Štev. s (Tek. ra čira s pošto. - C. C. cen la Posta) P Trsta, petek 28. janoarja 1927. beta V. Izhaja TBuk petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Tricste, ea-Bella cestro 37, — Urad : yla Imbriani 9-III ■ Odgovorni uradnik: dr. I>. BEKOŽ. POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTINK. L .. četrt leta B L. - IZVEN ilALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L. MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK ~ i-l- ' * a : *—JSkM ■ • Trieste • C. Corr. Postalo ! iGEJSKO KNJIŽICA (Dr. 1’ LJUBI JAN* ; .ftbeS6da v .. 40 st, beseda ; z VELIKIMI PEKAMI 60 st. beBeda. Pri stalnem oglašanja primeren popast. —rsr.MP. ^ Mali koledar. Petek, 28. januarja: Julijan; Flavija«. — Sobota, 29.: Frančišek Salezij; Valerij. — Nedelja, 30.: Martina. — Ponedeljek, 31.; Marcela. — Torek, 1. februarja : Ignacij, mučenec; Brigita. — Sreda, Z. : Darovanj e Gospodovo (Svečnic a). — Četrtek, 3.: Blaž; Oskar. — Petek, 4.: Andrej Kor-sini. MALE NOVICE Kdo je zadel srečko? Srečko Goriške Mohorjeve družbe št 01851, serija 4000, ki je 'bala objavljena v 3. št. letošnjega «Mal ega lista«, je zadel Kmetski mladenič Fran Rupnik iz Ledin nad. Idrijo. Dobil je 1000 lir. Znamenita obletnica. 4. januarja je minulo 130 let, odkar je izšel prvi slovenski časopis: Lublam-ske novize. List je ustanovil baron Zois, urednik mu je bil pesnik Valentin Vodnik. Uredništvo je bilo v šentjakobskem župnišču v Ljubljani. Kako časte Pašiča. V Belgradu so že eno ulico imenovali «PašiČevo ulico«. Radikalna stranka pa bo zgradila zase posebno hišo im notri bo Bašičev muzej, kjer bodo shranjeni spomini na slavnega državnika. Zena pok. Pašiča bo odstopila muzeju vso o-pravo Pašičeve delavnice in spalnice, dragocenosti, redove isti' dragocene pogrebne vence. Umrla ja v Škalsklih Cirkovcah pni Celju učiteljica Olga Čok v najlepši dobi 25. let. Slutila je na Katinari pri Trstu, v Pliskovici m,a Krasu in na Premu. Povsod' je bila priljubljena tako prt otrocih, kakor Tudd pri učiteljstvu. Predi dvema mesecema je šele nastopila novo službo, pa ji je pljučnica pretrgala nit življenja. Preteklo soboto je imela, lep pogreb na domače pokopališče na Katin/ari, kamoor So jo apivsmili trije duhovniki im veliko Število cmdotnega ljudstva. Poleg domačega pevskega zbora ji je zapel v cerkvi učiteljski zbor prelepo Kirnov če vo žalosti nko : Ah ne mislimo na nje s solzami, ki našli so, kar bil je njih up, ■ki povabljena so šli pred) nami, v |srv«to mesto Kristovith obljub. Na grobu se je v lepih besedah poslovil od) nje domači župnik g. Leiler. Naj v miru počiva in prt Bogu uživa zasluženo plačilo ! Volitve v Jugoslavija V nedeljo, 23. januarja, so se po celi Jugoslaviji izvršile volitve v posamezne deželne zbora V Sloveniji sta dve deželi ali »oblasti«, Kranjska in Štajerska V obeh je zmagala sijajno Slovenska ljudska stranka. V ljubljanski oblasti bo imela SLS 40 sedežev, Žerjavovi liberalni demokrat je 0, Pucljevi kmeti jci 4, socialisti t> nemški Kočevci 1 in Kastav-ci 1 (ta j« Badičevec; Kaetav namreč spada pod ljubljansko oblast). Na Štajerskem bo imela SLS 42 sedežev, Radič 11, Žerjav 6, socialisti 3, 2 sedeža pripadeta zvezi med SLS, Nemca in radikalci. To hrvaških krajih je dobil večino Radič, po srbskih krajih pa radikalci. Dobrosrčen bandit. V mestu San Paulo v Braziliji so letošnje leto po dolgem in trdovratnem boju končno prijeli \ zloglasnega tolovaja Menechettija. V krvavem boju je padel kot žrtev svojega poklica policijski šef Doria, kajti bandit, strah vse okolice, se j® junaško branil. Marsikatero človeško življenje iona na vesti, a vendar je ®jej govo m©hko srce krivo, da je prišel v rok« pravna. Nekega dne je sklenil, da umori polici jakega .prefekta iz San Pau- Smrt mehikanbke cesarice Zadnje poglavje romana Daljna Mehika je danes v ospredju svetovne politike. Tu je Calles, ki preganja katoliško vero kakor rimski Neron, da ves svet s tem govori. Tn je vprašanje petroleja, ki bi ga radi Ame-rikanci podse spravili in skoro že od vojske govore za to smrdljivo olje. Sredi teh velikih zadev in razburljivih novic pa pride vest, da je umrla «mehi-kanska cesarica«. Kdo je še mislil nanjo? kdo je sploh vedel izmed mlajših, da živi kaka mehikanska cesarica? Karlota je bila hči belgijskega kralja Leopolda I. Rodila se je L 1840. Komaj 17 let stara se je poročila 1. 1857. z avstrijskim nadvojvodo Maksimilijanom, ki je bil poveljnik avstrijske bojne mornarice, brat cesarja Franca Jožeta. Krasno domovanje sta si mlada zakonca napravila : vilo, ki po svoji legi in bogastvu ni imela para v cesarstvu. Tam kjer slovenski trdi kras in solnčno tržaška brdo segata v malem rtiču v sinje valove Jadranskega morja, postavil je cesarski princ grad in zasadil gozd in vrt, oboje kot pravljico o čude-sih morja in solnca : Miramar. Tam je mlada ljubezen našla kraljevsko zavetje, tja je našla svojo pot tudi skrb; sredi cesarskega sijaja naselila se je bridkost Maksimilijanu so mehikanski konservativci popmdlli vladarsko žezlo tiste nemirne dežele, ki je velika za tri avstrijska cesarstva. Zaželel si je tudi on postati kaj več nego avstrijski admiral. In šel je z mlado ženo v Mehiko 1. 1884. A dežela je bila nemirna, prestol negotov, prijatelji redki, zavezniki nezanesljivi. Karlota je kmalu spoznala, kako zlata krona tišči. Sla je sama nazaj v Evropo iskat prijateljev. Usoda Maksimilijana je bila v rokah francoskega cesarja Napoleona III. Ta je s svojo politiko omahniL Karlota je obupavala. Iskala je pomoči pri papežu Piju IX. Preskusila je bila svet in zaupala edino le še očetu krščanstva. Franc Jožef je dovolil nabirati prostovoljce — «mesi-kajnarje« —- ki pa niso biU kos mehi kanskim upornikom. Karlota je rotila moža, naj se vrne tudi on nazaj v prelepi Miramar, toda Maksimilijan je vztrajal po vojaško. V skrbeh in strahu se je Karloti zmešala pamet. Nikdar več ni prišla k sebi. Prepeljali so revico iz Rima v Miramar, kamor je prišla vest, da so uporniki ustrelili cesarja Maksimilijana 19. junija 1887. Samo enkrat se je nesrečnici zasvetilo : ko je čez par let prišla druga vest, da je nezvesti zaveznik Napoleon m. izgubil vojsko z Nemci in svoj prestoL Živela je potem ves čas v gradu Bom choute (Bušut) v domovini Belgiji v ljubeznivi oskrbi sorodnikov. Letos 19. januarja je stopila pred večnega sodnika. In Miramar blesti v južnem solne« in v borovju na bregu in v valovju pod skalo pošumeva dvakrat ganljiva pravljica o davnih, davnih dnevih sreče. la med vožnjo v železniškem vlaku. V trenutku, ko -je dvignil samokres, da hi ga nameril na prefekta, jo videl, kako ga je njegov mali vnuk objemal im po-ljuboval. To ga jo utko pretreslo, da ni mogel orožja sprožiti tor mu je vsled razburjenja padel samokres iz rok. Navadnim potom ga ne bi bili ujeli, to so dobro vedeli im zato so mu pa nastavili past. V rta namen so aretirali '.njegove otroke. V obdpu je Menechetti lazil o» koli ves pobit in pri tam se jim je posrečilo^ da so ga prijeli. Nastal je boj, tako da je bil cel mestni del San Paula spremenjeni v bojišče. V ječi si je hotel žile pregrizli, pa so mu pravočasno mbranili. Tabarini zaprti. Vlada je dala prefektom navodila, naj strogo nadzirajo ponočna zabavišča. V Rimu so mnogo takih zabavišč, nazva-mjih «tabarini«, zaprli. To se je zgodilo predvsem ra
  • o mogoče poboljšati moralno in politično v globino in pokazati ljudstvu, da fašiste vska država ni egoistična, hladna, brezsrčna država. Brez demagoštva in sorvilizma delati dobro ljudem, iki to zaslužijo.« Sklepne besede prefektom. «To So smernice. Vem, da ste zvesti predstavniki In/šLstovskc države. Izvajali jih boste torej umno, > pridno in zvesto.« Načelnik vlade in notranji minister: Mussolini. ii V Trstu še nadalje traja stanovanjska (kriza Kazalo je, da se bo kaj zboljšalo. Zboljšalo se je. ali kako? Tako, da bogati sedaj lažje pridejo do stanovanja, kako* so prišli, recimo, pred 4 leti. Za siromašne sloje pa ni nič boljše, ampak skrajno slabo. Veliko zlo. Posebno zlo v stanovanjskih rečeh je prosi ula «buona uscita«. Kdor hoče priti v stanovanje, mora veliko svoto denarja vreči proč. Kako? Vsled pomanjkanja stanovanj se je bilo med strankami vpeljalo kupčevanje. Zgled: u-radnik je bil prestavljen iz Trsta v Padovo. Do stanovanja tu v Trstu je imel pravico, kajti poprejšna leta niso smeli hišni igospodarji s stanovanji prosto razpolagati; gospodarili so stanovalci. Ko se je zvedelo, da ta uradnik gre iz Trsta, so planili vsi nadenj : Prepusti meni, prepusti meni ! Ta pa: Kaj mi daš za to uslugo, da za menoj ti zasedeš to stanovanje? In sta se pogodila za darilo 1000, 2000, 4000 lir. kakor je Mio stanovanje boljše ali slabše. To darilo jo «buona uscita« fza prijazen odhod). Ko je novi stanovalec prišel noter, je upravitelju kar povedal : Zdaj sem pa jaz tuka.jle in bom plačeval kakor moj prednik. Vezano gospodarstvo. «Buona uscita« je bila torej posledica vezanega gospodarstva s stanovanji. Postava je modro skrbela za stanovalce, da jih niso gospodarji neusmiljeno preganjali ali jim stanovanj dražili v tistih hudih .letih; na to pa postava ni mislila, da se bo začela zlo-raba. Videč to kupčijo, so gospodarji začeli z odporom. Doseglo se je to, da je bila «buona uscita« prepovedana. Toda špekulacija znajde novo pot. Kdor zapusti stanovanje, ga da nasledniku zastonj, toda on pusti v stanovanju svojo mobilijo; to pa mu je treba plačati. I^reperel posteljnjak, štirje stali ina 13 nogah, zarjavel železen umivalnik, evo mobilije. To se «proda« za 2000, 3000 lir. Naslednik plača, te «mobilijo« pokuri in pomeče med Staro šaro iin ve, da je spet plačal zgolj dobro roko. Ko je polagoma postavna vez odjenija-vala, prešla je počasi tudi «buona. usci-ta» od stanovalcev na hišne gospodarje in njihove upravitelje. Ker niso smeli avolx>dno povišati stanarine, »o se odškodovali z dobro roko. Brez vezi. Postavna vez nad stanovanjskim prometom. in. gospodarstvom je sedaj popolnoma odpadla. Sedaj se je začela zlata doba za gospodarje in upravitelje. Povišali so najemnino do skrajne možnosti in obdržali «buotna uscita«. Ker že dolgo vrsto let. niso hiš napravljali, so zdaj začeli beliti odizunaj, češ glejte, kako nam je mar. da bodo hiše čedne; za notranje popravo so bili pa bolj gluhi. Tedaj se je začelo gorje za stanovalce. Najemnina se je naenkrat močno povišala. Kdor je poprej s težavo izhajal s svojimi mesečnimi dohodki, ta je zdaj prišel v stisko. Kdor pa že prej ni mogel plačevati, je bil zdaj razdejan. Začelo se je to. česar so se vsi vedno bali : kdor ni bil v rodu s plačilom, kdor ni mogel pristati na povišek, temu je gos]>odar stanovanje odpovedal. Odpovedi so kar deževale. Vlada zavira. Stanovalci so se v svoji stiski zatekli za pomoč ik vladnim organom. Le-ti so spoznali veliko nevarnost, ako bodo vse odpovedi strogo po zakonu veljale. Zato so določili nekak časovni red in naj-višje število dovoljenih izgonov. Toda kam bodo šli izgnanci? Našli so zanje zasilna bivališča, katera pa nikakor ne odgovarjajo socialnim in zdravstvenim zahtevam. Med tem, ko vlada študira, kako preprečiti socialno nevarnost, pa gospodarji pridno povišujejo najemnino in odpovedujejo stanovanja tistim, ki se upirajo poviškom. Pokazali so, da imajo zelo malo socialnega čuta in niti ne zdravega razmisleka, ko strune tako napenjajo. O tem vprašanju bomo še par zanimivih reči povedali, ako Bog da zdravje. r 3CE EJOG Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordlnlra v Trstu vla M. R. imbrlanl 16, lit. (Pr«| via S. Glovannl) L od 9-12 In od 3-7. J: PODLISTEK Iz Mm imenitnega Htasevta Kompare - deželni poslanec. Josip Kompare je bil v severni Istri tako znana osebnost, da ni mogel ostati v zatišju. Vodstvo narodne stranke je, v njem spoznalo moža, ki bi bil kot nalašč poklican, da se postavi v prvo vrsto voditeljev ljudstva zato ga je tudi kandidiralo za deželnega poslanca istrskega. Kdaj je bil izvoljen, tega ne vem natanko, pač pa sem iz zapuščinskih spisov tole posnel : 13. avg. 1895. je Kompare prosil tržaško škofljstvo dopust za čas zasedam j a deželskega zbora, da «bom mogel vršiti svojo posla-niško dolžnost z zasedanjem v sajah. Prosim, da se za ta čas pooblasti pater Oaudencij iz Pazina«. Zasedanje deželnega zbora je trajalo vsako leto le po nekaj tednov, sicer je bil Kompare vedno na fari«. S 36 letom je bil torej Kompare deželski poslanec. Celih 18 let je Kompare bival ▼ Ospu, ki je postal tedaj nekako središče narodnega življenja. Kajti IJompara ni bil samo duhovnik, ampak pravi borec za narodne jezikovne pravice, gospodarski strokovnjak, pravi učitelj ljudske omike. Kompare v deželskem zbora. Kompare je bil poslanec v dobi naj-večjega narodnega prebujevanja, v dobi najhujše borbe z nasprotno večino v zboru, v času, ko se je bilo treba borili za hrvatsko in slovensko šolo. Kompare je bil tovariš Vekoslava Spinčiča, Ivana Mandiča, dr.ja Matke Laginje, dr.ja M. Triinajstiča. Bilo je v deželskem zboru 21 Italijanov in le 9 Slovanov. V deželskem zboru v Poreču, pozneje v Kopru, je imel sijajne govore za narodne pravice ljudstva, pa tudi za gospodarske potrebe vse Istre, zlasti pa okraja, ki ga je on zastopal. Neštete so bile njegove intervencije ! Ganljiva je bila njegova interpolacija 21. avg. 1901., ko je toča pobila ves pridelek v Črnem Kalu, Rožarju, Rižani, Sv. Antonu, Marezigah, in ko je ljudstvo naravnost obupavalo. Ž njim so interpelacijo pod- pisali še slovenski poslanec Avgust Jenko, župan v Podgradu, in 7 Hrvatov. Leta 1898. sta Kompare in Spdinčič dosegla, da se v Istri niso vpeljale šolske takse, ki jih je sicer zakon zahteval. Leta 1901. je povzročil, da so se ribje-lovske pravice v Škofijah uredile. Istega leta je 20. soptemlbra v deželskem zboru ostro nastopil zoper župana v Dekanih, ki je bil magnat, oderuh, podku-povalec; za občinske volitve je ta magnat izdal obilo denarja, ki si ga je bil prej na tujem prilastil. Istega leta je v govoru zahteval regulacijo rele ma Krku, Fojbe na Pazihšči-ni, vode v Borutu, Cerovlju, Gologorici, Krbunah, Rižane, Dragonje ter Reke v Osapski dolini. V nevarnosti. Naslednja dva dogodljaja mi je pripovedoval Koniipa!rtelov svak Josip. Iz Ospa sva šla v Korte na shod. Na ovinku pod Kortami mi je pokazal mesto, kjer ga je nekoč nekdo čakal s samokresom. «Vidiš, Jože, tukaj le me je čakal. Ko me je zagledal, je dal roko dol, me prestrašeno pozdravil ter šel«. Nekoč so se peljali s parnikom iz Pu-le proti Trstu. Na parniku so bili Spin-čič, Komparo, Trinajstič, Mandič. Burja taka, da parnik ni mogel nadaljevati vožnje. Ustavil se je v Piranu. Meščani niso marali dati voza, kmetje pa mdso smeli; iz straha pred Pirančani. Sli so peš. Ko je Spinčič od naduhe in silne burje sredi poti onemogel, ga je Kompare dvignil in ga- osobno nesel do prve vasi. Kako je znal govoriti. Poudarili smo že, da je bil izvrsten govornik. Evo pričo ! Kompare je govoril na 25 letnici tabora v Dolini 13. septembra 1903. O njegovem govoru je drugi dan pisala «E-dinost« takole : «Vzlic vsej neugodnosti vremena se je zbrala množica nad 2000 glav... Naravnost diven pa je bil govor dekana im poslanca Ko m pare ta, ki je govoril mesto zbolelega poslanca Spin-čiča. Vžigal je srca, da je kar plamtelo: vriskala so srca in krčile so so pesti. Tako treba govoriti našemu narodu !» («Edinost», 14. sept, 1903). (Dalje prihodnjič), j Pepo iz Koludrovice Na komisiji v Mačkoljah. Ko sn pršil s špotala, me je vre več ?'iu an mesec čakala karta na mizi, de ie za jet v Mačkole. Vele clruji dan sn reku Matildi: «Nopouni kuoze jasli, napravo baul, jen gombrelo .ne poeabet, /gremo po našme, meštirji. Jen Zeme tiste štir patokome s kase, se ne zna, kako pride,» Pej sva jo mahnla dol v Trst. Naveličen štacjone, srno skočile na trvaj jen se pelale do Svete Arne. Puotle pej h nogan neprej. Zečele smo laufat jen šetet, do smo ble v anen kvarte ure pr Domjeta. Puotle nam je ano mičkeno — blo je kakr an žakl kompirja — pokazalo neprej v Mačkole. Gor po Pregone ah su zebu an šlt.ak, vod kar je grda cesta. Pridemo v Mačkole. Na vasi vdohimo «ino ženo, ke je jokala. Matilda jo je prašela, de ka je. Povela je, de so je ponoče toukle po vrateh jem pometale Ikamnje po kopah, tiste mataste cigane jen tiče; jen de se smejejo žnjo. Jes sn Kaj nam z ORLEK pri Sežani. Ker se bliža pust, se mi vrača spornim mn .lansko pustno nedeljo, ko je skupina fantov in deklet napravila igro -«N.a \ isokem». Letos kaj takega ne bo. Fantje se premalo zavzemajo za napredek. Tako je vse pusto po maši vasi, ka-Vor da hi res ne bili zmožni kaj narediti, ko se vendar dobe osebe, ki bi z malim trudom vse to storile. Je par fantov, ki se večkrat potegavajo, da bi spravili skupaj kot nekak majhen odsek, kjer bi se vadili v petju, igranju, predavanju, ko je velika potreba v teh hudih časih, da bi se kaj storilo za. izobrazbo in gospodarski napredek. Ali ■njih potegovanje ne zaleže nič. Res časi ,niso ugodni za društveno življenje, toda z vztrajnostjo bi lahko vseeno kaj dosegli, tako pa nič. Ko takole včasih premišljujem, se mi res čudno zdi to izgubljeno fantovamje; kakor da bi bili brez duše, brez idtealov, ne najdejo lioljše zabave, nego posedati po zakajenih gostiln alt, plesati tisti tri-la-lom, ali pa umazane «pdidke» po rokah valjati. Koliko je ta način zabave vreden, vidiš v ponedeljek. IkJo ti pridobljena «izo-brazba« in «zabava» hoče glavo razgnali. In potem,— ali so časi res taki, da smemo lahkomiselno uganjati tri-la-ilom? Pa pustimo to. Ali bomo tudi letos, kot je .naša stara navada, brali pustna, darila po vasi kot lansko leto ■s prepirom in malodane s tepežem? lipam, da letos ne bo tega. Ali no bi mogli tudi letos napraviti .kake prireditve? Oder, ki so ga sami naredili, stoji zapuščen in pajki predejo po njem. Ali ni škoda? Torej, mladina, razmisli in ■odloči se ! p TODGRAJE. Zimska nevihta. Na 14. januarja zve-';e>' se je zbrala velika nevihta. Grmelo •i« in sodra je padala. F.nkrat. j0 posebno močno zagrmelo, da se je vse streslo. Pogodilo je našo cerkev; popokalo jo nekaj šip in s stropa se je luščil omet. Hujše škode ni bilo, hvala Bogu. Napredek. Poročati moramo veselo novost: v naši vasi smo dobili električno luč. Prav je, da so to naredili. Na vasi je bila razsvetljava prav potrebna, ker je po ]>oti polino kamenja m na vsakem voglu kup gnoja. Naj bi se tndi v ti reči kaj izboljšalo, da bo nasa \as, kako so spodobi, kajti semkaj hodijo k maši tudi iz drugih vasi, pa vidijo in si za zgled jemljejo. vkazo, de nej jih da neprej, tiste neče. Povela je tude, de je dau aden kokuše-rje v «Jedinost». Zdej de so jezne; de so šle te hujše v Trst preklicat dopis. Ma de so jen tam plunle v klobuk jen jeli fino spovele. Puotle so me pravle, de je aden muoš v Mačkoleh, ke daje šolde ne pusedo. Jen puotle, ke ne morjo ledje me vrnet, de morjo jet. kuopat ale pej kuost. Jen de jeli love po njivah, de morjo delet ko. sužnje, jen de jen daja jest samo žele. Jen de kumej čaka, de be šla kašna hmetija ne kant, de be pograbo. Puotle sn prašo, če je še živ tiste Mi-če čerpinja, ke je bin v vojšče v Bož-nje, ke se je skr.ivo v b’ č od rib slaneh. Rekle so, de je vmrov. Ko smo vse ražone opravle, sn šou h kovače popraut šltak. Puotle smo šle z Matildo v ošterijo jen smo naročile pou litra vina jen par patakonov oslov-ne. Nezadnje smo še slišale ne vasi rekord v krčanje. Te prve je zekričo, ma je biv hrpav, so ga čule samu do Pla-vej. Puotle so se vsi zvrstile. Aden je zekričou 7 kilometrov. Ta narbulši pej je bil an moj žanso. Jes se nejsem nauka mislu, de je taku v Mačkoleh, jen de so taku veliče stvari tan. M je blu žou, de sn trko cajta bolan ležou jen de sn s komesijo taku kasnu pršu. Pej se an tude jes velik gespud jen nan ta višim se na medi. Čes po leta bom vre tude šentenco poslovi. pišejo VELIKE LOČE v Brkinih. Od nas ne dajemo novic v svet, zato morda mislijo drugod, da se nam dobro godi. Pa kar se tiče letine je bilo pri nas slabše ko drugod, ker je naše polje v dolini in mu deževje toliko bolj škodi. , Predpust dela skrbi klepetuljam po naših vaseh. Pravijo: «Kaj neki čakajo fantje iločansfci, da se ne oženijo,, pa jih je pet prav potrebnih?« Nam pa oj mar, kaj govore; mi ljubimo svoj «ledik stan«, O. ur.: Kakor kaže, se Ločanci niso ustrašili davka na «ledik stan«. Iz KORT. Dne 17. januarja napotim se v Korte, da tudi letos kot po navada počastim sv. Antona Puščavnika, patrona kortežam-ske fare. Prišedši v vas, mn, v moje začudenje povedo, da je odpadla vsaka cerkvena slovesnost, ker so fantje in, godci dali prednost plesu. Zaman so bile lepe besede ,in opomini od strani g. župnega upravitelja im pametnih ljudi. Mladina, je hotela ples in plesala je kar 3 dni zaporedoma. V nedeljo i/n ponedeljek so se vrteli z dovoljenjem pristojno oblasti, v torek pa kar na svojo roko. Ali res ini nikogar, ki bi bil posegel z odločno besedo in dejanjem v to plesno norijo? Meseca julija imeli so v Kortah m o-kolici strešno točo; kakoršine ne pomnijo najstarejši ljudje. Vmičila je ves pridelek vina in olja, ter pustila le nekaj krompirja, I.judlstvo tožp o obupnem svojem stanju; dela dolgove, da se preživlja; tarna o davkih in taksah, a mladina brezskrbno pleše in trosi težko prislužene in za druge sile tako potrebne lire. 0 škodi na zdravju in v moralnem oziru, niti ne govorim. Kje ste pametni možje in starši, da vašim otrokom kaj takega dovoljujete? Sami silite v propast in> gospodarsko pogubo. Večina .pametnih in razumnih se je zgražala nad tem rekoč: «Takšme sramote v naši fari se veseli sam vrag in njegovi sovrstniki«. Kortežami ! Vaša vas je bila že od nekdaj na dobrem glasu razumnih in značajnih ljudi. Bili ste tega tudi \ redni ! Stopite na noge im recite: «Skrbeti hočemo za mašo mladino, da se nami ne pogubi in, da nam ne bo delala sramote.« Nekateri zagovarjajo ples, češ, da se mladima mora veseliti. Dobro ! Privoščimo jej veselje v gotovih mejah, a ne takšnega norenja, ki krati Bogu dolžno čast. Kakor sem pozneje zvedel, plesalo se je tudi v gostilni vaškega načelnika g. Medoša pri Medoših. Torej kar dva plesa istočasno v fari. Ivortežaini ! Lepo ste počastili vašega cerkvenega patrona, ' * * * V Kortah v Dolnji vasi so jako napredni. Imajo tudi, kino, takozvani «ci-tne«. Zbirajo se tam fantje in dekleta v pozmih večernih urah. Čuk na palici, ki je ponočen tič, bi . lahko obiskal kakšno takšno predstavo in nam povedal kaj se tam vrši. VATOVLJE. Blagovolite objaviti v «Maiem listu« odgovor na dopis iz Vatovelj sledeče : Moja gostilna ima prost vstop za vsakega. Tudi miličniki niso izvzeti. Zabava se lahko vsak po svoje, a ob določeni uri izpolnemi svojo dolžnost in gostilno zaprem. Ne kot oni dopisnik natolcuje, da je včasih odprta tudi do dveh popolnnči. Ako ne neha z lažmi, štel si bom v dolžnost nastopiti tožbe-nim potom. Prizadeti gostilničar. SV. IVAN pri Trstu. V nedeljo 23. januarja je g. župnik Franjo Sila obhajal 251ctnico, odkar je prišel k Sv. Ivanu. Napak bi bilo, fco bi rekli, da je on sam obhajal ta jubilej: ves Sv. Ivan je praznoval. Poseben odbor, sestavljen iz župljanov obeh narodnosti, je priredil to slavje. Ta odbor je v nedeljo predi mašo izročil g. župniku prekrasen kelih. Jubilant se je ginjen. zahvalili. Slavju tso prisostvovali številni duhovski prijatelji g. župnika in bivši svetivanskii kapelami. Pri maši se je izborno izkazal zbor s pevovodjem g. Barettom in orkester. Cerkev je bila natlačena. Veselo pritrkoviamje je povzdigovalo slovesnost, ki so se je udeležili tudi zastopniki državnih oblastev. Pri slavnostnem obedu, ki ise je vršil v ozkem krogu duhovskih sobratov in ceikveinih starešin g. Kocijančiča in g. Pahorja, je prvi povzel 'besedo mons. Slavec, ki je v kratkih, jedrnatih besedah povzdignil zasluge slavljenca. Nato so izrekli častilke g. Božo Milanovi č v iimetnu pripravljalnega odbora, g. Gligo po italijansko v imenu. škofijskega odbora «KatoMške akdije« ter g. Anton Čok, ki je bil prvi jubilantov duh. po močnik pred 25 leti. Pod jubilantom se je pri Sv. Ivanu osnovala Marijina kongregacija, katoliško izobraževalno društvo v najhujših borbah s slovenskim liberalizmom v Trstu; lani so je osnoval fantovski krožek Katoliške akcije im sedlaj je v načrtu tudi dekliški im ženski krožiek. Cerkev je pod njim dobila mnogo opreme im okrasja. Osnoval je Vincenc ie j vo družho, ki je pribežališče siromašnih. Kaj čuda, da je presvetli škof že 1. 1017. g. župnika počastil z naslovom višjega duhovnega svetnika. Kar jubilanta posebno diči, je njegova meprikor-oia pravičnost in prijaznost do faranov obeh narodnosti. Naj ga Bog ohrani še dolgo iet v delu za blagor svetivamske fare ! DOL - OTLICA Tudi tukaj smo še živi in živimo prav trdlo gorsko življenje. Sicer je naša črna zemljica rodovitna, a premalo je je in nas je preveč, da bi vse precedila. In še ta, kar je imamo, je s kamenjem pomešana. Vendar nismo še porabili vseh sredstev za, izboljšanje svojega gospodarstva. Fantje in možje! ustanovimo zadružno mlekarno, ki nam obeta boljši dohodek iz živinoreje, nego smo ga imeli doslej. ^-Navedem vam par gospodarskih računov : J a- k e c nosi mleko v zadružno mlekarno; tam se mleko poaname in Jakec dobi posneto mleko nazaj, da ga porabi, kakor mu drago. Jakčeva krava daje 8 1 dnevno, mlekarna plačuje 'liter po 70 stotink, to znese dnevno 5.60 L, na leto 365 X 5.60, to je 2.044 lir (vzeli smo celo leto radi lažjega računa). Gašper kisa mleko doma in večkrat se mu mlečni izdelki še pokvarijo. Gašperju daje krava na teden 1.5 kg masla; on ga proda svojemu odjemalcu po 13 lir. Vzemimo zopet celo leto v račun; na teden je 13 X 1.5, to je 19.50 L, na leto 19.50 X 52, to znese 1014 lir. Torej Gašper kisa, Jakec daje zadružni mlekarni. Jakec dobi na leto . . 2.044 lir Gašper pa dobi . . . 1.014 » Gašper, ti si dal za kravo 2000 lir. Danes ti ponuja mešetar zanjo 808 lir. Kako prideš do svojega denarja? Potom zadružne mlekarne. NaSa pošta. Zabiče. Prvo pravilo je, da se mora dopisnik s svojim resničnim. imenom razločno podpisati, ako ni z uredništvom dogovorjen, da ,se kako drugače podkri-ža. Sicer pa tudi želimo, da bi o čem takem poročali, kar bolj spada v javnost. Kmečko tajništvo. Fr. B., Dornberg. Rekurz radi netočnega računa smo vložili na fin. intem-dOnco. J. Br., Dol. Čepovan. Glede Vaše pokojnine .nismo še prejeli odgovora iz Rima. J. B., Trnovo. O izseljeniškem vprašanju bomo pisali v eni prihodnjih številk. J. S., Trnovo. Vaše pismo smo prejeli; odgovorimo v .pismu. Sicer ne spreglejte člamka o izseljevanju, ki ga objavimo v kratkem. A 2., Strmca. Povsod dobro, doma najboljše. Tudi o izseljevanju v Ameriko in Avstralijo bomo pisali. Vpišite se takoj t Soriško mohorjevo dražbo Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste MALI OGLASI DOBER SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrin». — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušene sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, v križu, v glavi je «Reomazan» kot tekočina, a «Liniment Lanomentol* kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom «ŠentJur]evo» mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica._________________ SAMO potom energičnega zdravljena e Glykolom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, obnemoglost. Izdelek lekarne Castellanovich, Trst, Via del Giuliani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči.__________________ SM1LAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru. uspešno čistilno sredstvo, posebno Priporočljivo za osebe, stare nad 50 let. se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu. blizu slovenske šole). ________________ BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se-mlnarin 2. sc priporoča sl. občinstvu VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz In izvoz na vso kraja. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Uuo Polonin 8. FERDINAND ŠKERLJ, Vrhpolje 66 p. Vipava (Verpogliano p. Vipacco) ima na prodaj več tisoč cepljenih trt kakor: Ribola, Rizling, Zelen, Žlahtnina. Kla-renca, Pinela in dr. - Cepljenke so pr-vovrstne. Cena no dogovoru. SEDLAR in TAPETNIK Robert Meršnlk v D. Bistrici 169, izdeluje in tapecira otomane in sploh vsa v to stroko spadajoča dela- Delo dobro, solidno in po najnižji ceni. Prednost imajo ženini in neveste.___________________ UČENCA 15-16 let starega, poštenih stari še v im z primemo izobrazbo, veščega tudi italijanskega jezika, ki ima veselje do trgovine sprejmem takoj. -Naslov pri upravi «Mal. lista«. Župnija Hrenovice Piše PodnanoSec. Novoletni «Mali list» je prinesel «Iz domačih -krajev« precej obširen popis it reao viške župne cerkve. V redkih potezah je tam očrtal zgodovino velikega oltarja, kar je deloma povzel iz Doma in Sveta 1. 1895., odkoder je prepisal tudi pripombo: «2al da ne morem biti po-KoSk za vse podrobnosti«. Resnici ma ljubo moram opozoriti čisjane prijatelje «Malega lista«, naj v tem slučaju nikar vsega ne verujejo, ne samo glede vseh podrobnosti, ampak, kar zadeva zgodovinske podatke, tudi n« v splošnem. In zato ga prosim, naj sprejme v svojo tor-5»o nekaj gotoviih zgodovinskih drobtin in koščekov. Samo mimogrede prosim pisca, naj drugič, kadar bo zopet prišel na Hrib (k Fari) ogledovat, nataikne očala, da ne bo več videl poleg župne cerkve velike košate lipe, ki je pač bila 1. 1895., a je ž» dolgo let ni več. Protestiram dalje v imenu hrenoviških faranov, da ne vpošteVa našega napredka ina šolskem polju: prd cerkvi je namreč že nekaj lot trirazredna ljudska šola, ne samo dvora zredna. Hrenoviška zgodovina. Hrenoviška županija se nam v zgodovin« prvikrat pokaže leta 1318. (in ne 1316.), ko se omenja ondi. župnik («ple-baniis») Simon de PLacentiia. Čas mj-em« ustanovitve pa nam ni znan. Tržaški »godovinar dr. Kandler trdi, da je 'bila pred 12. stoletjem edina župnija na Pivki Slavina dn je torej dajiašnja hre-Horriška župnija pripadala takrat k Sla-vi*?- češčeaje sr. Martina. Že stoletja prej pa je stala na današnjem mestu cerkev, posvečena sv. Martiniu. Kajti češčenje sv. Martina, ki je vsklilo v naši deželi pod vplivom frankovskih oblastnikov, je najbolj cvetelo od 7. do 10. stoletja, im jo tudi največ njegovih cerkva po Slovanskem iz liste dobe. Ljudsko izročilo tudi govori o aekdianiji cerkvi sv. Martina «v gozdu«, kar znači njeno starodavnost,. Seveda m je na mestu prvotne cerkvice že davno dvignila nova in večja, a ime svetnika nam vsaj približno kaže, v kateri dobi je bila postavljena prva cerkev. Popis cerkve. Sedanja župna cerkev naredi po svoji •/(marnjosti vtis navadne podeželske baročne cerkve. Natančnejša preiskava pa nam pokaže, da je bila cerkev v teku stoletij ponovno prezidana, njena zunanjost in notranjost večkrat izpremenje-a*. Marsikako zanimivost pa bo mogoče odkriti prt nameravanem povečanju cerkve. Popis prezbiterija (t. j. sprednjega dela), ki je ostanek mokdaaje cerkve, zidane v gotiškem slogu, beri v novoletnem «Malem listu«. Ta del cerkve je bil sezidan v 15. stoletju. Za protireformacije (v začetku 17. stoletju) je skušal gotiškemu slogu sovražen tok, ki je takrat udaril v naše dežele, tudi tukaj zabrisati make «barbarske» gotike. Go-ti-ško ladjo (cerkev za ljudstvo) so podrli in postavili novo, renesančno-baročno, -y prezbiteriju pa odbili rebrovje na svodu in kamnite obzidne stebriče, na katerih je slonelo s vodno rebrov je, šilaste loke pri oknih so zazidali, da so nastala štirioglata okna. To se je zgodilo naj-•hr-že I. 1625. Ta letnica je namreč vklesana na podbojih velikih in desnih stranskih vrat. Prav podobno kakor še sedaj župna cerkev v Slavini je imela prej tudii hrenoviška streho srednje ladje ločeno od obeh stranisikih, ki sta bili enostrani in se naslanjali na zidovje srednje ladje, ki se je torej s svojim zidovjem dvigala nad strehi stranskih ladij. Srednja kakor tudi stranski ladji so imele ravne strope, kakor raz-vidimo iz lepo ometanih in pobeljenih »ten v podstrešju. Kdaj so te ravne strope podrli in napravili sedanje obokane, »i tnamo. Morda 1. 1757.; ta letnica je na levih stranskih vratih. Tudi sta bili nekdaj stranski ladji krajši, sogali sta samo do stebrov, na katerih sloni pevski kor. Ko so pa ti ladji podaljšali, da sta bili enako dolgi s srednjo, so tudi pevski kor razširili, da se je raztegal v celi širini cerkve, a pozsneje so ga zopet -skrajšali v srednjo ladjo. Stolp je bil sezidan iz temelja pod Pompe jem Coraninajem, tržaškim škofom in grofom, leta 1639., tako pove napis na zvoniku. Notranjščino cerkve krasijo trije oltarji. Nekdaj jih je bilo pet, dva sta stala še v stranskih ladjah v sredi podolžnega zidu, kjer manjkajo na tleh kamenite plošče in' so sedaj spovednice-Bila sta majhna oltarja: eden posvečen sv. Roku, na desni strani, kjer je župnikova spovednica; komu je bil posvečen drugi na levi strani ob krstnem kamnu, pa nisem mogel .še od nikoder zvedeti. Ta dVa oltarja so odstranili iz cerkve najbrže po škofovski vizitaciji 1. 1792., ker župnik Peter Alberti omenja v svoji kroniki 1. 1794. samo tri marmornate oltarje. Zgodovina velikega oltarja. Veliki oltar je mogočna baročna zgradba. Popisan je prav mojstersko v novoletnem «Malem listu«, le zgodovinsko poročilo o njem je skoro docela neresnično. Zato bom tukaj spustil popisovanje oltarja — preberi še enkrat 1. številko ! — podati hočem le zgodovino. Frančiškani so imeli nekdaj v Ljubljani svoj samostan in cerkev na Vodnikovem trgu. Poslopja so 1. 1902. podrli iru napravili sedianji aelenjadni trg. Bogati trgovec Jakob Schell pl. Schellen-burg je sklenil 26. decembra 1694. s kiparjem Mihaelom Cusso pogodbo, da bo umetnik postavil v kapeli sv. Janeza tedanje frančiškanske .cerkve oltar iz črnega marmorja, tabernakelj, kipe im nekaj okraskov pa iz najboljšega ge-noveškega marmorja. Na evangelski strani oltarja pod kipom sv. Jakoba je napis v latinskem jeziku, ki pove, da je Jakob Schell pl Schelleniburg, časti-vec križanega Jezusa, iz oblj-ube in na prošnjo frančiškanov postavil na svoje stroške to čudovito mam en j e zmagoslavja. Na listni strani je bil prvotno napis tudi pod podobo sv. Katarina, zavetnice trgoivčeve žene. Iz tistega napisa je bilo razvidno, da je bil oltar izgotovljen L 1699. Oltar je bil posvečen sv. Križu. Lesen križ, ki so ga postavili v češčenje ma novi oltar, je bil postavljen že mnogo let prej v frančiškanski cerkvi na moški strani. Župnijska kronik®, hrenoviška poroča, da je župnik Andrej Semen kupil 1. 1787. velika oltar od verskega zaklada in je bil prej last bratov sv. Frančiška. Spodnji del oltarja im tabernakelj iz belega in rdečega marmorja in slika sv. Martina so še od prej, le gorenji del s kipi je bil na novo postavljeni Da pa je foiilo mogoče oltar stlačiti pod nizki obok, so ga grdo pokvarili in zmanjšali. Cenjen je bil ta oltar ob enem z velikim oltarjem v Rakuliku samo 200 goldinarjev. Toliko izvemo iz župnijske kronike. L. 1787. so namreč podrli staro frančiškansko cerkev na sedanjem Vodnikovem trgu ■v Ljubljani. Ker je po ukazu cesarja Jožefa II. prejel vse ukinjene cerkve in samostane na Kranjskem deželni verski zaklad, je ta tudi na dražbi prodajal notranjo cerkveno o-pravo. Ob tej priliki je kupil hrenoviški župnik Semen oltar sv. Križa za župno cerkev in oltar Škapulirske Matere božje za Rakulik. Cena 200 gld. za vse skupaj in še za tako dragocene umetnine je pa le eden zmed neštevilnih primerov, kako so takrat državni in’ deželni uradniki avstrijski lahkomiselno razmetavali cerkvi in samostanom u-grabljeno premoženje in uničevali u-metaine. V Hremovicah so namesto križa deli v oltar sliko sv. Martina. Sedanja slika je delo znanega slovenskega slikarja Mateja Langusa iz 1. 1851. Križ pa je visel dolga desetletja nad vrati (Stare) zakristije, ob prvem sv. misijonu 1.1865. so ga postavili zunaj pred cerkvijo, sedaj pa viši na zidu v stari zakristiji. Je lepo umetniško delo neznanega umetnika iz druge polovice 17. stoletja. Skoda, da grozi kipu popolen razpad, ker ga drži skupaj samo še barva, znotraj je že sam prah. Po vsem tem je torej gotovo, da je hrenoviški veliki oltar delo dveh različnih mojstrov. Visoki .nastavek in kipe je izdelal kipar Mihael Cussa v letih 1695. do 1699., spodnji del ini tabernakelj je pa poznejše delo neznanega umetnika iz srede 18. stoletja (v rokoko slogu). Oboje združeno tvori krasno, veličastno celoto, le škoda, da je vrh. oltarja tako skvarjen. (Konec prih.) Jadranska trgovina. «Piccolo» je priobčili članek i«Kriza »jadranske trgovine«. Iz članka je razrvidno, - da ni izgubil samo Trst, ampak izgubile so del trgovine tudi Benetke. Benetkam so odjedla druga italijanska pristanišča, Trstu pa nemška. Benetke se hudujejo na Trst, češ da njim tudi on odjeda Pa iz številk sledi, da ima Trst večjo škodo kakor Benetke. V prvi polovici 1. 1925. je Trst imel 1,511.309 ton, v prvi polovici 1. 1926. pa samo 1,307.285. Izgubil je torej v pol leta 200.000 ton prometa. V isti dobi so Benetke izgubile samo 30.000 ton. Cene po Istri. Črno vino: Koper 300, Piran 250, Završje 240, Rorvimj 230-250. Belo vino: Koper 280, Piran 240, Vižinada 200, Rovinj 220-230. Olje : 8-10 lir liter. Seno: 30-G0. Goveja živina po živi teži 300-450 lir stot. Ovce po živi teži 2.50-3.— lire kg, po kosu 80-150 lir glava. Poravnajte naročnino! Po eein je lira? Dne 26. jamarja si dal ali dobil: za 100 dinager — 40.75 L. za 100 6. kron — 68.50 L. za 100 fr. frankov 92.— L. za 100 Šilingov — 525.— L. za 1 dolar — 23.— L. la 1 fant — 112.50 L. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ HajiiJjiciuplilojnzi kože kun, zlatic, lisic Mv, Tli«, Jazbecev, malt veveric. kitov, divjiti U Mili zaicev. D. WINDSPACH Trst, Vil Cesar« Battisti It. 10II. ufet., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti.. ZDRAVNIK Dr. IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordlnlra odslej samo v IL. BISTRICI vsak dan od 10-12 in od 15-171). i Jakob Bevc I 7 urarna In zlatarna ^ S TEST * Čampo S. gilCBBO št. 5 Z ZLATO kupuje v vsaki množini po ^ w> “najvišjih cenah. & 7 KRONC plačuje više kot vsi drugi Q) (r ZALOGU raznovrstnih ur in zlatenine. V* iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiii|iiniiiiiiiHiii» Dogodilo se je da ste zahtevali «Pekatete», prejeli pa drugo blago, ki vam ni ugajalo. Odslej dobite lahko makarone, špagete, s uto jote in razne vrste za juho v zavojih, po % in 1 kg. Zahtevajte jih pri trgovcih. iiiiiiiiiimiiniiimtuiiiiimy»iuiiinuiint|ii|iiiiiiituminiimnmt' MODERNA PARFUMERIJA^ G. B. GIUMLIA - POSTOJNA Bogata iizbera dišav in dišečega mila iz prvovrstnih domačih ln tujih tvoraic. Toaletne potrebščine in predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz bruSenega beneškega stekla CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, ne da bi morali kaj kupiti. I ra Cerkvena umetnost - Dober tisk ENRICO TOFFOLETTO: TRST, Via del Feaoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, * nabožnih knjig, podobic, svetinj in ■ drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. * KONKURINiNC CINI. B Andrej Puriž TRST Via Medla It. • Kpvalki — —— mojster IZVRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela-Žolezne ograje In omrežja - TakoJSnja izvršitev - Stsdilnifcl vseh vrst- Izdeluje tvdl ialezne rolettes- Poprave,spopolnltve. Čevljarnica FORCESSM orfHJkovana v Pm»txu in Banovi 1924. m voli*o Mp torno in zlato svetinjo TrSt ***** 3 pf* Sy. Jakobu JfSf Zima pritiska. Sneg in blato leži po potih. V takem časoi bodi glavna skrb za dobro obutev. Osnovno zdravilo za zdravo življenje »e glasi: glavo toktdno, noge tople ! Zato skrbite, da bo vaša družina dobro o-bato. Obrnite se na mrcessinhi