Glas zaveznikov TRST, torek 7, januarja 1947 UREDNIŠTVO: Via S. Pellicc 8 • Telefon it. 93854 In 7308 V Leto III - Št. 475 Imflormacijski dneonik A. I. S. Cena 5 lir OGLASI: Cena za milimeter višine <širina ena kolona), trgovski L. 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10. finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. I., Trst, ul. Silv. Pellico št. 4, tel. 940:.. Cena posamezna številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo. Predsednik Truman o položaju v državi in načelih ameriške politike RAZGOVOR O DARDANELAH London, 7. Januarja Radijska postaja Ankara Je javila. da Je imel turški veleposlanik 7 Washlngtonu dolg in važen raz-govor z namestnikom ameriškega zunanjega ministra Achesonom. Novinarjem Je veleposlanik Izjavil, ustvarili temelje za prisilno ge~-Jbanizaoijo jugoslovanskih narodov “ za zasu2njeaje jugoslovanskih ^flmelj. Na avstrijskih univerzah Vdelali «znastven« teorije*, da 1 dckazali, da se »vplivno območje 'tnfike kulture* zelo razširja proti in da zajema znatn* dele Ju-"*>avije. Dr. Kaarstanen Helmat, "v»atelj instituta za .južno Nemčijo . Gradcu, se je zlasti odlikoval v j delavnosti, kakor so se tudi ^kovali profesor dr. Martin utte iz Celovca, ter univerzitetni ^ofe»orji dr. Merz, dr. Herman ,, *®ri dr. Ernest Kloebl, In tudi %ri*. 'Rorba; V«: .» nadaljuje! »teorije* o germanizacij- Rosianatvu Avstrija v Jujjoelo. »Avstrijski v razSirje-germanlzacij- vansklh pokrajinah dejansko pripravili napad na Jugoslavijo. Po priključitvi se je ta delavnost še povečala. V Gradcu »o ustanovili nemški zavod za jugovzhod, kjer so na predvečer hltlerjanskega napada na Jugoslavijo zbirali podatke in obvestila o gospodarskih m političnih pogojih v Jugoslaviji in kjer so Izdelali Iredentistične zahteve nemških manjšin v Jugoslaviji. »Glavni napad nemških čet na Jugoslavijo »o pripravili in začeli V Avstriji, medtem ko so na večini poveljniških mest bili Avstrijci. Pri bltlerjanskem napadu na Jugoslavijo je sodelovalo mnogo dl- | vizij, ki so jih sestavljal) izključno Avstrijci, medtem ko so pri vseh i sovražnih ofenzivah in pri zasedbi j Jugoslavije sodelovale številne sv-: atrijske edinice. Avstrijske edinlce so tudi v V9iik(m številu sodeloval« pri četrti sovražnikovi ofenzivi proti jugoslovanski osvobodilni vojski. Hitlerjev odposlanec pri izdajalcu Nediču Je bil Pavel Neubacher, tudi Avstrijec in general Gleise von Horstenau pa je zavzemal mesto vrhovnega poveljnikA vseh nacističnih oboroženih sil v severni Hrvatak! V Sloveniji je bilo izmed Sl Avstrijcev. Izmed 443 vojnih zločincev, ki Jih je v Jugoslaviji zabeležila državna komisija za vojne zločine, je 262 Avstrijcev. Med njimi so tudi August Meioner, poveljnik Gestapa v Srbiji *n Rudolf Be?g, poveljnik Gestapa v Kragujevcu ter mnogi drugi.* V zaključku piše »Borba*: »Vsa ta dejstva, dokazujejo, da morajo Avstrijo v zvezi z Jugoslavijo postaviti na zatožno klop in da je popolnoma odgovorna za zlo in nesreče, ki jih je prizadejala jugoslovanskim narodom a borbo ob strani hltlerjansk« Nemčije,* njati, da delodajalci delijo z delavci odgovornost za propad sporazumov, ki bi odvrnili stavke. Zato moramo poskrbeti, da mir v industriji ne bo dosežen samo z zakoni v škodo delavskih s ndikatov.* Truman je predložil Stirlčlensk delovni načrt: 1) Uvedba zakonodaje, ki bo prepovedala jurlsdikcijske stavke in uporabo gospodarske sile bodisi s strani delavcev ali delodajalcev, da bi odločili v svrjo korist vprašanja, o katerih po nji-bevem ntennju ni nobeno določbe v pogodbi. Predsednik je predložil zakonsko določbo, da bi morali obe stranki take sporne točke razlage pogodbe — kakor je bila nedavna premogovna stavka — predložiti v »končno in obvezno* razsodbo. 2) Olajšave v delovnem ministrstvu za sklepanje kolektivnih pogodb. 3) Razširitev narodnega načrta m socialno zakonodajo, da se zmanjša nt zaščitenost delavcev. Predsednik Je dejal: »Kongres naj preuči ta razširi naš zaščitni socialni sistem z boljšim stanovanjskim in zdravstvenim načrtom ter z ukrepi za zagotovitev minimalnih mezd.* 4) Kongres naj imenuje začasno skupno kemisijo, ki bo preiskala celotno vprašanje ednošajev med delavci Jn delodajalci. Truman je stavil predlog, naj bi ta komisija Preučila tudi vprašanje stavk, ki *e tičejo narodne blaginje. Dejal je: »Od narodove rešitve tega vprašanja zaviai celotna industrijska bodočnost Združenih d i Za v. Preprečiti je treba učinek navod-n.h stavk v industriji in prevozih premoga, petroleja in jekla ter podpreti sistemi kolektivnih pogodb.* Vodilna vloga USA Ob koncu govora js Truman poudaril, da je uspeh rešitve domačih zadev povezan z vodstvom ameriške zunanje politike. Dejal Je nadalje: »Povedal sem že, da Je vzdrževanje zdravega in cvetočega gospodarstva ter poveča-vanja blaginje našega naroda tem večjega pomena zaradi vodilne vloge, ki jo Združene države danes igrajo v svetu. Ako uspemo pri naših nalogah doma ali ne, se ne tiče le nas, temveč tudi milijonov ljudi po vsem svetu. Ako hočemo izpolniti naše naloge in dolžnosti do nas samih in do drugih narodov, moramo stremeti za tem, da bodo Združene države zdrave tako v gospodar-kem kot v političnem pogledu, r.elo takrat bomo zmožni prinašati osnove pravega miru v tuje dožele. gele takrat bomo mogli učiti druge, kako Je mogoče doseči politično stalnost, ter gospodarski in socialni napredek.* Glede mirovnih pogodb je predsednik Truman dejal: «Kakršni koli bodo učinki teh pogodb, sem prepričan, da smo dosegli lepe uspehe. Vsak nadaljnji zastoj m zavlačevanje bi Imelo težke posledice za te dežele. «V dolgih mesecih razgovorov o teh mirovnih pogodbah *o zastopniki Združenih držav jasno povedali, da naša država ne bo žrtvovala osnovnih načel o pravičnem in trajnem miru. Prav tako smo jasno povedali, da se ne bomo več umaknili v izolacioni-zem*. Naša politika bo ista tudi pri bodočih razgovorih o nemški in avstrijski mirovni pogodbi, ki bodo v Moskvi, kakor tudi na bodočih konferencah o Japonski mirovni pogodbi. Glede Sovjetske zveze je predsednik Truman dejal: «ZastoJ pri prvih mirovnih pogodbah, o katerih smo razpravljali, Je treba prlo so-4att težkocam, na katere smo naleteli pri razpravljanju z aastopn.ki Sovjetske zveze o pogojih medsebojnega sporazume. Kakršne koli so že bile razlike, ki so se pojav.le med mišljenjem zastopnikov Združenih držav in Sovjetske zveze, vendar te težave ne bi smele zatemniti dejstva, da je v interesu obeh narodov čimprejšnja vrnitev miru in da bi narodi mogli čim prej spet zagrabiti za delo pri obnovi in proizvodnji. Stvar, k! se mi zdi najvažnejša, pa je pospeševanje konstruktivne varnosti vseh narodov, ne pa samo posameznih. Naša politika do Sovjetske zveze temelji na istih načelih kot naša politika do drugih narodov. Želimo le, da držimo kvi. 'sku načela mednarodnega prava, ki so bila izražena v listini Združenih narodov. Nadaljevati moramo z mirovnimi pogajanji in pogodbami* Predsednik Trm ran »e je nato dotaknil problema žasedbe bivših sovražnih dežel in dejal: «Vse dežele. ki vzdržujejo posadke v Avstriji, bi morale stremeti za tem, da bi ČImpreJ umaknile čete iz te dežele. Nemci in Japonci si morajo biti na jasnem glede svoje bodočnosti, morajo vedeti, kakšna bodo njihove gospodarske možnosti m kakšne reparacije bodo morali pit* čati. Problem brezdomcev O mednarodnem skrbstvu, pomoči in o razseljenih osebah, je predsednik Truman dejal: ((Odkar se je končala vojna, smo poslali lačnim narodom na svetu več hrane kot v vse druge dežele skupaj. Kar se tiče razseljenih oseb pa moram priznati, da nimam občutka, da so Združene države storile vse, kar je bilo v njihovi moči. Od maja 1946 se Je vselilo v to deželo le približno sooo beguncev. Dejstvo pa je, da Uživajo oblasti, ki se naj brigajo za vseljevanje, vse ugodnosti, ki jih more nuditi obstoječi zakon in vselitvene kvote. Opozarjam ameriški kongres, naj ne pozabi na ta svetovni problem in naj se ne ustraši nobenega napora, kadar gre za to, da izvršimo svojo dolžnost in pomagamo tisočem teh brezdomcev in trpečih ljudi vseh veroizpovedi.* O atomski sili je predsednik dejal: «Ne zahtevamo monopola za atomsko silo niti s?zc niti za katero koli skupino držav. Zahtevamo le zadovoljiva jamstva. O ameriški vojaški politiki je Truman dejal: «Ko bo zgrajen sistem kolektivne varnosti pod okriljem Združenih narodov, bomo pripravljeni, da se skupno razorožimo. Dokler pa takega sistema ni, si ne moremo privoščiti, da bi naša slabost spet koga zapeljala, da bi nas napadel. ((Zaključili smo demobilizacijo, vendar je še vedno potrebno vzdrževat; primemo in dobro opremljeno vojsko. Imamo težave pri vzdrževanju svojih vojaških sil celo v tem skrčenem obsegu. Naše zasedbene sile so komaj zadostne za izvedbo vseh dolžnosti, ki nam Jih nalaga zunanja politika. Radi bi videli, da bi bila naša armada In mornarica sestavljeni izključno ‘.z edinic, v katerih bi služili prostovoljci. Obenem je naša naloga, da na čim manjšo rrero zmanjšamo vojaške stroške. Ako hočemo to storiti in obenem zagotovit; svojo varnost, bi bilo potrebno ustanoviti eno samo ministrstvo za državno o-brambo. «Pred nami pa je se večji smoter: ne samo naša varnost, temveč skupna varnost človeštva.' Duh, ki preveva ameriški narod, bi mogel biti kažipot človeštvu. Ce bomo ostali zvesti svojimi idealom in če bomo delili svojo blaginjo z narodi, ki so toliko trpeli v vojni, se bo vera naših državljanov v svobodo in demokracijo razširila' 90 vsem svetu in ljudje bodo povsod verovali v iste ideale kot Američani.* MONTGOMERY V MOSKVI Moskva, 7. januarja Maršal Montgomcrg je včeraj ob 12. uri prispet v Moskvo. Na letališču ga je pozdravil maršal A-leksander Vasiljevski, načelnik glavnega stana sovjetske vojske. Montgomery je imel nato nagovor na novinarje in za radijski prenos; dejal je, da je prišel kot vojak, da bi izkazal spoštovanje sovjetski vojski. Izjavil je: aZelim vzpostaviti prijateljske stike med nasitna armadama in upam, da se bo moglo iz prijateljskih stikov razviti vzajemno razumevanje, vzajemno zaupanje in srečni odnošaji, kar bo v skupno korist nas vseh.z Francoski časopisi kažejo veliko zanimanje za obisk maršala Mont-gomeryJa v Moskvi ter priobčujejo na nasiovpth straneh v zvezi s tem obiskom poročila opremljena s slikami. Glasilo francoske radikalne stranke «Depčehe de Pans* trdi. da Montgomery ne pove vsega, ko izjavlja, da potuje v Moskvo le kot vojak. «Ze okoliščine same kažejo — pravi list — da Montgomeryje-vih izjav ni jemati dobesedno. Njegov obisk na predvečer mirovne konference o Nemčiji ni zgolj nekaj običajnega.* Levičarski ((Franc Tireur* pravi, da je britanska vlada dala maršalu Montgomeryju polnomočja, ki mu omogočajo, da Kremelj natančno obvesti o nedavnih razgovorih med načelnikoma britanskega in a-meriškega glavnega stana. O POSARJU MARCA V MOSKVI London, 7. januarja Ameriški vojaški podguverner, gen. Clay, je sporočil, da bo o vprašanju Posarja na zasedenju, ki bo marca v Moskvi, razpravljal Svet zunanjih ministrov, ne pa zavezniški nadzorstveni svet za Nemčijo. Tri smrtne obsodbe v Beogradu) Stefanovič, Sustin, Jovanovič BEOGRAD, 7. januarja. — Vrhovno ljudsko sodišče Srbije je včeraj popoldne, kot poroča »Tanjug*, izreklo obsodbo nad osmimi vohuni, ki so delali po navodilih vohunov Pridonoffa, Bhant/.a In Kasuniča, uradnikov na amerišiiem veleposlaništvu v Beogradu. Smrtne obsodbe je izreklo proti bivšemu novinarju Milutinu Stefanoviču, bivšemu častniku jugoslovanske vojske Željku Suštinu In bivšemu novinarju Branku Jovanoviču, in sicer z ustrelitvijo In trajno izgubo političnih ter ci. vllnlh pravic. Bivšega diplomatskega uradnika Aleksandra Iliča in bivšega novinarja Grgurja Kostlfa Je sodišče obsodilo na 8 let odvzema svobode s prisilnim delom ter na pet letno izgubo političnih m državljanskih pravio; bivšega ministrskega predsednika jugoslovanske vlade v Londonu Miloša Trifunoviča in ing. Sinišo Idravkoviča na 8 let odvzema svobode s prisilnim delom ter triletno izgubo političnih in državljanskih pravic ter na zaplembo premoženja; ing. Konstantina Stankoviča na 4 leta odvzema svobode s prisilnim delom ter na dveletno izgubo političnih in državljanskih pravic. ((Tanjugu porocu, da Je občinstvo v dvorani obsodbo sprejalo z viharnim odobravanje. Predsednik sodišča je nato prebral obširno utemeljitev obsodb. Vse je spoznal za krive, da ao delal; za tujo obveščevalno službo in dajali agentom tuje obveščevalne službe podatke, ki so po naravi državna ali vojaška tajnost, in sicer z namenom, da izpodkopljejo in ogrožjo neodvisnost in varnost Jugoslavije. Poleg tega j-9 vse spoznalo za krive, da so sodelovali z agent: tuje vohunske službe in jim dajali napačne pedatke o političnem položaju v Jugoslaviji. S tem so ustvarili napačen vtis, kot da bi v državi vladal teror in nasll- stvo, p te n Jen Je in nezakonitost, versko preganjanje in narodno zatiranje z namenom, da bi na ta način pripravili kako tujo državo do tega, da bi se vmešala v notranje zadeve Jugoslavije alj da bi z njo prekinila diplomatske odnolaje ter ustvarila gospodarsko vojno ali obc-rožen poseg. Miljutlna Stefanoviča, Željka Su-ština, Branka Jovanov Ca in Grgurja Kostlča je spoznalo za krive, da so pomagal; osebam, ki so med vojno iti zasedbo sodelovale s sovražnikom ta »e po osvoboditvi države skrivale pred oblastmi ter aktivno delale proti narodu in državi. Utemeljitev našteva nato zločine vsakega posameznega obsojenca. Ob koncu je predsedik sodišča razglasil obsodbe za neizpodbitne. Obsojenci lahko vložijo prošnjo za pomilostitev na prezidij jugoslovanske narodne skupščine. IZROČANJE LITERATURE NA MADŽARSKEM London, 7. januarja Budimpeštanska radijska postaja je pozvala madžarski narod, naj v prihodnjih 14 dneh izroči vso protidemokratsko, protisovjetsko in protiiidovsko literaturo. Izročevanje bo nadzorovala policija. Grčija bo protestirala zaradi zakesniive prihoda preiskovalne komisije VS Premik gverilje iz Makedonije v Tesalijo ATENE, 7. januarja. — Iz vladnih virov so včeraj izvedeli, da bo Grčija poslala glavnemu tajniku Združenih narodov Trygve Lieju protest zaradi 15dnevne zakesnitve prihoda preiskovalne komisije Varnostnega sveta, ki bo preučila položaj ob severnih grških mejah. Komisija bi morala pričeti s delom 16. januarja, toda v soboto so objavili, da so datum preložili na 30. januar. Grška vlada meni, da zakesnitev «olajšuje odstranjevanje dokazov o inozemskem vmešavanju*. Razni znaki kažejo, da pošilja glavni stan grških tolp glavne oddelke lz Makedonije proti jugu v Tesalijo. Pri kraju Ypati v južni Tesalijl in pri mestu Lamir, ki je le 128 km oddaljeno od Aten in je že obkoljena, so v teku že resni boji. Grški komunisti se trudijo, da bi dokazali, da delujejo tolpe po vsej Grčiji. Dva voditelja ELD (socialistične stranke v organizaciji EAM, ki ima le voditelje, ne pa pristašev) sta stavila Kannelopulosu vprašanje, ali misli ustanoviti stranko, ki bi sodelovala z njimi. Kannelopulos je odgovoril, da bi bila zveza z njimi (ELD) nezakonita in neustavna, ker ao marca bojkotirali volitve. Najprej ao potrebne volitve. Voditelj ELD Evolos Je včeraj odpotoval v Rim na kongres socialistične stranke. V razgovoru s Kannelopulosom je ta mladi profesor, ki je eden izmed najuglednejših voditeljev grške opožieije, izjavil: «Dvomlm, da bi se komunisti sploh udeležili volitev, čeprav bi bile koretne, ker ne morejo upati na večino pri volitvah, ki bi pokazale le njihovo slabost. Sicer pa Je mnogo odvisno od ukazov od zunaj. Grška komunistična stranka je le odsek balkanske komunistične zveze, v kateri je glavno pravilo komunistična nadvlada. V Grčiji ni niti tako kakor v Pranoijl ali Italiji, kjer sta komunistični stranki v neposredni zvezi z Moskvo in dobivata od tam navodila, l so primerna krajevnemu položalui). V kratkem bo Evolos odšel v Makedonijo in Tesalijo. Po mnenju Kannelopulosa sedanji resni nemiri v Grčiji niso zgolj posledica navodil iz tujine, ampak tudi dejstva, da vlada nima pametnih idej in načrtov. Sedanja protikomunistična vlada se po njegovem mnenju ne bojuje proti komunistom’ na najprimernejši način. Komisija Združenih narodov bo mogla ugotoviti zunanje In notranje vzroke grških nemirov. Kannelopulos tudi misli, da je nujno potrebna takojšnja pomoč Združenih držav za izgradnjo električnih central in cest v Grčiji. Britansfko parlamentarno odposlanstvo, ki ga tvorijo zastopniki veeh strank in ki je odšlo pred nekaj meseci v Grčijo, je v poročilu izjavilo, da bi morala Vel ka Britanija podpirati sestavo nove vlade, v kateri bi morale bit) zastopane vse stranke z možno izključitvijo skrajne levice. Izjavlja, da je z vrnitvijo grškega kralja Jurija dana velika možnost za ta korak. Poročilo označuje grški narod kot velik narod z mnogimi lepimi lastnostmi, ki zasluži boljšo bodočnost po vsem pomanjkanju, izjavlja pa, da se bo znašel pred propadom, če ne bi izvajali politike zmernisti in velikodušnega pomirjenja. Grška obveščevalna agencija je v nedeljo zvečer sporočila, da *e je grška vojska na p:dročju Gre-vena v vzhodni Makedoniji, 130 km jugovzhodno od Soluna, spopadla s tolpo stotih gveriljcev. U-b.li so dva gveriljca. Neka druga gverlljska tolpa, oborožena s strojnicami in minometi, je pretrgala telegrafske zveze in napadla prednje postojanke pri Gre veni. V zadnjih dneh preteklega tedna so bil; ubiti 3 pripadniki levičarskih političnih strank ter dva člana «HI» (monarhisti). Minister za javno varnost Spianost Kalka-mis je izjavil, da je treba te umore pripisati maščevanju. Organizacija «HI» je »krajna desničarska organizacija. katero sestavljajo večinoma filomonarhlattčna častniki. Po končani razpravi proti 19 vojakom, ki so pripadali nekemu delovnemu taborišču in ki so bili obtoženi upora, je preko sodišče v Drami (osrednja Makedonija) 3 vojske obsodilo na smrt, 3 na dosmrtno Ječo, 2 pa na manjše kazni. Poročajo, da je v nedeljo po 5-ur-nem boju med orožniško postojanko ter tolpo 100 ljudi bilo v neki vasi zahodne Makedonije 11 mrtvih. Kakor so izvedeli včeraj, je francoska vlada stavila Varnostna-mu svetu na razpolago neko križarko francoskega brodovja v Sredozemlju; križarka naj bi prepeljala iz Francije člane preiskovalne komisije, v kateri Je zastopanih 11 držav. Pričakujejo, da bo komisija stela 80-70 članov; komisiji bo načelovalo tajništvo 20 članov, ki bodo določili pravila glede postopka. Uradni jezik bo bodisi angleški ali pa francoski. Niso še odločili, kdo bo nosil stroške za to prvo preiskavo Združenih narodov. BYRNES0V0 PISMO LIEJU 0 USTANOVITVI SVOBODNEGA TRSTA Lake Succeas, 7. januarja Združent narodi »o objavili besedilo poslanice, ki jo je poslal ameriški zunanji minister Bprnes glav-tlrmn tajniku Združenih narodov Trpgve Lieju. Btjrncs je v svojstvu predsednika Sveta zunanjih ministrov zahteval, naj Varnostn 1 svet odobri ustanovitev tržaškega svobodnega ozemlja. Besedilo pisma je naslednje: «Zastopniki ameriških Združenih držav, Francije, Velike Britanije tn Sovjetske zveze, ki so se sestali v Sveti1 zunanjih ministrov v Nev Yor-ku, so pripravili mirovno pogodbo z Italijo, ki bo stopila v veljavo tedaj, ko jo bodo ratijiotrale Štiri vet e sile. sPogodba dolota ustanovitev tržaškega svobodnega ozemlja, katerega neodvisnost in nedotakljivost mora zajamčiti Varnostni svet Združenih narodov. Trajni in začasni statut ozemlja sta v dodatku k mirovni pogodbi, enako tudi določila za tržaško svobodno pr.rla-nišče. »Da bi imel Varnostni svet možnost preučiti v poštev prihajajoča besedila, mi je čast poslati vam zadevne člene m dodatke k mirovni pogodbi z Italijo fčleni, ki zadevajo mejo med Italijo in svobodnim tržaškim ozemljem, mejo med svobodnim ozemljem in Jugoslavijo, delo komisije za določitev meja, glavna načela statuta svobodnega ozemlja, dodatke glede upravljanja lastnine in interesov, prenešenih na svobodno ozemlje, tehnična jamstva svobodnemu ozemlju ter stalni statut svobodnega ozemlja, začasno upravljanje tega ozemlja in upravljanje proste luke) ter vam sporočiti, da so zunanji ministri ustanovili odbor, k% bo na razpolago Varnostnemu svetu z namenom, da mu oskrbi vse potrebne podatke o svobodnem ozemlju, njegovem statutu in ure d t vi tržaške proste luke. tZunanji ministri ameriških Združenih držav, Francije, Velike Britanije in Zveze sovjetskih republik žele, da bi sklepe o določilih pogodbe, ki so biti predloženi v odobritev Varnostnemu svetu, potrdili najkasneje do IS. januarja, ker bo mirovna pogodba z Italijo podpisana v pričetku februarja.* AMERIKA ZAHTEVA KONEC SOVJETSKEGA NADZORSTVA V DAIRENU London, 7. januarja Združene države so od Sovjetske zveze in Kitajske zahtevale, naj se sporazumeta, da naredita konec sovjetskemu vojaškemu nadzorstvu v pristanišču Dairen v Mandžuriji in da ga odpreta svetovnemu prometu pod kitajsko upravo. Pretekli mesec so Sovjeti po kratki predobjavt odredili ameriški lz-krcevalni edinici, naj, za pust! Dairen. V noti, ki Jo je ameriška vlada poslala v Moskvo in Nanking, go. vori ameriška vlada o abnormaln.h razmerah, ki vladajo v Dairenu ter izjavlja, da ne vidi razloga, zakaj ne izvršijo sporazuma, ki so ga 1945 podpisali med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Po tem sporazumu bi moralo pristanišče Dairen priti pod kitajsko upravo ter biti odprto mednarodni trgovini. Pred noiimi ukrepi za ureditev Palestine LONDON, 7. januarja. -— Diplomatski dopisnik konservativnega lista «Daily Telegraph* meni, da bo britanska vlada na četrtkovem zasedanju sprejela sklepe o akciji, ki jo je treba izvesti v Palestini. «Menijo, da bo imel vladni načrt dva glavna smotra — piše dopisnik — in sicer sprejem odločnih vojaških ukrepov proti židovskim teroristom in razdelitev Palestine v dokončni obliki na arabsko in na židovsko državo. »Možno je, da bodo vojaški ukre- pi obsegali uvedbo obsednega stanja in takojšnjo aretacijo vseh oseb. ki so sumljive, da pripadajo organizaciji Irgum Zwai Leuml in tolpi Štern, ne bodo pa izvedli nobenega ukrepa proti Haganabu. organizaciji za židovsko obrambo.* Dopisnik dodaja: «Kazenske ukrepe bi sprejeli proti vsem vasem in naselbinam, od koder so izšli napadi m britanske sile. Vsi židovski emigranti, ki so brez dovoljenja v Palestini, bodo takoj im temiranl bodisi na Cipru ali, pa T nekem novem taborišču, katerega bodo ustanovili v Keniji.* Na zasedanju sveta Arabske zveze pod predsedstvom libanonskega ministrskega predsednika Rind El Solha so sprejeli sklep, da bodo arabske države postale delagate na londonsko konferenco o Palestini, ki se bo začela kancem meseca. Ta sklep bo razveljavil zahtevo ar b-skega visokega odbora v Palestini, po kateri se ne bi noben arabski delegat smel udeležiti konference dokler nanjo ne bi povabili tudi muftija. VESTI V 1 STAVKU — Finski parlament je zaradi resne opozicije ministrov sprejel sklep o zmanjšanju varnostnih o-mejttev (((Varnostni zakoni*, na podlagi katerih so lahko aretirali in pridržali osumljene osebe že na podlagi samega suma, odpiranje korespondence, nadziranje telefonskih razgovorov, cenzura brzojavk. omejitev svobode tiska), ki so Jih uvedli po podpisu premirja s Sovjetsko zvezo. — V ponedeljek se le v Parizu pričela tridnevna konferenca Britanije, FTancije, Sovjetske zveze, Združenih držav, Poljske in Belgije, ki razpravlja o metodah za povečanje svetovne proizvodnje premoga ter o organiziranju dobav in porazdeljevanja. — Trans jordanski kralj Abdulah je v ponedeljek odpotoval m obisk v Turčijo. — Češkoslovaška bo zahtevala :z strateških ter komunikacijskih razlogov popravo nemške meje v svojo korist. — Belgija in Nizozemska bosta vzporedili svojo politiko v pogiedu mirovne pogodbe z Nemčijo ter sklenili gospodarski spori/um. — Dne 20 V. m. se bo italijanski zunanji minister Nenni v Londonu sestal z Bevinom. — «Tanjug» javlja, da te ob Novem letu argentinski predsednik Peron poslal maršalu Titu brzojavno čestitko. — Nizoz.. mski ministrski predsednik Je pozval na razgovor v Haag vrhovnega poveljnika nizozemskih sil v Nizozemski Vzhodni Indiji generala Van Spora. — Francoski finančni minister Andrč Philip Je zjavil. da ne bo nadaljnje devalvacije franka. — Britanski veleposlamk v Wa-ihingtonu Je imel v soboto razgovor z Byrnesom. na katerem sta razpravljala o vpra»-in|u palestinskih teroristov m o brramki pritožbi prot; položitvi min v Kriškim prelivu. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 7. januarja 1947 ZANIMIVOSTI TISOČI POTNIKOV ČAKAJO... Prekomorski potniški promet Pomorske družbe se ne boje letalske konkurence V povojnih načrtih se pomorske družbe držav, ki vzdržujejo promet s potniškimi ladjami na progah čez severni Atlantik in ki so v glavnem iz Velike Britanije, Združenih držav, Francije in Kanade, ne bojijo tekmovanja s svetovnimi letalskimi družbami. Menijo, da bodo potniki, ki potujejo za zabavo, le nadalje dajali prednost potovanju po morju. Da bi pospešili preureditev pre-kermornikov v Veliki Britaniji, so dovolili posebne olajšave. Kot je videti, ne nameravajo tekmovati z letali ali drugimi pomorskimi družbami. V vrsti velikih ladij, je Velika Britanija dejansko na prvem mestu. Prekomorniku «Queen Eli-sabeth», ki ima 85.000 ton in je že v službi na progi Southampton-/New York, bo sledil meseca marca 35000 tonski prekomornik «Mauri-tanion; preuredili ga bodo za prevažanje čet. Prekomornik «Queen Marys, ki ima 80.000 ton, bo vozil na isti pro. gi; ob pričetim poletja in najkasneje še to leto bodo splovili dvojnik *Mmritanle», ki bo nosil ime vCarcnkm. S temi morskimi velikani lahko Združene države tekmujejo s 27.000 tonskim, prelx>mornikam «America», ki mu bo sledil prekomornik «Wa-shingtonn, ki ima 22.000 ton in 18.000 tonskim «Ericssonom)). V vrsti največjih prekomernikov ima Francija samo 43.000 tonski pmek&mcrnik «Ile de Frances, ki bo pripravljen za službo proti koncu leta 1947 in bivši nemški prekamor nik «Europa», ki so ga prekrstili v «Liberte» in ki se je, kot je znano, potopil 9. decembra preteklega leta v pristanišču Le Havre, ko so se zaradi viharja pretrgale vrvi, s katerimi je bil privezan na obalo. Ladja «Normandiey>, na kateri je izbruhnil požar v netogorškem pristanišču, je postala popolnoma neuporabna. Med ostalimi znanimi predvojnimi prckomorniki je «Bremenn, ki je imel nekaj časa «Sinji trak» Atlantika; zdaj je zasidran, in poškodovan od 'bombardiranja v ham. burškem pristanišču, medtem ko je bil italijanski 51.000 tonski preko-mernik «Rex», ki si je tudi priboril «Sinji traku, težko poškodovan ob priliki požara v tržaškem pristanišču leta 1045. Nizozemski prekomornik 36.000 tonski «Niewe Amsterdama zdaj predelujejo, vendar do zdaj še niso določili časa vstopa v službo na atlantski progi. Prevozne cene bodo še nekaj časa visoke, a kljub temu bo za tisoče potnikov, ki so vpisani v sezname in čakajo na vkrcanje, težko dobiti zaželene prostore. To so večinoma evropski begunci, ki želijo oditi Združene države na obisk k sorodnikom ali pa svojci deklet, ki so med vojno poročile ameriške vojake. Tudi na drugi strani Atlantika čakajo potniki, da bi prišli na vnto. Med temi so mnogi bivši a-meriški vojaki, ki se žele vrniti Evropo, da bi obnovili prijateljstva, sklenjena med njihovo vojaško službo. Človeško meso na Jrnl borzi" Letalska nesreča na Kitajskem SMRT 33 TOTNIKOV V nedeljo je v bližini Tsingtaoa na: Kitajskem strmoglavilo letalo kitajske državne družbe. Vseh 38 potnikov je bilo ubitih. Letalo je bilo na poletu iz Šanghaja v Tsingtao. Na progi Miami — Nemark (Nem Jcerseg) je strmoglavilo letalo z 20 petniki in 3 člani posadke. Tri osebe so bile ubite, ostale ranjene. PARIŠKI NOVINAR UBIL LJUBICO IN OTROKA Par Uka policija je v nedeljo aretirala novinarja Lcuisa Bcurrata zaradi obtožbe, da je 'umoril svojo Prijateljico Ghislavne Theveninovo ter njenega otroka; po umoru je njuna trupla pokril s cvetjem. Ko je policija odkrila truplo The-veninove, ki je bila cvetličcrlca na Mcntmartreu, je Bourret telefoniral svoji ženi ter jo obvestil, da jc zadavil svojo ljubico in njeno hčerkino in da se bo prijavil policiji. V Budimpešti so aretirali sedem bivših pripadnikov nemških SS oddelkov. Obtožili so jih, da so morili ljudi in prodajali njihovo meso kot hrano. Poročila pravijo, da so obtoženci izvršili vrste umorov in prrodajali meso žrtev na «črni bor zb). Detektivi so na podlagi preiskav ugotovili, da je družba nazadnje pobila 12 ljudi, izmed katerih je bilo 5 žensk. Moderno polnisko letalo Na zadnji britanski letalski razstavi je bilo na ogled veliko število najmodernejših vojaških in civilnih letal, poleg tega pa je sodelovalo 20 britanskih izdelovalcev letalskih sestavnih delov in pripomočkov. Slika kaže moderno potniško letalo Bristol «Way faren, ki opravlja prekooceansko poštno in potniško službo. Itehedni vati Hihcuia po mo.) ČMhopL TRST Nameščenci kinomategrafov nadaljujejo s stavko V razgovoru z dopisnikom VZN je predsednik odbora za stavko na-neščencev kinematografov in kino-gledališč včeraj izjavil, da se stavka nadaljuje. Omenjeni predsednik De Vivo je poudaril, da so si vsi nameščenci edini v želji, da dosežejo določen: cilj ter ne glede na željo, da bi prišli spet na delo, ne bodo prenehali stavkati, dokler ne bodo dosegli mezdnega sporazuma z delodajalci. Zaradi odklonilnega stališča slednjih so 31. decembra prekinili pogajanja. Ves rečni promet po Donavi in Savi, ki sta pričali pred tremi dnevi zmrzovati, ja prekinjen Evropo je zajel mraz. Iz Londona v Berlin in iz Berlina v Trst prihajajo vesti o velikem mrazu, snegu in viharjih, ki jih, prinašajo vetrovi iz Sibirije. Obširna področja v Veliki Britaniji so pod 10 cm visoko snežno plastjo. Na področju Midlanda so imeli brzovlaki dve uri zamude, iz Birminghama pa so prispele vesti nesrečah. V Londonu so uvedli znatne omejitve pri oddaji električnega toka zaradi znižanja temperature, ki je dosegla 2 stopinji pod mčlo. Prekinili so celo avtomatske svetlobne naprave za urejevanje prometa. Poročevaleo britanskega ministrstva za kurivo je izjavil, da bodo zelo verjetno poostrit omejitve glede oddaje elektrike, de se bo temperatura Se znižala. Ministrstvo za letalstvo predvideva, da bo val mraza trajal še nekaj dni. Najbolj oster mraz, o katerem so do zdaj poročali, so zabeleZili v Berlinu, kjer je bilo včeraj zjutraj 20 stopinj pod ničlo. V Rimu je včeraj po Štirih dneh mraza zapadel sneg. Po poročilu Švicarske radijske postaje je padla temperatura na 20 stopinj pod ničlo na Poljskem, čeSkoslovaSkem, Avstriji in Jugoslaviji. Iz Jugoslavije in Italije poročajo o silovitih sneZnih viharjih. V severni Italiji se je znižala včeraj zjutraj temperatura za nad 10 stopinj pod ničlo. V Švici so zabeležili 10 do 12 stopinj pod ničlo. V Beogradu je Ze nekaj dni velik mraz s snežnimi viharji. Predvčerajšnjim so imeli 19 stopinj O pod ničlo. Ledene plošče, ki so plavale po Donavi, so se zdaj ustavile. Ves rečni promet po Donavi in Savi, ki sta pričeli pred tremi dnevi zmrzovati, je prekinjen. Vse rečno ladjevje je: zasidrano v zimskih pri-slaniSčih. IZ SLOVENIJE Pojasnilo V včerajšnji številki «Glasa zaveznikov« so pri vlaganju poprav, kov v članku pod tržaško kroniko »Pojasnilo časopisnih poročil o najdbi orožja v ulici Battisti« zamešali prve tri vrste, ki se morajo pravilno brati takole: «V krajevnem tisku so izšla netočna poročila o najdbi orožja v prostorih Previ-denza Sociale (Socialnega skrbstva) v ulici Battisti, ki lahko zavedejo v zmoto. Dopisnik VZN je izvedel, da policija ni izdala nobenega poročita.« Zaradi povečanja števila prebivalstva in nastanitve novih ustanov je stanovanjsko vprašanje v Ljubljani precej pereče. V cilju izboljšanja organizacije in poslovanja stano-vanjsih oblasti v Ljubljani je kontrolna komisija LRS že večkrat preučevala stanovanjski problem kot celoto in s svojimi predlogi skušala pomagati ljudskemu odboru pri reševanju tega varnega kaznovana nameščenca stanovanjskega oddelka Žugelj Anton z javnim ukorom. Bricelj Feliks s pismenim opominom. Kontrolna komisija LRS je izvršilnemu odboru MLO naložila obveznost, da bodočo organizacijo in poslovanje stanovanskega oddelka uredi po prejetih navodilih. “Popis zaloge krompirja jo naletel pri poedlncih na nerazumeva- vpia*anja. Kljub temu pa se stanje , nje« je naslov članku v »Ljudski Val mraza je zajel vso Jugoslavijo. NajniZjo temperaturo so za< beležili v Ogulinu, in sicer 27 stopinj pod ničlo. POSLABŠANJE V PALESTINI Jeruzalem, -. januarja Čete, ki stražijo javna poslopja v Jeruzalemu, so po vesti, da je prišlo do neke eksplozije, v pripravljenosti. Omenjena eksplozija naj bi bila eksplozija mine, ki je vrgla v zrak tovorni avtomobil bil tanske vojaške policije, ki je vozli izvidnice. Žrtev ni bilo. V dobro poučenih jeruzalemskih krogih menijo, da bodo v Palestini uvedli prekl sed, če se bo zaradi novih terorističnih dejanj položaj poslabšal. S pomočjo zakopane mine na električni vžig so včeraj južno od Tel Aviva vrgli v zrak jeep britanske vojske, ki Je vozil padlalce. Nihče ni bil ranjen. Po neki nepotrjeni /vesti iz Tel Aviva so palestinski teroristi zagrozili s smrtjo višjemu funkcionarju židovskega oddelka za kriminalne preiskave v Palestini Kalmanu Cohenu, ki je (po isti vesti) v soboto odpotoval v Veliko Britanijo. Nedeljski listi v Britaniji so obširno razpravljali o položaju v Palestini PROMETNE ZVEZE V SOVJETSKI ZVEZI Sovjetski podtajnik za Železnice Nikolaj Sinegoubov je izjavil, da so v lanskem letu obnovili 1000 km glavnih Železniških in 21,00 km stranskih prog. Nadalje so popravili 2300 mostov, 171, postaj ter stotina kurilnic za vagone in lokomotive. Po vseh Železniških progah, ki so jih poruSili Nemci, spet vozijo vlaki. Število potniških vlakov je zdaj skoraj isto kot pred vojno. Nadalje so zgradili dva nova tipa močnih in hitrih lokomotiv ter nove luksuzne vagone iz same kovine. Zgradili so 1300 km novih Železniških prog in elektrificirali 600 km Železniških prog. Vendar je Smegoubov pripomnil, da je Skoda v celotnem prevoznem sistemu tako velika, da bo obnova končana leta 191,9. GOSPODARSTVO Kritično pomanjkanje premoga na ameriškem zasedbenem področju NARODNI KONGRES ITALIJANSKIH KOMUNISTOV Firence, 7. januarja Včeraj so v Firenc! ob navzočnosti okoli 600 zastopnikov otvorili prvi narodni kongres italijanske komunistične stranke. Zaradi tega so z vodstvom osrednjega odbora prispeli v Firence Togliatti, ministri Sereni, Ferrari, Gullo in Scoo cimarro, ter podtajniki Cavallari, Montalbano in Asscnnato. Togliatti bo imel na kongresu važen go vor. MOUTET 0 SPOPADIH V IND0KIN1 Saigon, 7. januarja Francoski kolonijalni minister Marius Moutct, ki je na ob.sku v Indokini, je izrazil upanje, da bodo v bližnji bodočnosti izdali ukaz za prenehanje spopadov med francoskimi in vietnamskimi četami. AVSTRIJA . U.S.A. London, 7. januarja Dunajska radijska postaja je objavila vest, da je dr. G. Zimmermann, avstrijski finančni minister, podpisal sporazum z Združenimi državami o debickaoiji avstrijskih dobrin v Združenih državah. NOVI VELEPOSLANIK Varšava, 7. januarja Josef Winiewicz, k[ je trenotno poljski odpravnik poslov v Londonu, je bil imenovan za poljskega veleposlanika z Združenih državah na mesto prof. Oscarja Langeja, ki jc postal stalni predstavnik Poljske pri Združenih narodih. Profesor biologije na «New York C\iy College» Dr. \Villiam Etkln ]e sporočil, da so trije amerlSki vseučil.ščniki izumili napravo v ve. likosti Žepne svetilke — imenovali jo bodo se vrata trikrat odprla in vstopili so se trije zakrinkanoi. Nekje je udarilo pclnoč. Istočasno se je eden izmed neznancev dvignil. Bil je oblečen in zakrinkan kot vsi ostali, , -lino, kar ga je razločevalo od drug h. je bila šesterokraka zvezda z velikim rdečim kamnom na sredi, ki jo je imel pripeto na prsih. — V imenu < Velikega Neiprcsne-ga», — je svečano pričel — k: je inkognito tu mod nami in ki ga pozdravljam tud; v vašem imenu z vsem sprštovanjem v svojstva predsednika, otvarjam sejo. Zborovalci so odgovorili z rahlim mrmrajočim odobravanjem; eden izmed njih se je dvignil in se globoko priklonil pred predsednikom. — Znak, k’ ga nosiš na prsih, je znak dostojanstva tvejega predsedstva. Pozdravljamo to to oj kot predsednika! Z.Ir j pr. ;e .:o, da nam razložiš namen današnjega zasedanja! Predsednik je nekaj časa molče obstal. Videti je b.lo, kot da mu iz črnih oči srše strele skozi prerez kapuce in da te udarjajo na obraze navzočih. — Izdaja! — je naenkrat zavpil in udaril s pestjo po mizi. V vrstah navzočih se je pojavilo razburjenje; Muratowu so se za£i-b!le noge. Ali mož že kaj ve, nli pa samo sum.:?... Saj je nemogoče! Ce bi ga izdal Gorny, ne b| kričali «Neizprosni» o izdaji! — Izdaja! — je z slabotnejšim glasom prenovil predsednik. — 7e nekaj tednov je ta strup v naših vrstah. Mnogo najboljših in delavnih bratov se muči po zaporih in mnog,j izmed njih so lahko vsak čas obsojeni na smrt. To pa še ni vse: dva člana Velikega sveta sta znana p-cliciji. Danes ju bomo razrešili v 'r ko složne da Vir,ta lahko ub_-1 .. o.; tal.o .(.S.a aretacije. Eden izmed zakrinka n cev je vstal. — Smrt izdajalcem! Mora biti tu, med nami! Predsednik je prikimal. — Prav sj povedal, brat — je dejal z odsekanim glasom. — Samo en član Velikega sveta lahko ve za to, kar je bilo izdano policij!. Moramo ga poiskati in kaznovati! ?e prej pa mora eden izmed bratov podati poročilo o delovanju naše organizacije. Lahko bi to storil pozneje, toda je bistvene važnosti in je v najožji zvezi z izdajo. Brat naj torej ima besedo. Predsednik je sedel. Muratow se je ozrl: kdo b! mogel biti brat --- izdajalec — med vsem temi zakrinkane:? Gorny.... Policist je opaz!l nekaj, česar ni predvideval: vsi so se ozirali prav tako kot cn in nihče ni vstal, da bi pričel gevoriti, — Brat naj prične! — je ponovil predsednik in prj tem ni ze kri val svoje nepotrpežljivosti. Nadzornika je streslo kot električna Iskra. Skozi možgane mu je švignila misel. Brat, od katerega so vsi pričakovali poročilo, Je bil oni, ki ga je policija pred eno uro are-j tl:lila ir. čigar n sto zavzema zdaj neizbežno; kritje prevare je bilo navarnost velika... V prostoru je vladala smrtna tišina, ki jo je motilo samo enakomerno tiktakanje nevidne steuske ure. Vsaka sekunda je večala nevarnost. Muratoav je vstal, kot pod doj-mom neke nevidne sile. Bilo je edino, kar mu je preostalo. Zaenkrat je sicer vsa nevarnost izginila, ker so se vsi umirili, ko so videli vstati Muratowa. Toda če bi počakal samo še trcnotek in ne bi vstal... Enajst mož je gledalo na njegove ustnice. — Gospodje! Beseda je padla kot razbeljeno jeklo v vodo. Oči enajstih so postale grozeče. — Brat je verjetno pozabil, kako se nazivamo — je grozeče izrekel predsednik. 26. POGLAVJE Ali se ne b! bilo boljše odpovedati tej bedasti igri? Bil je oborožen: prevrnil bi mizo, skočil k zidu in naperil revolver.. Toda ne, n.1 bilo mogoče: enajst rok je bilo p-loženih na mizo, drugih enajst pa je bilo v globok h gubah plaščev. Verjetno je vsaka držcia za i 11 •ratsv. Krj naj stori? Od- |.orožje. Samo ena neprem-šij ne kretnja in bilo bi p° njem. Odvrgel Je vse m’sli in pričel. — Nisem prav za prav pozabil — je dejal počasi Muratow ter pretehtal vsako posamezno besedo, — Ne, zagotavljam vas, da niseri: pozabil ničesar! Dejal som in sp.t s popolno razsodnostjo ponavljam; «Gospodje!» in ne «B:atje». Tako je! Zaslišalo se je mrmranje, toda na predsednikov migljaj je vse potihnilo. — Čudno govoriš, brat! — je dejal možak in se obrnil k policistu. — Pojasni nam torej pomen tega, kar sl ravnokar dejal! Vidiš, da smo presenečeni in da fžho Žakamo, kaj boš dejal! — Vsej mesto govorj o ^Neizprosnih* in «bratib» — je nadaljeval Muratovv in skušal govoriti na posebno svečan način. — Naj-neuipnejšl policajec ve takoj, zakaj gre, ko zasliši besedo «Nelzprosen» alj »brat«. In mi, podobni nerazsodnim otrokom, kričimo ta imena na levo in desno in m slimo, da teroriziramo svet. ni kaj s tem dosežemo? To, da se sami med seboj izdajamo. — Prav ima! Pravilno! Sami med seboj se izdajamosn se zaslišali glasovi. Maratovv je videl, da je zaenkrat zmagal. —i Včeraj sem moral prlsostvova* ti — je z gotovejšim. glasom nadaljeval Muratow — aretaciji enega naših, ki je po neumnosti meč ljudmi nekaj Izbleknil, kar ga Je takoj izdalo; policija naredila v njegovem stanovanju preiskavo in našla dokaze, da res pripada naši organizaciji. Zdaj je v zaporu 9 čaka razpravo. Mi vsi, v prvi vrsti pa naša lahkovernost je kriva usode tega človeka. Zakaj izdajam« beseda in stavke, ki naa morej« spraviti v nevarnost in so pri ten’ igramo kot otroci: smo možje I” vedimo se kot možje, gespodj6 moji! Slišalo se je odobravanje in cel« predsednik je bil videti zadov.olje11, »Dobro sem jih zagovoril« — s' jc mislil Muratow. «Imam boljše pogoje, da me izberejo ** predsednika!« Toda nadzornikOv® radost ni trajala dolgo. Spregovoril je predsednik. — O bratovih predlogih bom« razpravljali pozneje! Za zdaj 1,9 ostane, kot je! Prosim brata, naj vendar poda svoje poročilo! . «Ko bi vsaj vedel, ksj hočejo mene« — je pomislil Murat° (Nadaljevanje prihodnjič! V( S, V c« ta ki na la tc hi le U le k: k 0| «1 0 s t« i 8; »I b <■]