Ps psi!! prsjesaa: selo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ četrt , , 6 , 50 . mesec , 2,20, V epravalitvu pre|ema«: za calo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , —„ ietrt , , 6 , - . mesec , 1,70, Za poliljanje na dom 20 h na mesec. «1 IsBJ 1 •¿"v • C < 1 ■m v .. • Političen list za slovenski narod. SarsčBir.8 in ¡sserats sprejema upravniitvo v Katol Tiskarni, Kopitar jeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaua pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je ▼ Semenskih ulicah št. 2,1., 17 lzha)a vtak dan. izvzemSi nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 245. V Ljubljani, v četrtek 24. oktobra 1901. Letnik XXIX. Socialnodemokratični in liberalni učitelji Tužno joka, milo plaka v včerajšnjem »Narodu, neki liberalni učitelj, da so še mnogi slov. učitelji pri socialnodemokratični stran kL Posebno na Štajerskem, pravi, jih je mnogo v tej stranki. Ti reveži še niso prišli do spoznanja, da prav zaprav tudi soc.-dem. stranka ne dela drugega, kakor da pomaga — »klerikalizmu«. Z živimi barvami jim je narisal grozno hudodelstvo, katero so storili soc -dem. v Idriji, ki so rajši glasovali za katol.-nar. poslanca, kakor za liberalnega. Pomislite — pravi elegični ¡liberalec — če bi v dež. zboru ve čina bila odvisna samo od tega glasu ! »Klerikalna« stranka bi delala potem tolovajstva, o katerih se niti ne sacja niti liberalnim ne soc -dem. učiteljem. No, sanja se posebno liberalnim učiteljem mnogo o grozodejstvih »klerikalcev«, posebno kadar zvečer kaj preveč pijejo, in pri tem berejo »Narod«, svejega »Učit. Tov.« »Fr. Lehrerstimme« itd. Takrat ee jim mnogo groznega sanja ... Pametnega pa ne mnogo .. . . Mi to omenjamo le z&to, ker je tako značilno za večino onih učiteljev, ki šlobo-drajo za »Narodom«. A mi bi učiteljem povedali le eno na uho. če primerjate »Narod« in soc. dem. liste, vidite, da so poslednji toliko pcšte-nejši od »Naroda«, da s« vsaj potegujejo za neki gospodarski program ljudstva, o katerem se da sicer debatirati, a ee mu mora vendar priznati, da je v jedru ljudstvu pri jazen, dasi sloni na napačni podlagi. »Nar.« je pa čisto neumen list, poln samih osebnih napadov in brez vsake za ljudstvo koristne misli. Ako je že kak učitelj katol. eerkvi — tako gorak, da misli, da mora na vsak način stopiti v boj proti nji, in če ima pri tem kaj soli v glavi in kaj poštenosti v srcu, je veliko bolj častno zanj, da je soc.- denn., kakor pa taka navadna lib. čenča, ki žlobudra brezmiselnosti »Narodove«. Saj če pogledamo večino liberalnih učiteljev, in se vprašamo, zakaj pa neki tako tulijo po gostilnah in tako divje dopisujejo v »Narod«, pridemo do zaključka, da edino le zato, ker mislijo na ta način — avancirati, dokler je v kranjski deželi tako krasno liberalen regime, kakor vlada danes. Ti ljudje bi brli najkrasnejši nemškutarji, kakor so bili v starih časib, ako bi danes nemškuta-rija pomagala do avancementa; oni bi bili prepričani soc.-dem., ako bi bil dež. odbor in vladni referent o Šolstvu soc.-dem. Pa tudi klerikalci bi bili, če bi jim to kaj neslo. Tako je v resnici. Liberalno učiteljstvo je jako čudna masa, s katero se lahko liberalni voditelji igrajo, kakor se v resnici godi. Za »Ziihlkandidata« postavijo kakega učitelja, in vsi gredo kakor elektrizirani zanje v boj, češ: Bo že kaj padlo zato kot plačilo ! Nas veseli, da se od te mase odločuje vedno več treznih, pametnih, za svoj sveti poklic in za naše dobro ljudstvo vnetih učiteljskih moči, katere so si ohranile dobro vest in pravi razum. Te seveda preganjajo na ostuden način oni, ki so slabši od njih. Kaj se je nam že vse povedalo o liberalnih učiteljih! Marsikateri, ki rohni kakor ranjen lev zoper »klarikalizem«, no ve, da bi mogli mi o njem sestaviti celo njegovo »conduito«, katera bi ga za vedno ubila. A mi smo — boljši ljudje, kakor liberalne hijene in svojega lista na mažemo radi s takimi stvarmi. Le to povemo učiteljem, da oni, ki ri jejo v liberalizem, imajo splošno na svoji strani le najslabše elemente izmed ljudstva, po navadi pa prav nikogar. A oni, ki so pošteni, krščanski možje in se ne sramujejo tega javno pokazati, imajo vse ljudstvona svoji strani, in mi smonjihovi odkritosrčni prija-teljiterjim hočemo pomagati, kjerkoli moremo. Humoristično je, če liberalec dokazuje socialnemu demokratu, da nima prav. Mi mirno gledamo to, ljudstvo se pa smeje. Državni zbor. Dunaj, 23. oktobra. Čas je denar. Ta resnični pregovor velja posebno-avstrijski zbornici, ki je zadnja leta potratila mnogo dragega časa s krikom in prepirom. Treba je pregledati in urediti gospodarsko knjigo, ki že štiri leta leži brez revizije. Se večjega pomena v gospodarskem oziru pa je nova nagodba z Ogersko in trgovinsko-carinska pogodba z Nemčijo. Samo te tri točke zahtevajo ogromnega dela in še večjo previdnosti. Največja štedljivost v državnem gospodarstvu ne more nadomestiti tega, kar bi Avstriji škodila slaba nagodba in skupni državni enostranski, nepravični carinski ta-ffifi. Zato vlada pritiska, naj bi zbornica .•Jimpreje pričela s proračunsko razpravo. Toda pot do proračuna je že teden dni zaprta z nujnimi predlogi. Danes je četrta seja, in zbornica je srečno rešila štiri nujne predloge. Tako more zbornica ad indelinitum uporabljati c5as za same nujnosti, in jako se motijo oni, ki hočejo že ta teden pričeti s proračunom. Ali je res vse tako nujno, kakor trdijo nekateri gospodje, to je drugo vpraštinje. Kakor pa zapravljivec ceni denar, tako avstrijska zbornica vrednost čaBa. In četudi so bile lani nove volitve, v zbornici so se le pomnožili možje, ki se ponašajo s škandali. Podivjano je javno življenje, podivjano časnikarstvo, a v avstrijski zbornici se je udomačila največja podivjanost. Neve-rojetno je, kako surovo in neotesano se vedo marsikateri »olikanec«, kakor je pokazala zopet današnja seja. Najprvo sta govorila glavna govornika o podržavljenju severozapadne železnice, dr. Pergelt in Mastalka. Ko je Kaftan odgovoril na razne ugovore jo zbornica z dvotretjinsko večino vsprejela nujnost Kaftanovega predloga. Za predlog bo glasovali poleg Če-hov tudi Poljaki, Jugoslovani, llusini, anti-semitje, soc.-dem. in Italijani. Predlog je bil izročen želez, odseku. Dogodki v Litavi. Dr. Stransky je nato utemeljeval nujnost svojega predloga, naj vlada strogo preiskuje dogodke, ki so se vršili dne 22. septembra -t. 1. v Litavi povodom otvorjenja nemškega otroškega vrtca, ter kaznuje iz-grednike. Komaj se vzdigne dr. Stransky, nastane nepopisen krik mej nemškimi na-eionalci in radikalci, ki je trajal ves čas mej govorom. Lumpje, lažniki, capini, barabe in enake psovke so kar dežovale med levo in desno. Najglasnejši so bili zopet Wolf, Stein, Schalk in tovariši. Naravnost sramota je, da se poslanci obsipajo s takimi izrazi. Mogoče, da je dr. Stransky pre-črno slikal izgrede nemških razgrajačev v Litavi, toda nedolžna jagnjeta Nemci gotovo niso. Saj poznamo te hajlovce tudi v Celovca, Celju .in drugod v obližju. To je večletna politična vzgoja v Avstriji, da en Nemec velja za deset Slovanov, in da je le »otročarija«, kar si nemška mladina dovoljuje proti slovanskim sodeželanom. Za Stranskim je takoj govoril minister-ski predsednik, ki je seveda prečital poročila vladnih organc/v. To pa vemo, kako je kujejo in narekujejo taka poročila. Toženec nastopi kot tožnik, ako to zahteva politika. Kakor morda ni vse res tako, kakor je trdil Stransky, gotovo pa je tudi poročilo prikrojeno v nemškem smislu. Tretji govornik, d' Elvert, jo skušal dokazati, da povsod lo češki lov vodo kali. Moj tem govorom je bil zopet grozen krik, ker govornik je s svojimi zolizmi provzročal mej češkimi poslanci burne ugovore. Oovo-rili so še S vozil, Albrecht in Hruby. Pomožni uradniki. Vprašanje, kako naj bi se d i u r n i-s t o m, kalkulantom in državnim uslužbencem, ki niso v nobenem plačilnem razredu, LISTEK. Majakov čuvaj. Spisal H. Sienkiewicz. — Preložil V. P. (Dalje.) Opoludne je napočila doba počitka. Življenje in ropot v pristanu je ponehaval, galebi so se skrili v skalnih pečinah, valovi so se polegli, pristan, morje in majak je zajela v svoje prijazno naročje popolna tišina. Rumene peščenine, oproščene epenjenih valov, so so lesketale kakor zlate lise na širni vodni gladini. Zlati toki solnčnih žarkov so razlivali svoj svit z neba na bistre valove, na peščenine in na skalovja. V takih trenotjih je objemalo tudi starca neko slastno zamak-njenje. Čutil je, kako dobrodejen jo mir in počitek, ki ga zdaj uživa, in ko je pomislil, da jo tudi stalen, bil je pri cilju svojega hrepenenja. Skawinski je pil s polnim duškom iz čaše svojo neizrečene sreče, verjel je in upal več in več. Ce zidajo ljudje starim invalidom palače, zakaj bi no privoščil Bog i njemu zavetišča? Starec je zaljubil stolp, majak, skalo, peščenine in samoto. Sprijaznil se jo i z galebi, ki so gnezdili v skalnih pečinah ter priletavali zvečer na ma-jakovo streho. Skawinski jim je metal navadno ostanke svojih jedi, oni so so pa kmalu tako/privadili, da so /fn obletavali vsak večer celi oblaki onih belih ptičev; starec je pa hodil mej njimi kakor pastir mej ovcami. Ob času oseke je hodil na nizke peščenine nabrat tečnih školjk in krasnih bisernic, katere so tam zapustili hitro odtekajoči valovi. Po noči za bajnega luninega in majakovega svita je pa lovil ribe, katerih je bilo obilo v senčnih skalnatih zatokih. Nazadnje se je privadil svojega skalnatega, pustega otočiča, ki je bil obrasten le z nizkim biljem, iz katerega je pa izvirala lepljiva, lepo dišeča smola. Revščino otočiča mu je tisočkrat nadomestil lep razgled v daljavo. O poludanskih urah, ako ni bilo megle, jo pregledal celo panamsko ožino, pokrito z najbujnejšim rastlinstvom. Skupine kokosovih palm in visokih kruhovcev so se družile takoj za aspiuvalskimi hišami v dične gozdiče. Dalje mej Aspinvalom in Panamo so je razprostiral veličastni pragozd, kateri so pokrivale zjutraj pa zvečer goste mogle — pravi tropični pragozd, obdan z vodami, opleten s slakom, šumeč bajno pesem, kakor morjo. S svojim stražnim daljnovidom je razločil no samo drevesa in široko listje banan, marveč tudi črede prožnih opic, trumo velikih marabov in roje kričečih papig, ki so j oletovalc včasih nad pragozdom kakor mrak in katerim so je izpreminjalo porje v mavričnih bojah tako krasno! Skawinski je poznal od blizu podobne gozde, kajti ko se jo razbila njegova ladija v Amazonski reki, je blodil cele tedne v pragozdnih goščavah in šumah. Dobro je vedel, kolika .smrtna nevarnost se skriva pod njihovo sijajno, vabečo zunanjostjo. V nočeh, ki jih je tam prebil, je slišal uprav blizu grobne glasove lenivcev in rjovenje jaguarjev ; videl jo ogromne kačo, ki so se gibalo na drevesih ter se ovijale okoli njihovih vej, kakor slak; poznal je ona sanjava gozdna jezera, polna električnih jegulj in krokodilov. Vedel je, pod kakšnim jarmom živi človek v onih nepreiskanih divjinah, kjer so nekateri listi desetkrat večji, kakor on sam, kjer mrgoli na milijone krvilačnih morikitov, gozdnih pijavic in ogromnih strupenih pajkov! To vse jo sam dobro poznal, sam izkusil, sam pretrpel; zato ga je prešinjala zdaj tem večja razkošnost, kajti mogel je smelo gledati vse one sebi sovražne spake, občudovati njihovo krasoto, pa brez strahu, da bi mu kaj škodovale — njegov stolp ga je branil pred vsako hudobijo. Zapuščal ga je tudi le ob praznikih. V nedeljo zjutraj se je napravil v praznično stražno uniformo s srebrnimi gumbi, svoje široke prsi je pa okrasil z zasluženimi redi. Ce je pa slišal, kako ga mimogredoč ljudstvo hvali: »Kajno, da imamo zdaj lepega čuvaja«. — »Pa ni krivoverec, poglejte : vsako nedeljo gre v cerkev !« tedaj je držal svojo srebrolaso glavo še bolj po koncu in ponosno stopal naprej. Po sv. maši so je pa vračal navadno takoj na svoj otočič ves srečen, pa vendar še zmerom neza-upajoč kopnini. V nedeljo si je nakupil tudi časopisov, ter iskal v njih evropskih novic, zlasti poljskih. Ubogo staro srce! Na tem stražnem stolpu, na drugi polukrogli, je bilo še vedno za domovino . . . Toda njegova bojazljivost se jo še povečala. Boječ se ljudi, ni Sel nazadnje več v mesto; minuli so tedni, odkar ni videl nikogar in nihče njega. Ves starčkov svet se jo začenjal na otočiču; trdno je sklenil, da ga nikoli no zapusti, pozabil je skoro na to, da jc še kaj na svetu razen njega. Da, še mistik je postal. Njegove mile, modre oči ao dobile otročji izraz tor zrle vedno brez cilja nekam v ne-dozirno daljavo. Starček Poljak, oddaljen od sveta in obdan z veličastnimi prirodnimi pojavi, ni poznaval več lastne osebe, nehal je biti posebno bitje, in.zrastel jo bolj in bolj s svojo okolico. Ni premišljal o tem, le čutil je, da nebo, morje, majak, i zlate peščenine, i razpeta jadra in galebji, priliv in odliv, da je vse to odina velika celoti» in ena velika skrivnostna duša; sam da sc pa izgublja v globočini te skrivnosti. Potapljal se je v njej, dremal je, pozabljal jo — in v tem umiranju lastilo osebe, v tem jiolu-bdenju in polusanjanju je našel toliko miru . . . . Oni mir jo bil bolj smrti, kakor življenju podoben . . . (Unije prih.) zboljšalo gmotno stanje, je že nekaj let na dnevnem redu. Vlada se je doslej vedno sklicevala na to, da nima potrebnega pokritja v državnem proračunu. S tem izgovorom, ki ni povsem neutemeljen, prihaja vlada, ako poslanci zahtevajo odpravo državnih mitnic in loterije ali pa večje podpore za obče koristne naprave. Do, ut des! to je odgovor linančne uprave. Ne spominjamo se, da bi bil kedaj skupni državni proračun nižji od prejšnjega, pač pa je žalostno dejstvo, da v višji meri rastejo državni izdatki, nego redni dohodki. Dajte, in dati vam hočemo. Dovolite nov davek, in zboljšamo plače, zvišamo državne podpore. To je slara pesem, ki jako zoperno odmeva. Tako za pobolj-šanje plač diurnistom finančni minister zahteva, naj državni zbor dovoli davek od voznih listkov. Tako se ogreni košček kruha s pelinom očitanj, ki so takoj pripravljena kot moralne zaušnice. Toda pregovor pravi: volk sit in ovca cela je nemogoče. To naj bi si zapomnili vsi oni krogi, ki od poslancev zahtevajo vsakovrstne podpore, a jih obkladajo z očitanji, ako rastejo deželni in državni stroški. Res pa je tudi, da sta država in dežela večkrat pri milijonih in sto-tisočakih razsipljivi, pri stotakih pa skopi. A to le mimograde. Da se diurnisti ne morejo hvaliti s svojimi plačami, tega nihče ne more tajiti. Zato je naravno, da trkajo na vrata. Včeraj je bila deputacija diurnistov iz raznih kronovin pri ministerskem predsedniku. Ta jo depu-tacijo prijazno sprejel ter priznal opravičenost njihovih zahtev. Dostavil pa je: Vlada hoče zboljšati plače, ako državni zbor dovoli potrebni kredit. Isto jo deputaciji odgovoril tudi finančni minister. Torej : Govorite z očetom, odgovarja mati. No, sinoči sta so posvetovala oče in mati. Zboroval je namreč proračunski odssk. Dr. Stemvvender je poročal o raznih predlogih glede uravnave plač diurnistom, kalkulantom in drugim državnim uslužbencem. Poročevalec je nasve-toval poseben zakon. Finančni minister pa je takoj prinesel pušico v obliki zakona glede davka od voznih listkov. Razne kategorije državnih uslužbencev, ki so v poštevu, štejejo okoli 21.000 oseb. Ako so le diurnistom in kalkulantom, ne vštevši davčne ekse-kutorje in pomožne uslužbence, zboljšajo plače za tretjino, to je, za 285 kron, znašala bi potrebščina 3,200.000 kron. Imenovanje pa bi ne izvrševal več uradni načelnik, temveč višja oblast, odpravili bi bo pavšali in določiti bi se morale tudi preskrbnine za starost. Odsek je konečno sklenil, naj vlada predloži tiskano poročilo. Vprašanje je torej v teku. Politični pregled. V Ljubljani, 24. oktobra. Okrajšana razprava o proračunu. Po dolgotrajnem pogajanju mej posam-nimi klubovimi načelniki se je slednjič doseglo sporazumljenje glede načina, kako naj bi se okrajšala proračunska razprava in dovršila, če le mogoče, po vladni želji do božičnih praznikov. Program za to je sestavljen tako le: Budgetni odsek bo vzel v pretres najprej samo one točke ozir. poglavja državnega proračuna, o katerih se ve v naprej, da se pri razpravi o posamnih postavkah no bo vnela večja debata. Tako rešena poglavja so izroče takoj v pretres poslanski zbornici. Na ta način se bo v plenumu in v odseku istodobno vršila budgetna razprava. Poleg tega so sklenili klubovi načelniki, da dobita pri razpravi v zbornici besedo pri večjih strankah po dva, pri manjših pa samo en govornik. Na ta način bi prišlo do besede le kakih 35 poslancev. — Prvo branje proračuna v zbornici se prične bržkone v petkovi seji in se završi najkasneje z dnem 31. oktobra, odsek pa prične razpravo vsled praznika še le 4. novembra. Na ta način, proti kateremu so se izpočetka najbolj upirali vsenemci, se po dosedanjih dogovorih okrajša letošnja proračunska razprava. Podobno so okrajšali proračunsko razpravo tudi v letu 1892. O volitvl zborniškega podpredsednika ali bolje o postopanju katoliškega centra napram temu vprašanju poroča »Linz. Volka-blatt« mej drugim to-le: Tudi centrum je bil izpočetka zadovoljen s kandidaturo po- slanca Kaiserja, v zadnji uri pa je sklenil oddati prazne glasovnice. Kaiser je v sploš nem precej zmeren pristaš nemške ljudske stranke in je vsled tega užival kolikor toliko simpatij pri ceiitrUiUU. Toda ker pa se mu je zdelo v zadnjem času potrebno, s poslancem Beuerle, Erler in drugovi udri hati po »klerikalizmu« in je celo podpira) znani predlog proti kongregacijam, jo bila stranka proti njegovi kandidaturi. Sicer pa tudi člani nemške ljudsko stranke niso nikdar glasovali za katoliške kandidate. — Predsedstvo poslanske zbornico jo zopet po-polnjeno, zaupanja cele zbornice pa nima za seboj. Združen je čeških strank v državnem zboru jo po poročilih iz parlamentarnih krogov gotova stvar. Združijo se v skupno parlamentarno organizacijo Mladočehi, konservativni veleposestniki, češki agrarci, narodni socijalci in konečno tudi oba moravska ka toliško-naroana poslanca. Ž-i v prihodnjih dneh se snide k posvetu parlamentarna komisija to najnovejše zveze, ki bo s tem dobila v parlamentu veliko večji vpliv in bo v zvezi z ostalimi slovanskimi strankami ložje paralizovala nemško 'evico. Oficijelno o osnovi to zvezo seveda dossdaj še ni nič znanega. Volitve na Hrvaškem. Komaj jo razpuščen hrvaški deželni sabor, žo so je pričelo živahno volivno gibanje. In kar nas posebno veseli: glasovi s Hrvaške pričajo, da bo združena hrvaška opozicija nastopila složna proti mažaronstvu. To v nas budi mnogo upov! Da bi se volitve pred leti v hrvaški sabor vršile po na rodni volji in pravilno, bi združena opozicija pridobila si večino. Ker je združena opozicija v saboru popolnoma zadostila narodovi volji in jo z rdzkrinkanjem kričečih razmer si pridobila v saboru mnogo moralnih zmag, pričakovati je, da narod njen pošteni trud poplača sedaj s tem, da pri volitvah odločno povzdigne svoje glasove za združeno hrvaško opozicijo. »Združeni hitimo pomagat domovini!« Ta klic se bo razlegal po lepi hrvaški domovini o priliki novih izborov. Ali bode ob tem klicu z i-vedel se svoje dolžnosti tudi dr. Jos. Frank ? . . . »Združimo okolu hrvaške zastave vse, kar je zdravo, neodvisno in ponosno v deželi«, tako kličeta »Obzor« in »Hrvatska«. Oba lista prinašata eden in isti članek, s katerim odkrivata narodu pošteno namene združene opozicije. Bog blagoslovi delo nesebičnih, poštenih hrvaških rodoljubov! Vlada jako hiti z volitvami. Do 6. novembra morajo biti dovršene vse saborske volitve in novi sabor se snide že 15. novembra. V nekaterih okrajih bodo volitve že v osmih dneh. Vso kaže, da se je ban v Khuen Hedervary silno ustrašil, da bi na Hrvaškem sedaj ne doživel »čistih volitov«, o katerih mu je hotela predložiti opozicija načrt zakona. Izjava slovaškega voditelja Mudroha. Predsednik slovaškega osrednjega odbora P. Mudron priobčuje v »Nar. Nov.« izjavo z ozirom na završene volitve v ogerski državni zbor, v kateri pravi mej drugim: »Naš volivni boj smatrajo na VBi črti prijatelji in sovražniki, v domovini in izvan nje, za resno, mogočno politiško dejanje, ki ga ni več moči prezreti in s katerim se mora vedno in povsodi računati. Zahvaljujemo Boga za vse volitvene vspelie in se veselimo iz celega srca, da imamo v državnem zboru može, ki so bodo potegovali za pravice in zakonite zahtevo našega slovenskega naroda in naglašali krivice, ki smo jih do-sedaj morali mirno prinašati. Zahvaljujemo se iz celega srca vsem zvestim, odločnim, vztrajnim in odkrito mislečim slovaškim možem, ki so vztrajali v boju pod zastavo našo in oddali svoje glasove slovenskim kandidatom. Dal Bog, da bi ti prvi vspehi padli na rodovitna tla in pomenili pričetek novega svežega narodnega življenja«. — Da se to res zgodi, je vroča želja tudi vsega slovenskega naroda, ki s Bočutjem opazuje sedanje veselo gibanje mej zatiranimi Slovaki. Le žal, da mej izvoljenimi poborniki ni tudi voditelj sam. Rešitev krečanskega vprašanja se po poročilu raznih listov bliža svojemu koncu, no ve se le, ali se na vsi črti ustreže želji nadkomisarja Jurija in večine krečanskega prebivalstva, ali pa se samo urede notranje krečansko razmere. Na svojem potovanju po Evropi sta princ Jurij in njegov oče grški kralj neki toliko dosegla, da so jo Rusija odločno zavzela za želje Krečanov in da Francija in Italija no bota povzročali posebnih težkoč Ni pa še dognano, kaj poreče k temu Anglija, ki dosedaj še ni dala nikakega odgovora. Pričakuje se, da bodo Angleži imeli v prvi vrsti pred očmi turške koristi in — svoje ter da ne bodo pritrdili predlogu Rusije. Te dni skliče princ Jurij narodno skupščino, kateri pojasni dosedanje uspehe in ki bo sklepala o tem vprašanju. O nevtralnosti napram angleško- burski voiski se je po časopisju že mnogo govorilo in pisalo v naši monarhiji. Tudi sedaj sta v poslanski zbornici vloženi dve interpelaciji glede prekršenja nevtralnosti od strani naše države. Naša vlada je sicer že opetovano skušala dokazati, da so od naše strani res niso prekoračile določbo nevtralitete, toda vsak ima o tem lahko svojo sodbo in si na pr. lahko sam misli, kako se strinja z omenjenimi določbami nabava konj in topov ter sedel za angleško armado v naši državi. Pomenljiveje pa je, kako sodi o nevtralnosti neki dunajski, Burom skrajno »prijazni« list. Po njegovem mnenju nevtralnost celo tedaj ni prekršena, ako se dovolijo enemu delu olajšave. Vsaka nevtralna država ima brez-dvomno pravico, enemu ali drugemu delu pokazati na ugodneji način svojo nevtralnost, ali z drugo besedo : pomagati enemu delu, drugemu pa ne. Da bi so tako postopanje res strinjalo s strogo nevtralnostjo, tega menda ne bo trdila niti dunajska »Informacija«. Stavka na Francoskem. Republičanstvo z vsemi frazami o »svobodi« ni nasitilo francoskih delavcev. Silno vznemirjenje vlada sedaj na Francoskem radi stavke, ki se pripravlja med rudarji. En del rudarjev je za splošno stavko, drugi pa proti njej. Del je oborožen s samokresi, puškami in bajoneti. Vlada zatrjuje, da je pripravljena na vsako eventuelnost in je že določeno, kaj mora storiti vojaštvo, ako prido med delavci do najhujšega. Posebno se je bati, da prične z odločilnim bojem onih 1200 delavcev, ki so stavkali in jih družba rudniških posestnikov noče več vzeti na delo. Ti delavci so v najhujši bedi in pripravljeni na vse. V izrednem zasedanju francoske zbornice je predvčerajšnjim poslanec B a a 1 y predložil predlog o zagotovitvi minimalnega plačila 2 franka na dan za rudarje in je zahteval, da se odobri nujnost. — Predlagal je dalje osemurni delavnik in zavarovanje za starost. Ministrski predsednik W a l d e c k-R o s s e a u je odklonil določitev minimalne plače in dejal, da je pripravljen pričeti posvetovanje za starostno zavarovanje. Neugodno se je izrekel tudi glede 8urnega delavnika. Nujnost Baslyjevega predloga je bila v s p r o-jeta, odklonjena pa je bila takojšnja razprava b 321 glasovi proti 254. Nikakor še ni gotovo, da so stavka ne prične. Zmernejši delegati rudarskega sindikata so predlagali, naj se stavka vrši osem dni in naj delavci pokažejo svojo solidarnost s skupnimi obhodi po mestih. Trije delegati so glasovali za splošno stavko, trije proti. Jeden še ni oddal glasu. Prefekt v Monceauxu je izdal povelje, da mora vsak, ki ima kako orožje, izročiti isto v treh dneh pri županu. — Najnovejša vest o stavki se glasi, da je združeni sindikat rudarjev s 4 proti 2 glasovoma sklenil preložiti začetek splošne stavke na nedoločen čas. Sklenilo so je poslati na vlado poročilo. Mandžurija. Nekateri angleški listi poročajo, da je Rusija pripravljena oddati nazaj nekaj mand-žurijskih provincij, in sicer provincije Liao-tung, Kisin in Heitung Kiang, severno od reke Sungari. Kitajska pa se zavezuje, da so glede obrambe železniške črte Šanhaik-wan Niutschwang zanaša izključno na Rusijo. Rusija so izjavlja, da iz Senkinga v teku letošnjega leta, iz Kisina in Heitung Kianga pa v prihodnjih dveh letih umakne svoje čete. Kitajska obljublja Rusiji, de bo nastavljala ruske častnike za izvežbanje mandžu čet Tsengčijevih, tartarskega generala iz Mukdena. Angleški listi pravijo, da so ti pogoji za Kitajsko tako ugodni, da se nahaja skoro gotovo še neka druga pogodba, katera bo bode pa ohranila tajna. Buller — odpuščen. Znani bivši angleški poveljnik v južnoafriški vojni Buller je proti svoji volji umi-rovljen. To je zaključek znane angleške kapitulacije v Lidysmithu. Buller je dobil pred nasilnim umirovljenjem ponudbo, naj prosi za umirovljenje, a Buller je odklonil to malo laskavo ponudbo. Zadnji čas je bil Bu'.ler korni poveljnik v Aldershotu. Glavni povod njegovega umirovljenja je bil govor na nekem banketu, pri katerem je pripo-znal, da je angleškega generala White po bitki pri Colenso pozval, naj kapitulira. Mo-žiček ga je imel skoro gotovo pri banketu malo preveč v glavi, da je to izblebetal, in tako se je njegova poveljniška slava, ki so žalostno pričela v Južni Afriki, žalostno končala na Angleškem. Buller je eden najintimnejših kraljevih prijateljev in milijonar. Razno. Panamerikanski kongres je bil včeraj otvorjen v Meksiki. — Iz L i z a-b o n e se poroča, da je vladi večina samostanskih redov predložila na zahtevo vlade svoja pravila. — Iz Londona so danes poroča: Lord Salisbury se jo včeraj vrnil v London. Danes so vrši ministerski svet, ki bo sklepal v »resnih sredstvih«, da se skoro konča južno-afriška vojna. — O anarhistih, Francoska zbornica jo s 402 glasoma proti 132 glasom predlog Vivianijev gledo odprave postave o anarhistih. — U s t a j a. Mornariški tajnik v Washingtonu je dobil poročilo, da je na otoku Samar nevarna ustaja. — Predsednik Roosevelt je učinil že grozno veliko napako, ki je po mnenju lista »Memphis Commercial Advertiser« večja, kot kako hudodelstvo. Vsprejel je namreč v avdijenci — zamorca Washingtona, nekega za šolstvo precej zaslužnega voditelja zamorske industrijske šole v Alabami, in ga povabil celo k obedu. To je pa v očeh nekdanjih trgovcev s sužnji v južnem delu zveznih držav nekaj nečuvenoga in zgoraj imenovani list pripominja, da si predsedoik tega madeža no more izbrisati z nobenim činom. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. oktobra. Imenovanja v poštni službi. Poštnimi praktikanti so imenovani: absolvi-rana gimnazijca Jožef Blazina in Pavel Warto ter nadučitelj Einer. S e r t h. Osebne veBti. Generalni major Otmar pi. Zawodsky, poveljnik 3. artilerijske brigade, je prišel iz Gradca v Ljubljano in-spicirat divizijski artilerijski polk št. 7. — Koroški dež. šolski svet jo imenoval gdč. Ido S c h i 11 n i g za učiteljico v Hodišah, gdč. Bernhardino S i m a za učiteljico v Tinjah in gdč. Ilermino V o n č i n a za učiteljico v N. Grebinju. Umrl je v Cerknici trgovec in posestnik g. Fran Tratnik. Javno predavanje v „Kat. Domu". Včeraj je razpravljal g. G o d e c o vzrokih južnoafriške vojske. Opisoval je južno afriško angleško politiko, ki posebno želi preprečiti, da ne bi bo nemški naselbini v vzhodnji in zahodnji Afriki druga drugi zbližali in tako zaprli Angležem poti do novih posestev. Omenjal je razlike med angleškimi in bur-skimi nazori glede na prostost zamorcev. V tej zadevi je bilo nasprotstvo obeh narodov žo od nekdaj hudo. Predavatelj je na kratko razvil zgodovino južno-afriških zlatih in de-mantnih rudnikov, kateri bo glavni vzrok krvavega boja na daljnem jugu. Predavanje je bilo zopet prav dobro obiskano. Občinstvo je z zanimanjem sledilo zanimivemu, poljudnemu predavanju. Takih poljudnih predavanj si več želimo. — Prihodnjo sredo, 30. t. m., bode predmet predavanju izgovori, s katerimi se izkušajo brani t i p os a mezniki alipacele družbe, če koga po krivici izkoriščajo. »Zarja«- Pri prvem rednem občnem zboru slovenskega kat. akad. društva »Zarja« v Gradcu sestavil se je odbor tako-le: Predsednik : stud. iur. Josip Dermastia; podpred- sednik: stud. phil. Franc Kolenec; tajnik : stud. ing. Baldomir Jarc; blagajnik: stud. phil. Anton Detela; gospodar: stud. ing. Josip Podkrajšek. Stanovanje društva je v Gradcu (Schillerstrasse 54, Parterre). Za pogorelce v Dobličah so včeraj, kakor se nam poroča z Dunaja, poslanec Pfeifer in tovariši v zbornici nujno predlagali, naj vlada dovoli izdatno podporo. — Kakor znano, je 4. t. m. ogenj uničil šestim gospodarjem vsa poslopja, mnogo obleke in desetero glav živino ter jim naredil 17.500 K škode. Zavarovani so bili le za neznatne svote. Za državne pomožne uradnike. Včeraj smo med dnevnimi novicami v kratkem sporočili o sprejemu deputacije pom. uradnikov, diurnistov, kalkulantov in pisarniških pomočnikov, pri min. predsedniku in fin. ministru. O tej zadevi poročamo danes obširneje v poročilu iz drž. zbora. Tu pripominjamo le še, da je deputacijo vodil kršč.-soc. drž. posl. P r o c h a z k a , kranjske pomožne uradnike pa je v deputaciji zastopal g. Al. Breskvar iz Ljubljane. Tirolski romarji v Ljubljani. Danes zvečer ob 7. uri 10 minut se pripelje 380 tirolskih romarjev, ki so na poti iz sv. dežele proti domu. V Ljubljani bodo na kolodvoru večerjali. V Krki utonila je včeraj Amalija Omahen, žena železniškega čuvaja v Grib-ljah in mati devetih nedoraslih otrok. Prepeljala je, kakor navadno vsak dan, svojo hčerko, ki obiskuje šolo v Šmihelu pri No-vemmestu, čez Krko. Ko se je pa vračala nazaj, se je čolnič prevrnil. Hči je priklicala na pomoč očeta, ki je šel takoj reševat ženo v drugem čolnu, a bilo je zaman. Izginila je brez sledu. Z ubogo rodbino ima prebivalstvo občno sočutje. Tolovajski napad. Minulo nedeljo zvečer se je z večernim vlakom iz Ljubljane v Trebnje dcšli delavski nadzornik Ivan Pe-trič vračal v svoje pol ure od Trebnjega oddaljeno bivališče. Mej potoma pa plane nadenj nakrat šest fantov, ki so ga tako neusmiljeno obdelovali s kamenji in koli, da je komaj prišel do svojega stanovanja. Doma je tudi opazil, da so mu zlikovci pobrali 22 K G0 h denarja ter srebrno uro z verižico. Napadeni meni, da sta bila dva mej njimi delavca, ki z njim delata pri prelaganju trebanjske ceste. Šolstvo na Štajerskem. G. Franc Vrečko, nadučitelj v St. Ilju pri Turjaku, je postal nadučitelj na okoliški šoli v Slovenski Bistrici. — Gdč. Marijana Vr e č k o, absolvirana učiteljska kandidatinja, jo imenovana za provizorično učiteljico v Podgorju pri Slov. Bistrici. Iz Ljutomera se poroča, da se je ondi kot okrajni zdravnik naselil g. Karol Chlou-pek, doslej zdravnik v Velenji. Podporno društvo organistov s aedežem v Ceiju ima dne 5. novembra svoj občni zbor. Opozarjamo na dotično oznanilo. Obsojeni zasramovalec Boga. Raz-našalec pisem Franc Sterbinc v Poberšu je zasramoval križ s tem, da je vzel večkrat psa v naročaj in mu delal znamenje sv. križa. A to mu še ni bilo dovolj. Ko so ga sosedje radi takih dejanj svarili, pričel je psovati Boga. Obsojen je bil Škerbinc te dni v Mariboru na štiri mesece strogega s postom poostrenega zapora. Vsenemci v Gradcu nameravajo pričeti z izdajanjem svojega dnevnika. Glasilo nemške ljudske stranke, »Grazer Tagblatt«, jim je še premalo radikalno. Poneverjenje. Poštni ekspedijent Friderik Niederle na Pragarskem je poneveril 5000 K in ušel. Niederle je rad psoval slovenske stranke. Cvetoča jablana v jeseni. Na posestvu gospoda Robiča v Lembahu na Štajerskem je jablana sedaj v poznih jesenskih dneh popolnoma v cvetju. Izkopnine na ptujskem polju. Pri Hajdini je prof. Gurlit zopet odkopal en tempel rimskega solnčnega boga. Tempel je 7l't m širok in še jedenkrat tako dolg. V templu je mnogo kipov, napisov, denarja itd. Prof. Gurlit pravi, da je bil sezidan začetkom prvega stoletja po Kristusu. Vse svetišče je pravi muzej redkih predmetov. Ljubljanske novice. Ljubljanski veteranci imajo dne 2. novembra ob 10. uri dopoludne sv. mašo pri sv. Jakobu. — G položaju meščanske godbe se je včeraj zvečer posvetoval zaupni shod godhinih prijateljev. Na leto velja godba 25.800 kron, dohodki so znašali 22 040 kron, torej nedostatka 3760 kron. Do novega leta bi godba potrebovala šo okolu 4000 kron. Ako jih do 1. prih. meseca ne dobi, se mora razpustiti. Treba bi bilo društvu meščanske godbe pridobiti še 476 članov, ki bi plačevali po 1 krono na mesec. Žup an Hribar se je izjavil, da, ako bi tudi mestna občina dala zaželenih 10.000 kron na leto za godbo, bi godba ne izhajala, naj se torej dobi druga pota, da se pokrije potrebščina. Ko-nečno je bil sprejet predlog gospoda dr. Gre gor i ča, naj so skliče izredna seja ob činskega sveta, ki naj godbi dovoli 4000 K brezobrestnega posojila. Sklenilo Be je ustanoviti tudi agitacijske odseke za nabiranje članov. — Z o dpra vo brvi, ki jo nekaj časa nadomeščala mesarski most, se je pričelo. — »v. Petra most se popravlja. Prihodnji teden bode most zopet odprt za tovorni promet. — Konj ušel je včeraj gostilničarju Antonu Weiserju ra Tržaški cesti št. 21 ter je priletel preko Kongres nega trga v Š*denburgovo ulice, kjer g.s je ustavil postrešček Matjašič. Cesta je bila polna šolskih otrok, vendar se ni prigodila nobena nesreča. Celovško pokopališče — se ne blagoslovi! Iz Celovca, dne 22. okt. Celovški mestni zbor je dovršil v svoji današnji seji prav — junaško dejanje. Sklenil je z ogromno večino, da se novo mestno pokopališče — ne sme blagosloviti! Držeč se cerkvenih z a p o v e d i j zahteval je mil. g. knezoškof, da se mora dati katoličanom poseben oddelek. Vršile bo ae zavoljo tega zadn|e tedne med mestnimi odborniki in knezoškofom dolgotrajne obravnave. Knezoškof dr. K a h n storil je, kar je le mogel storiti, da mestna občina no pride v škodo! Zastonj! Današnje glasovanje v mestnem zboru je pokazalo tukajšnjo nemškonacijonalno kliko v vsej njeni najgrši nagoti. Snedli so prej dano besedo in sklenili z 21 glasovi proti 2, da se ne dovoli, novo pokopališče blagosloviti! — Mestni odbornik pl. Dietrich je imel pogum, da je zagovarjal naše stališče in predlagal, naj se od-kaže katoličanom poseben oddelek. Navzočih je bilo mnogo nemškonacijonalnih uradnikov, ki so govornika motili s prav nesramnimi medklici. Zoper blago-slovljenje bo govorili: Haderer, pl. Metnic, Čebul, Achatz in Kohlmayr, — zadnja dva »Proč od Rimovca«, ki sta dala kat. cerkvi že dolgo slovo! Za blagoslovljenje sta glasovala samo p 1. Dietrich in F o r -nara, ki sta vkljub hudemu zabavljanju imela pogum, giasovati po svojem prepričanju! — Uspeh divje gonje bo, da se mora napraviti za pretežno večino katoličanov posebno pokopališče. Na javni občni zbor političnega društva »Edinost« pridejo prihodnjo nedeljo tržaški slovenski deželni poslanci in več istrskih deželnih poslancev. Navzočen bode tudi drž. poslanec Spinčtc. Centralna posojilnica v Gorici je sicer še jako mlad zavod, vendar dobro napreduje. Do sedaj je imela skupnega denarnega prometa za 2,073.359 kron. stanje hranilnih vlog znaša 316.318 kron, stanje posojil na vkjižbo 245 583 K, na osebni k r e d i t pa 153.913 K. Število članov znaša 412, kateri so vplačali po en ali pa po več deležev, bodisi glavnih ali pa opravilnih. Trinajst raiffeisenskih posojilnic, ena okrajna posojilnica in ena produktivna zadruga je vstopilo v zvezo s »Centralno posojilnico« kot osrednjim zavodom goriških zadrug. Vinska letina v hrvaškem Zagorju. Iz Klanjca sc nam piše: Celo poletje smo z veseljem opazovali, kako lepo se polni trsje pri ugodnem vremenu. Za lepim vremenom je pa začelo deževati in deževalo je 14 dni. Vsled tega smo bili po pravici v strahu za grozdje, da bo gnilo. Česar smo se bali, to se je tudi zgodilo; ali gnilo je samo zgodnje. Za dežjem se je pa pokazalo zopet prijazno, toplo solnce. Grozdje se je začelo mehčati in sprejemati v fč sladkor. In res, kdo bi si misli), da bomo letos nabrali toliko in tako dobrih grozdov. Vina imajo naši ljudje letos toliko, da že dolgo toliko ne. Zmanjkalo je marsikateremu posode. Morete Bi misliti, da ni drago, čeprav je dober mošt. Naš kmet potrebuje denarja, komaj čaka, da pride kupec in mu prinese »rajčkov«. Cona moštu je 8 do 15 gld. hI. V prejšnjih časih so Kranjci, post-bno Go-renjoi, radi zahajali po vino semkaj, zdaj jih pa pogrešamo. Vabimo torej kranjske kupce, da Be potrucljo k nam, zakaj no bo jim žal, da so kupili c Hrvata.«. Iz Zagreba se poroča, da bode zagrebški vojaški poveljnik baron Berhtolsheim radi bolezni stopil v pokoj in na njegovo mesto pride nadvojvoda L o o p o I d S a 1 v a t o r. Slovenska tiskarna v Braziliji. G. J. S t r u c e 1 j, nekdanji odgovorni urednik »Soče-, ki biva že dalje časa v Porto Alegre v Braziliji, naznanja v posebni v špan-ekem jeziku sestavljeni okrožnici, kakor tudi v nemškem listu »Viribus unitis«, ki izhaja v omenjena mestu, da je otvoril pod tvrdko Jos. Structflj et Cia. knjižno in akcidenčno tiskarno. Omenjeni nemški liBt se je preselil b svojim uredništvom in upravništvom takoj v novo Štrueeljevo tiskarno. * * * Nadvojvodinja dramatična pisateljica Neim avstrijska nadvojvodinja jc dramatizirala Anzerigruborjev roman »Der Schandfl .ck«. Igra se bode skoro predstav liaia na dunajskem jubilejnem gledališču. Tudi neki Ignac Lutter je že prej dramati ziral iHto snov, a na korist nadvojvodinjo odstopil od svojih pravic. Neprijetno iznenadenje so doživeli na Dunaju gostje neke znano vinarne. Na dvorišču vinarne bilo je polno gostov, kar se začuje pretresljiv krik in sredi med goste prileti iz tretji tia nadstropja žensko telo. Neka dekla se je vrgla b toliko visočine na dvorišče z namenom, da se usmrti. Težko ranjeno so prepeljali v bolnico. Prva dijakinja na dunajski visoki šoli za kmetijstvo je gdč. Ljubica Choršilovva Najiravila je maturo v Karkovu, ker pa ruska matura za avstrijsko šole ni veljavna, sme gospodična le kot hospitantka obiskovati dunajsko visoko šolo za kmetijstvo. Gospodična namerava napraviti prošnjo, da se jo pripusti za izredno slušateljih. O glasovitem laškem roparju Mu-solinu. Poroča se, da bodo orožniki, ki so Musolina ujeli, dobili 20.000 lir nagrade. Musolino je pri prvem svojem zaslišanju obstal devet umorov in 14 posku-š o n i h u m o r o v. Ko je Musolino v roke Bodnika položil to izpoved, je napravil dolgo ponižno jirošnjo do italijanskega kralja, v kateri prosi za pomiloščenje. V prošnji pravi, da on ni nikogar ubil iz hudobije ali z roparskim namenom, temveč lo iz golega maščevanja do onih ljudi, ki so krivi, da je postal to, kar je sedaj. Musolino zaupa popolnoma v milost svojega kralja. — Pred dvema letoma je bil še pošten mladenič. Potem pa jo bii od strani župana iste vasice, kjer je bival, obdolžen, da je napravil neko hudobijo, in obsodili bo ga v 18 mesečno ječo. Ko je zaročenka Musolina — ki je bila zaslišana kakor priča — čula, da je nje zaročenec obsojen, zgrudila se je v sodni dvorani na tla in bila je mrtva na licu mesta. Zadela jo je kap. Ko je Musolino svojo ljubljeno devojko videt mrtvo, zgrozil se je in prisegel smrt vsem onim, ki bo ga — kakor je trdil — po krivem dolžili hudodelstva. lil res je na grozen način spolnjeval storjeno obljubo. Malo časa potem, ko je bil obsojen v 18 mesečno ječo, je pobegnil iz iste. In bila je resnica, da jo bil po nedolžnem obsojen, kajti pozneje bo je pojasnilo, kdo jo kriv zločina, radi katerega je bil Musolino obdolžen. A bilo je prepozno, ker Musolino se je že maščeval na županu; tega so namreč našli nekega jutra nekje blizu njegove vasi ustreljenega. Potem je Musolino ubil vsakogar, ki se mu je hotel staviti na pot. In tako so neki zlobni ljudje iz poštenega in delavnega mladeniča naredili največega briganta v Evropi. — Rimski listi poročajo, da je lov na Musolina stal, italijansko vlado okolo en milijon lir. Reorganizacija srednjih šol v Rusiji. Ruski službeni »Pravit Viestnik« javlja, da je poverjeništvo za reorganizacijo ruskih srednjih šol definitivno dovršilo svoj posel. Rusko srednje šole bodo imele sedem letnikov. Grščina se odpravi, a latinščina se bode učila samo v štirih višjih tečajih. Za to se bodeta podučevala dva moderna jezika, a posebno bo bode pazilo na domačo zgodovino in prirodne nauke. Razširjeno bode tudi učenje matematike in ruske književnosti. V Petrogradu, Moskvi, Kijevu, Varšavi in Jurjevsku ostala bo po ena kla sična gimnazija. Lar jo odobril novo osnovo, tor se bode reorganizacija popolnoma uveljavila do leta 1905. Avstrijski protestantje zahtevajo drž subvencijo in sicer zahtevajo, naj jim da naša država subvencije 1 mil. kron! Znano je, kam meri agitacija »Los von Rom« in da sta to protestanške agitacijo obsodila ceBar in prestolonaslednik, zato jo res predrzno, da je evangeliška generalna sinoda, ki je zborovala na Dunaju preteklo nedeljo, sklenila odposlati deputacijo k — cesarju. Katoliška univerza na Holand-skem Katoliški listi na Nizozemskem so jako živahno pečajo z načrti, kako ustanoviti na Holandskem katc liško vseučilišče. Umorjen župan. V Maszana Dolna na Giliškeiin jo ZOletni Jan Kuzsay umoril vaškega župana, ker mu je dal' občutiti svojo strog.iBt. Kuzsay je vrgel župana v vaški vodnjak, kjer je župan utonil. Zanimiva obravnava in razsodba. Iz Kolina na Nemškem Be poroča: Pred sodiščem je etal te dni jetnik Streng. Vzrok je bil naslednji. Sojetnika Streng in Guth sta sklenila, da skupaj umreta, ^reb je odločil St enga, da prične izvrševati sklep. Njegova naloga jo bila najprej umoriti Gutha in potem samega sebe. Sunil jo Gutha z neko ostjo in ga umoril, potem pa je Streng hotel sebe usmrtiti, a so mu ni posrečilo. Sodišče jc Strenga oprostilo, češ, da takrat, ko je dejanje izvršil, ni imel razsodnosti. Pes uničil 10 OOO mark denarja. Nekemu trgovcu v Landsbergu v Nemčiji se je primerilo to-le: Trgovcu se je mudilo na pot. V naglici je zaprl pomotoma in nevede svojega malega psička v železno blagajno. Ko se jo vrnil, odprl Je blagajno in našel notri psička mrtvega. Živalica |e vsled lakote požrla bankocev v vrednosti 10.000 mark. ali jih pa raztrgala. Prepovedan izvoz žita. V nekaterih ruskih okrajih se zopet boje, tla ne nastane lakota. Zato je vlada prepovedala iz dotičnih okrajev izvažati žito v Nemčijo. Največja vojna ladija na svetu se zida v Devenportu za angleško mornarico. Imela bo prostora 1650 ton in 425 čevljev dolžine. Po nedolžnem radi umora obsojen vseučiliščnik. V Topeka v Ameriki j-, bil radi umora obsojen vseučiliščnik Joh Collins. Zagovorniki obsojenega volikošolca so dobili sedaj nove dokaze, h katerimi bo mogočo dokazati popolno nedolžnost njihovega kli-jenta. ki je bil obsojen zaradi umora v desetletno ječo. Sedaj jo umrl neki kaznjenec, ki je na smrtni postelji izpovedal, da je umoril dotičnega moža s pomočjo nekega zamorca. Ta in oni zamorec sta bila namreč pri dotčni obravnavi glavni priči in na iz-povedbo teh prič je obsodilo sodišče Collinsa v ječo. Za 76 069 dolarjev ukradenih znamk V Čikagi je tatinska družba u lomila po noči v poštno poslopje in ukradla poštnih znamk v vrednosti 76 069 dolarjev. Na obeh straneh. Nedavno temu se je nekje na Nemškem ob žalostni priliki dogodila ta-le vosela dogodbica. Nekdo je umrl. Prijatelj mu je naročil venec s trakovi in velel, naj bo napis: »Počivaj v miru!« na obeh straneh. Mož je menil na obeh straneh traka. Dekle, ki je v prodajalnici vsprejelo to naročilo, jo jo tudi izvršilo naj-točnoje, kakor je ono umelo naročilo. Ali je gledal naročnik, ko je dobil trak z napisom : »Počivaj vmiru na obeh straneh!« l>rui?stva. (Vabilo) k občnemu zboru «Podpornega društva organistov s sedežem v Celju«, ki ae vrši dne 5. novembra 1901 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Katoliškega doma« v Ljubljani. Vspored: 1. Ogovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3 poročilo blagajnika; 4. premenitev pravil; 5. volitev novega odbora in dveh nadzornikov; 6. slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši so drugi dve uri kasneje, pri katerem se sklepa v smislu § 24. dr. pr., no glede na število udeležencev. Redne ude zastopajo lahko pooblaščenci, vendar tem ni dovoljeno več udov zastopati. Vsi samostojni predlogi morajo se vBaj 8 dni pred občnim zborom društvenemu vodstvu naznaniti. V zvezi z občnim zborom bere se ob 9. uri dopoldne sv. maša v nunski cerkvi, pri kateri poje iz prijaznosti samostanski pevski zbor. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Durov! Za »Našo stražo«. Gosp. Gregor Jakelj, župnik pri Sv. Jakobu ob Savi, 10 K. Za pogorelce v Gor. vasi pri Ribnici. Gospod kanonik Jan. Sa-jovic 5 K. Bog plačaj! Odbor dijaške kuhinje v Kranju je prejel od 5. avg. do 15. oktobra sledeče darove in prispevke, katere bo darovali: Po g. Kocmurju g. Janez Rebolj iz Trzina za kazen 10 K, mesto venca na krsto gospe Šlambcrgerjeve gg.: V. Majdič 10 K, Ivan Rakovo 5 K, Fr. Peterlin 2 K, proiesor Štritof 2 K, Al. Seliškar 2 K, Rud. Kokalj 2, Ferd. Polak 2 K, Janko Majdič 2 K, Janko Sajovic 2 K in gospa M. Mayr 2 K; po gospodu sodn. adjunktu Fr. Peter linu »Dunajčan v Helenenthalu« 60 h, odbor mladih šolarjev v Litiji polovico čistega dohodka od otročke veselice, prirejene dne 18. avgusta t. 1., 16 K; gosp. župniki: Iv. Belec v St. Martinu v Istri 10 K, Janez Ažman v Gorjah 5 K, Jan. Škerjanc v Vre-mah 10 K, Jernej Primožič v Goričah 4 K. Jernej Ramovefl v Poljanah 20 K, Jan. Teran v Liubnem 6 K, Blaž Petrič v Veleso vem 4 K. Mart. Narobe v Zapopah 12 K, Miha Koželj v Podbrezju 5 K, Fr. Okorno-veo v Dražgošah 4 K 50 b, Jurij Dernovšek v Zabnici 4 K in Baltazar Bartol v Spodnjem Berniku 5 K; gospod Iv. Stelč iz Kamnika namesto venca pokojnemu g. Francu Fischer 10 K, gdč. Franica titroj v Žapužah 5 K, vrtna veselica v gostilni gdč. Franje Keržič v Trbojah v prid dijaški kuhinji v Kranju dne 1. septembra t l. čist. dohodka 120 K 42 h, in dar gdč. Franje Keržič v znesku 20 K, mesto venca na grob pokojne gospe Katinke Šlambergerjeve gosp. Karol Florian 5 K, napredno omizje v Kostanje vici 13 K 3 h. Al. Pavlin iz Podbrezja letni prispevek 24 K, prof. Štritof v Ljubljani 4 K, črna kava pri Jahačevi Minki ob 2. uri zjutraj 4 K, črni peter v Češki koči 3 K, župnik Fr. Porenta iz Križev 10 K, dr. Fr. Preve, odvetnik v Kranju 10 K, sodnik Fr. Pogačnik v Kranju 20 K, M. Pavlin nabral v gostilni gospe Magde Rant o priliki Loj-zetove odhodnice 4 K, po dr. Štoru, odvetniku v Ljubljani, župnik A. More v Bukov-ščici globo 50 K, notar Niko vLenček v Škofji Loki 5 K, župnik Molj v Stranjah v spomin vrlega pokojnega kamniškega župana Luke Berganta 10 K, po adj. Al. Se Ijškarju Iv. Sink v Kranju 20 K, županstvo Skofja Loka 20 K, na semnju pri Knedlnu 4 K 12 h, čitalniški pevski zbor v Kranju od K. Jagerja mu podarjenih 30 K (povo dom petih žalostink ob pogrebu sina Rudolfa), po upravništvu »Slov. Naroda« Janko skerbinec, nadučitelj v Višnji gori 18 K 20 h, darovali prijatelji prerano umrlega župana gospoda Stepica v Višnji gori namesto venca na njegovo krsto ; neimeno van 20 K. Gilbert Fuchs v Kokri 20 K, Matej Seršen na Skaručni 2 K, Viljem in Ferdinand Polak v Tržiču 40 K, Martin Poč, župnik v Komendi, 4 K, županstvo Mošnje 30 K, Miha Noč, posestnik na Javorniku, 3 K, Anton Golobič v Cerkljah 9 K, župnik Franc Rajčevič v Grahovem 60 K, g. Karol Florian v Kranju mesto venca na krsto Fr. Pucherja 10 K. — Zahvaljujoč se za vse došle mu prispevke, prosi odbor »Dijaške kuhinje« gg. podpornike in prijatelje tega tako pc trebnega zavoda, naj ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost do revnih dijakov in naj širijo zanimanje za »Dijaško kuhinjo« v Kranju med svojimi znanci. Telefonska in brzojavna poročita Dunaj, 24. oktobra. (C. B.) Pri-četkom seje protestira poslanec Pa ca k v ime mladočeškega kluba mej neprestanim vriščem vsenemcev proti včerajšnjim surovim napadom na poslanca Stranskega ter vpraša predsednika, kaj namerava ukreniti, da se v bodoče preprečijo taki dogodki in varuje ugled zbornice. Predsednik grof Vetter kar najgloblje obžaluje včerajšnje dogodke in izjavlja, da mu žal ne pristoja nobena druga pravica, nego dajati ukor, katere se je včeraj tudi posluževal. Predsednik opominja poslance najnuj-neje, naj varujejo ugled zbornice in se vzdrže osebnih psovk (Pohvala). Nato se nadaljuje razprava o nujnem predlogu posl. dr. Stranskega. Dunaj, 24. oktobra. V današnji seji je poslanec S t ran sky zavračal psovke „jud!", s katerimi so bili Nemci včeraj napram njemu jako radodarni. Stransky je dokazoval, da je bil praded voditelja Vsenemcev Schonererja Žid, torej naj stranka, ki ima voditelja, v čegar žilah se pretaka židovska kri. ne meče okolu s takimi psovkami. Na to je sledilo glasovanje glede predloga posl. Stranskega o dogodkih v Litavi. Nujnost se je soglasno sprejela. Glasovali so za nujnost tudi Vsenemoi. 0 meritu se je glasovalo ločeno in sicer je bil predlog, naj se pozove vlado, da uvede v tej zadevi preiskavo, soglasno sprejet, predlog, naj se vlado pozove, da krivce kaznuje, pa je bil tudi sprejet s 139 proti 122 glasovom. Nemci so glasovali proti in s tem pokazali veliko nedoslednost. Kdor je za preiskavo, bi moral biti pač tudi za to, da se krivci kaznujejo. Desnica se je Nemcem posmehovala. Nato je sledila razprava o predlogu glede naraščajočega brezdelja. Dunaj, 24. okt. Slovanski centrum je imel danes sejo, v kateri je sklenil, da bode pri proračunski razpravi v imenu slovanskega centruma govoril drž. poslanec Pogačnik. Klub bode glasoval proti nujnosti predloga o francoskih kongregacijah. V debati bode govoril za klub drž. poslanec dr. Hru-ban. Klub bode glasoval za predlog poslanca Peška glede odprave terminske kupčije. Dunaj, 24. okt. Nadvojvoda Franc Salvator je imenovan brigadirjem na Dunaju. Trst. 24. okt. Na zborovanju zbora svečenikov sv. Pavla zbrani duhovniki protestujejo proti interpelaciji Benattija v drž. zboru in predlagajo izjavo ministru predsedniku, da si istrski duhovniki ne dajo kratiti svojih državljanskih pravic, in zahtevajo v to zakonitega varstva. — S t e m b e r g e r , predsednik. Berolin, 23. oktobra. „Nat. Ztg." javlja: Rusija več ne nasprotuje združenju Krete z Grško, vendar se v tej zadevi še ni obrnila do velesil s kakim predlogom. London, 24. okt. General French se v kratkem povrne iz Južne Afrike in prevzame Bullerjevo mesto. General Hildyard prevzame poveljstvo v Alders-liotu. Umrli NO: 22. oktobra. Jožefa Kosem, ručunskega oficijala žena, 26 let, Krakovski nasip 22, jetika. V hiralnici- 22. oktobra. Jernej Šolar, delavec, 40 let, uleus cruris, morbus Brigthii. 23. oktobra. Barbara Rozina, delavka, 59 let, amalia, pneumonia catarrb. Meteorologiöao poroöüo. fiäina nad morjem 808-2m, srednji zračni tlak 736-0 nn. Srednja včerajšnja temperatura ll-l . normale: 9 1' Zalivala. 1025 1-1 Vsem blagim prijateljem mojega rajnkega sina, č. g. kapelana Rafaela VVinkler-ja, ki so pripomogli k temu, da se mu je postavil spomin k na Smihelskem pokopališču, izrekam tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. Frančiška Winkler, mat . povsod ie ivinčnlke, ki nosijo napis: „Svinčnik družbe s v. Cirila in Metoda v Ljubljani". Ti svinčniki so novo blago in zanesljivo dobri, od svetovno-ziiane avstrijske tvrdke Hardtmuth-ove, in niso nič dražji od druzih. Svinčniki družbe sv. Cirila in Metoda naj se vpeljejo v vae šole. aaj diona družba akrbl največ za narodne iole, in vsak krajcar ji dobro dojde. Z blagim namenom je pa združeno tudi dobro blago. Cena 12 tuoatov: St. 100 St. 90 št. 301 gt. 302 St. 504 k 1-42 k 2 70 k 4.50 k 6 04 k 6.»4 Glavno zalogo ima trgovina Ivan Bonač-a v Ljubljani. ftiša z vrtom na Karlovski cesti št. 6 v Ljubljani je na prodaj. 1019 2-2 Natančnosti pri gosp. Adolfu Ruda, c. kr. gl. davčnem kontrolorju v Kranju. Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča: Missale Romanam (v obliki male pole) 1. 1898, z najnovejšimi maš-iir;, in ¡,'cer: 1. V črnem n--nii z marmoi". ali rude"-o obrezo K 43-20 2 V črnem um nji z z'alo obrezo ... K 44-40 3. V rudece n šag.-inu z zUlo obrezo ... K 50"— Dobili je li rr>'~al tudi v še finejšem vezenji. Missale Romanum (v ¿.etvorki) 1. 1898, z najnovejšimi mušaroi, in s cer: 1. V croem usnii z marmor ?'i rudečo obrezo K 36-— 2. V čroem usiji z zlato ob-e/.o .... K 38-— 3. V 1 udcčem šagrinu z zla'o obrezo ... K 42-— Dob i je lud> v ue finejši izd. j». fve volj.ijo s proprijem vred za katerokoli škofiio. — V za'ogi so ms*ry\Asije izvrstno sredstvo za Učenje £lllJJlllUl> sobnih tal. Isto odstranja ln preprečuje lepljlvost Učenih desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. 228 1 12-4 Vnauja naročila proti povzetju. Prav dobro ohranjen parni sfroj najboljšega sistema, 8 konjskih moči, se proda. 1016 2-2 Oskrbništvo pivovarne bratov Reininghaus, Ljubljana—Šiška. umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske lilSe. Vhod s Pogačarjevega trga. Fotoplastišku potovanja po celem svetu v popolni istini. Nihče naj ne zamudi si ogledati Zanimivo potovanje po lepem Renu od Mogunca do Kolina. Razstavljeno le do sobote 26 oktobra. Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. rjutraj do 9. zvečer. 1021 1—l Vstopnloe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in voiake od narednika niže 20 h. Na prodaj so prav po ceni tri izpovednice, dobro ohranjene ; ena v gotskem slogu. Kje, poviš iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 945 g_4 Na mnogobrojno zahtevo častitih dam olvorlm a 1. novembrom t. 1. pouk y šivanju perila v svojem salonu 1022 3—1 na Dunajski cesti št. 17, hotel „Evropa", desne stopnice, III. nadstropje. Namiznih jabolk do 3000 klg. ima na prodaj po nizki ceni 1013 3-2 Jakob Belec, posestnik, Zg Otok, pošta Radoljica. ~~ s&ascavna kcslina kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih (I.) 10 40 1» pri protinu. želodčnem in mohurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebo'e!e in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili. Prospekti zastonj in franko* V L]ubjanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih sppeerijsklh prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom Z i loga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani. Marija Sattner, J Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nadstr. (Msdijatava hiša), se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje cerfiveniE paramentov. Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, cbhajilne burze, štolo in vio za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glusi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. Prevzame tudi naučila na bander». in baldahine ler izvršuje vsako-vistuo cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dob; o blagu, ccne po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenj« starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. 704 12—11 0 o s. a i m Is st borz a,. SJač 23. oktobra. 3kaps»L državni doig r notah . . •kupni drlaviii dolg v ir^bru .... ivitrijika -dala renta 4"/„..... 4v»trijaka kronska renta 4°/0, 200 kron 9gerska ¡.lata renta 4°/„ Ogerska kronska renta 4° 200 Ivtro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . (reditne delnice, 160 gld..... '¿lOndoD v is ta .......... fftmSki dri. bankovci ta 10C m. nem.dr* veli 98 98 118 95 118 92 1620 617 117 40 25 '80 50 •55 75 20 97 25 20 mr.rk . , 20 frankov (napoieondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini . . . Dno 23. oktobra. 3-2u/„ državne srečke 1. ~oo gla. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4"/„ zadolžnice Rudolfov? želez, po 200 kron Tišine srečke 41/„, 100 gld...... Dunavske vravnavno srečke 5°/o 23-44 •9 02 92 15 11-32 190 50 169-50 216 — 95-10 144-25 261-— 35 Ounavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . , . 106 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.hunke -t0/, . 94' Prijoritetno obveznice državne isleznice . . 427- — » > južne ieleznice 3°/0 320' — > » južne železnice 6°/r, . —'— > > dolenjskih železnic 4°/0 . —' —• Kreditne srečke, 100 gld . . . . <102 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 6' ¡0 — Avstrijskega rudečega križa srečko, 10 gld . 48-— Ogerskega » „ » 5 » 2350 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....15-60 Rudolfove rrečke, 10 gld. . . b:> — Sa'move srečke, 40 gld.......2i6 — St Genois srečke, 40 gld............265 - Waldste'nove srečke, 20 gld............398 75 fjjubijausKo srečke..... ..........63 50 Akcije anglo-avsinisK« banke. 2'» gld. . . 259 50 Akcije Ferdinandove sov. iHlez., 1000 gl. ai. v. . 5520 — Akciie tržaškega Lloyda 500 gid..........800 - Akcije južne ieleznice, 200 gld. «... • 65 50 SploSna avatrnska «tavbinska družba . . 140 — Montanska družba avstr. pian............342 50 Trboveljska premo^anku drutba, 70 gld. 410 — Papirnih rnbtjev 1.00 ..... . 253'60 ai>i Nakup ln prodaja "km vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja z« ignbc pri žrebanjih, pri izžri-banju naimanjšega dobitka. — jPronjouo ¡ta v»ako žrebanje. K ti I s n i b « i t v •»i t e » naročil aa bcrr.l. ^«tijarnicna dolnmKa družba ?i or\ m r Miéé ±y m I., WdIIzsíIb ID in 13, Dnnaj, I., Sftrohalqasse l Tojasulla TSJCfc v vseh gospodarskih in fiuinčnih «t*aroh, potem o kursnih vrednostih vseh iip«kulaol|*kiH ¥r«d*Mi3!l! |iaplr|*v in vestni -viti za dosego tolikoi je mogočo vixoco(a obrestovan]» pri popolni varnosti ¡fiMT nalo i e n i li «r" « ▼ »» H c. "538