delavec, čigar delovna sposobnost se ugotavlja. Prenehanje dela ob izpolnitvi pogojev za priznanje starostne pokojnine 127. člen Delavcu lahko po sklepu organa iz 136. člena tega pravilnika brez njegove privolitve preneha delo v podjetju, ko dopolni pokojninsko dobo in sicer: — ko delavec dopolni 40 let pokojninske dobe, — ko delavec dopolni 35 let pokojninske dobe. Prenehanje dela zaradi odprave delovne organizacije 128. člen Delovna skupnost sme brez privolitve delavca skleniti, da mu preneha delo v podjetju, če se je začel postopek za prenehanje podjetja. Prenehanje dela zaradi izključitve 129. člen Delavcu preneha delo v podjetju, če je izključen iz delovne skupnosti in sicer z dnem vročitve dokončnega sklepa o izkljiuičitvi. 3. Roki, ko je dolžan ostati delavec na delu 150. člen Rok1, v kajtenem je delavec diolžam oziroma ima pravico ostati na delu, preden mu preneha delo, je: mesecev 1. delavec, ki ima do 5 let delovne dobe..........................1 2. delavec, ki ima od 5 do 10 let delovne dobe.....................2 3. delavec, ki ima od 10 do 15 let delovne dobe.....................3 4. delavec, ki ima od 15 do 20 let delovne dobe.....................4 5. delavec, ki ima od 20 do 25 let delovne dobe.....................5 6. delavec, ki ima preko 25 let delovne dobe.....................6 Za skupno delovno dobo se šteje vsa doba, ki je vpisana v delovno knjižico, in vsa doba. ki jo delavec dokaže do preteka roka po tem členu. 4. Kdaj se proti volji delavca ne sme skleniti, da mu preneha delo 131. člen Pristojni organ ne more skleniti, da delavcu proti njegovi volji preneha delo zaradi: — odprave delovnega mesta; — trajnejšega zmanjšanja obsega dela oziroma poslovanja; — zaradi nesposobnosti delavca, v naslednjih primerih: 1. dokler je delavec po zdravniškem izvidu začasno nesposoben za delo, 2. dokler je na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji, na katero ga je napotilo podjetje, 3. dokler je na letnem dopustu, 4. dokler je na mladinski delovni akciji, 5. dokler je na vojaških vajah ali na doslužitvi vojaškega roka do treh mesecev, 6. dokler je delavka noseča oziroma ima otroka starega do 8 mesecev. 132. člen Da delavcu proti njegovi volji preneha delo zaradi: — odprave delovnega mesta, — trajnejšega zmanjšanja obsega dela, ne more delovna skupnost skleniti v naslednjih primerih: 1. za delavca, ki je izvoljen kot član DS in UO, 2. za delavca, ki je član komisije za sprejem in razporejanje in komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, 3. za delavca, ki je odbornik ali poslanec zbora delovne skupnosti. 5. Odhajanje delavca zaradi iskanja druge zaposlitve 133. člen V času, ko mora ostati na delu v podjetju, ima delavec pravico v delovnem času odhajati iz podjetja, da bi našel zaposlitev v drugi organizaciji. Delavec sme biti odsoten, da bi našel zaposlitev v drugi delovni organizaciji, največ 8 ur na teden. Cas odsotnosti si lahko izbere po svoji želji, vendar mora to željo sporočiti neposrednemu vodji najmanj 3 dni prej, preden želi izostati z dela. 6. Razrešitev 134. člen Kadar delavcu preneha delo v delovni organizaciji v smislu člena 119, 120, 121, 122, 123, 125, 127 tega pravilnika, ga delovna skupnost razreši z dnem, ko preteče čas, v katerem je moral ostati na delu. Rok za razrešitev se sme podaljšati največ za 30 dni, če gre za dovršitev začetega dela, ki ga brez večje škode ali večjih tehničnih težav ne bi bilo mogoče izročiti drugemu delavcu. Ro preteku tega časa pa sme delavec zapustiti delovno mesto tudi brez razrešitve. Če je delavec poklican na vojaške vaje oziroma na doslužitev vojaškega roka do 5 mesecev v času, ko bi moral delati, se tek tega časa na njegovo zahtevo ustavi z dnem, ko prejme poziv in nadaljuje po vrnitvi od vojaških vaj oziroma od vojakov. V takem primeru delavcu ,ne more ipr en ahati delo v delovni organizaciji proti njegovi volji, preden mu preteče 14 dni od dneva, ko se je vrnil z vaj oziroma od vojakov. C. PRENEHANJE DELA NEODVISNO OD VOLJE DELAVCA IN DELOVNE SKUPNOSTI 135. člen Neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti preneha delavcu v podjetju delo v naslednjih primerih: 1. Če pristojni organ socialnega zavarovanja spozna delavca za trajno in popolnoma nezmožnega za delo, z dnem vročitve pravnomočne odločbe o ugotovljeni nezmožnosti. 2. Če je delavcu po določbah zakona oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali kakšnega drugega organa prepovedano opravljanje dela na delovnem mestu, na katero je razporejen, z dnem vročitve pravnomočne odločbe. 3. Če je delavec odsoten z dela dalj kot 3 mesece, ker prestaja s pravnomočno sodbo izrečeno zaporno kazen oziroma ker se proti njemu izvršuje varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep in sicer po preteku 3 mesecev njegove odsotnosti. Č. ORGANI ZA ODLOČANJE O PRENEHANJU DELA 136. člen O prenehanju dela brez privolitve delavca zaradi: 1 2 3 4 5 1. odprave delovnega mesta, 2. trajnejšega zmanjšanja obsega dela, 3. nesposobnosti delavca, 4. dopolnitve pokojninske dobe, 5. uvedbe postopka za prenehanje podjetja odloča s sklepom upravni odbor. 137. člen Sklep, da delavcu preneha delo v podjetju na enega izmed načinov, dolo- čenih v prejšnjem členu, izda pismeno odločbo organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju dela najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je bil sklep sprejet. Pismeni sklep z obrazložitvijo mora biti dokazno vročen delavcu, sicer se šteje, da sklepa o prenehanju dela sploh ni bilo. Pismeni sklep podpiše predsednik tistega organa, ki je sklep sprejel. D. PRENEHANJE DELA IN RAZREŠITEV DIREKTORJA 138. člen Delavec, ki je razrešen kot direktor v smislu predpisov o volitvah org-anov upravljanja ali predpisov temeljnega zakona o podjetjih, ostane še naprej član delovne skupnosti, ki mu je dolžna ponuditi drugo delovno mesto v podjetju, ustrezno njegovi delovni sposobnosti. Delavcu, razrešenemu kot direktorju, ki noče sprejeti delovnega mesta, ponujenega po prvem odstavku tega člena, preneha delo v podjetju s pretekom roka, določenega v 130. členu tega pravilnika. E. PRENEHANJE DELA INVALIDU 139. člen Delavcu, pri katerem nastopi invalidnost, ne preneha delo v podjetju, če more glede na preostale delovne zmožnosti brez poklicne rehabilitacije delati na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu. Če podjetje nima ustreznega delovnega mesta, mu preneha delo z dnem, ko mu je bila vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti. Pravico invalidov do poklicne rehabilitacije in druge pravice urejajo posebni predpisi. X. DELOVNE KNJIŽICE 140. člen Delavec na delu v podjetju ima delovno knjižico, ki jo hrani podjetje. Delovna knjižica je javna listina, ki služi za dokazovanje dejstev, s katerimi se uveljavljajo pravice, ki je zanje podlaga ali pogoj delo v delovni organizaciji. V delovno knjižico je prepovedano vpisovati negativne podatke o delavcih. XI. EVIDENCA NA PODROČJU DELA 141. člen Podjetje mora voditi naslednje evidence: 1. evidenco o' zaposlenih delavcih, 2. evidenco o izrabi delovnega časa, 3. evidenco o osebnih dohodkih, 4. evidenco o delu za strokovno izobraževanje, 5. evidenco o uveljavljanju pravic delavcev iz delovnega razmerja in o ukrepih in sankcijah. Evidenco na področju dela vodi kadrovski sektor. 142. člen Podrobna navodila o vodenju evidence na področju dela v skladu z zakonitimi predpisi daje upravni odbor. XII. UVELJAVLJANJE PRAVIC 143. člen Delavec ima pravico biti navzoč na sestanku vsakega organa upravljanja, kadar se odloča o njegovi pravici ali dolžnosti v podjetju. Preden katerikoli organ upravljanja ali komisija odloča o delavčevi pravici ali dolžnosti, mora dati delavcu možnost, da osebno oziroma neposredno razloži svoje stališče. Razen tega mora biti vedno delavcu dana zaključna beseda, preden pristojni organ glasuje ali kako drugače odloča o njegovi pravici ali dolžnosti. 144. člen Delavec, ki meni, da mu je potrebna strokovna pomoč pri uveljavljanju pravic in urejanju dolžnosti iz medse- bojnega delovnega razmerja, se lahko obrne na pravno ali kadrovsko službo nodjetja, ki dajeta delavcem nasvete in ga napote na pristojni organ. Pravna služba je dolžna opozoriti pristojni organ na spoštovanje zakonitosti v vsakem primeru, ko sam zazna, da je bil kršen zakon v škodo delavca, ali ko mu je bila kršitev prijavljena. Če organ vztraja na nezakonitem sklepu, je direktor dolžan predlagali občinski skupščini, da akt zadrži. 145. člen Delavec ima pravico ugovora zoper vsak sklep oziroma odločbo, s katero je bilo odločeno o njegovih pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij. Rok za ugovor je 15 dni od vročitve sklepa ali odločbe. Ugovor zadrži izvršitev sklepa ali odločbe. 146. člen Pristojni organ druge stopnje mora odločiti o ugovoru v 30 dneh od dneva vložitve ugovora. Odločba o ugovoru je dokončna. 147. člen Ugovore proti prvostopnim sklepom ali odločbam rešujejo: 1. če je izdal sklep upravni odbor, rešuje ugovor delavski svet, 2. če je izdala sklep komisija za sprejem in razporejanje delavcev, rešuje ugovor delavski svet, 3. če je izdala sklep komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, rešuje ugovor delavski svet. 148. člen Če je odločal o pravicah ali dolžnostih delavca na prvi stopnja najvišii organ upravljanja, to je delavski svet, je odločba dokončna. 149. člen Delavec ima pravico, da se hkrati z ugovorom ali pritožbo, ki jo poda pri organu druge stopnje v podjetju, obrne tudi na pristojni občinski upravni organ. Če pristojni občinski upravni organ spozna, da je bila delavčeva pravica kršena, posreduje pri pristojnem organu podjetja, na katerega je delavec naslovil ugovor. Organ podjetja odloči hkrati o ugovoru delavca in o posredovanju pristojnega občinskega upravnega organa. Če pristojni občinski upravni organ spozna, da je tudi z odločbo organa druge stopnje očitna kršena delavčeva pravica, ki temelji na zakonu ali splošnem aktu delovne organizacije, delavec pa je začel spor, lahko izda odločbo, da se do pravnomočne sodbe začasno odloži izvršitev odločbe delovne skupnosti. 150. člen Če delavec meni, da mu je z dokončno odločbo kršena pravica, jo sme uveljavljati s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti po določilih, ki veljajo za delovni spor. Delavec, ki ni izkoristil pravice ugovora, razen v primerih iz 148. člena tega pravilnika, nima pravice do tožbe, kar pa ne velja za primere, ko uveljavljajo s tožbo denarno terjatev. Rok za tožbo je 30 dni in začne teči z dnem vročitve dokončne odločbe oziroma s pretekom roka, v katerem bi mu moral organ druge stopnje izdati odločbo. Rok za vložitev tožbe, s katero se ugotavlja denarna terjatev, teče od dneva vročitve prve stopnje in traja dve leti. 151. člen Če^ sodišče ugotovi, da je z dokončno odločbo pristojnega organa podjetja delavcu prenehalo delo v podjetju na način in ob pogojih, ki so v nasprotju z zakonom, sme odločiti, da se delavec vrne na dotedanje delovno mesto, ali pa mu na njegovo zahtevo prisodi samo odškodnino. Sodišče pa ne sme odločiti, da se vrne na dotedanje delovno mesto delavec, ki je bil razrešen kot direktor podjetja. XIII. ČAS, KO DELOVNO RAZMERJE MIRUJE 152. člen Če izvolitev delavcev v predstavniška telesa ali izvolitev oziroma imenovanje in funkcije, ki jih določa zakon, terjajo, da delavec začasno neha delati v podjetju, ostane še naprej član delovne skupnosti. Njegove pravice in dolžnosti, ki se pridobivajo iz dela in po delu, ta čas mirujejo. Po preteku mandata oziroma funkcije, ima pravico vrniti se na delo na isto delovno mesto v podjetju. 153. člen Delavec, ki zaradi odhoda na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka začasno neha delati v podjetju, ostane še naprej član delovne skupnosti in ima neposredno po odslužitvi vojaškega roka pravico vrniti se na delo na isto delovno mesto. Pogoj pa je, da se delavec vrne na delo najkasneje v 6 dneh po odslužitvi vojaškega roka. Vse pravice in dolžnosti, ki se pridobivajo po delu ali iz dela v podjetju med odsotnostjo delavca mirujejo. 154. člen Delavcu, ki je odsoten z dela do treh mesecev ter prestaja s pravnomočno sodbo izrečeno zaporno kazen, oziroma, ker se proti njemu izvršuje varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, mirujejo med odsotnostjo vse pravice po delu in iz dela. Po prenehanju odsotnosti ima delavec pravico vrniti se na delo v podjetje. 155. člen Delavcem, ki jim je bila dovoljena odsotnost z dela brez pravice do nadomestila po 81. členu tega pravilnika, mirujejo v času odsotnosti vse pravice in dolžnosti, ki se pridobivajo po delu in iz dela. Po prenehanju odsotnosti ima delavec pravico, vrniti se na delo na isto delovno mesto v podjetju. 156. člen Delovna mesta, ki se začasno izpraznijo zaradi vzrokov, po katerih delovno razmerje miruje, se sinejo zasesti praviloma le z delavci, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas oziroma z delavci, ki so sklenili civilnopravno razmerje za dela in naloge, ki se sicer opravljajo na teh delovnih mestih in sicer le za toliko časa, da preneha vzrok mirovanja. Podjejte je dolžno razporediti delavca, ki se je vrnil na delo, ko je prenehal vzrok mirovanja delovnega razmerja, na isto delovno mesto, ki ga je zasedal pred odhodom, oziroma na delovno mesto, ki ne terja manjših delovnih sposobnosti, kot jih terja delovno mesto, na katerem je delal, razen za delavce, ki jim je delovno razmerje mirovalo po 154. člemi tega pravilnika. XIV. CIVILNO-PRAVNO RAZMERJE 157. člen Dela in naloge, ki po svoji naravi niso taka, da bi se zanje uvedlo posebno delovno mesto, ker so priložnostna ali občasna in ne terjajo brez presledka dalj kot tri dni, se ne štejejo za delovno razmerje. Za delovno razmerje se tudi ne štejejo dela in naloge, ki ne zahtevajo uvedbe posebnega delovnega mesta po svoji naravi in pomenu, zaradi majhnega obsega ali zaradi občasnosti ali začasnosti. Delo oziroma naloge, ki se ne štejejo za delovno razmerje, so zlasti: — opravlajnje zdravsvenih storitev, — opravljanje občasnih ekonomskih analiz in storitev, — opravljanje občasnih obrtniških storitev, — opravljanje občasnega gradbenega nadzorstva pri investicijskih ali podobnih gradbenih delih na objektih, ki jih gradi podjetje, —- čuvanje in oskrbovanje ter vzdrževanje počitniških domov in letnega kopališča, — občasna pomoč v bifeju delavske restavracije in dela v bifeju letnega kopališča. — kurjenje centralne kurjave v delavski restavraciji v zimskem času, — odvažanje pepela iz tovarne z lastnimi prevoznimi sredstvi, ■— občasno čiščenje oziroma pomoč pri čiščenju pisarniških in drugih prostorov in urejanje okolice tovarne. — občasna pomoč pri delu v tiskarni in administrativnih delih, — občasna pomoč pri požarni varnosti podjetja. Za dela in naloge v prejšnjem odstavku se sklene civilno-pravno razmerje s pismeno pogodbo, v kateri se določi, zlasti katero delo ali naloga se mora opraviti, kako in v kakšnem času in kako se opravljeno delo plača. XV. VAJENCI 158. člen Določa se nagrada vajencem v razponu od 50 do 80% od poprečnega osebnega dohodka nekvalificiranih delavcev podjetja. Osnovo za obračun osebnega dohodka nekvalificiranih delavcev znaša poprečna akontacija zadnjih treh mesecev. Akontacija iz prejšnjega odstavka se ponovno obračuna po preteku treh mesecev. 159. člen Vajenci dobijo nagrado glede na dobo učenja in sicer: v prvem letu učenja 50%, v drugem letu učenja 65 %, v tretjem letu učenja 80 °/o. 160. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan od dneva, ko ga sprejme delavski svet podjetja. Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, nehajo veljati pravilnik o delovnih razmerjih, ki ga je sprejel delavski svet leta 1964 in začasni sklepi, ki jih je sprejel delavski svet na podlagi 146. člena TZDR. Komisija za sestavo pravilnika o DR Združenih papirnic Ljubljana