Predstavljamo vam
Draga Moneti: »Srečna sem, da lahko delam!«
Tik pred praznikom dela smo se po-govarjali z občani naše občine, kako in kje bodo praznovali 1. maj. Mnenja in odgovori so bili različni, veliko od sogo-vornikov pa nam je zatrdilo, da bodo praznik dela preživeli na delovnem mestu.
Draga Moneti, voznica avtobusa MPP Integral: »Že osemnajsto leto vozim avtobus. Lahko rečem, da sem v svojem življenju dokaj srečna. Delati z Ijudmi in prijeti za moško delo mi ne povzroča težav. Doma sem iz Blago-vice pri Lukovici. Kako smo praznovali praznik dela takrat — desetletja nazaj in danes, se ne da primerjati. Toda raje govorim o svojem poklicu. Mislim, da sem rojena za voznico in avtobus je moj drugi dom, kar se imam tudi zahva-liti moji delovni organizaciji, ki mi je to omogočila. Prostovoljno sem se odlo-čila, da bom za praznike delala, ker je tako praznik zame najlepši!«
Poleg Drage Moneti so praznični dnevi minili aelovno tudi za Frapca Zorka,varnostnika v Litostroju, Jureta in Kristino, obrtnika in Franca Perparja, kmeta. Vsi od sogovornikov se strinjajo s trditvijo, da smo pred leti praznik dela 'drugače cenili — spoštovali. Parade, povorke, kresovi, pesem, delo. Tega skoraj ni več čutiti. Kje je vzrok temu, smo vprašali. »Pomanjkanje časa, draginja, zaprtost, krhke tovariške in sosedske vezi in preveč dolgi in pogosti prazniki, kar pa ni v prid našim stabili-zacijskim prizadevanjem!« so nam za-trdili vsi sogovorniki in gotovo je, da se z njimi strinja še kdo!
Jože Čurin