Gospodarske stvari. Cepitev gorlc. Rimski pesniki preslavljajo prve, zlate čase, ko so Ijudje živeli v popolni prostosti in bili zadovoljni z vsem, kar jim dobra mati narava podarila, brez obdelovanja ali truda — »fraga legebant« — jagode so nabirali in zobali. Sčasoma pa so ljudje zbirljivi postali; prirojena priproslost je zginila, nastopila pa omika in napredek. Zdaj jim jagode in lesnike niso bile več povoljne; moralo je kaj žlahtnejšega biti. Zato so si začeli domišIjevati, kako bi lesne divjake spremenili v krasne jablane. In sam Bog ve, kateri je bil prvi posestnik, ki je požlahtnjeno jabelko pojedel namesto lesnike. Toliko pa je gotovo, da požlahtnjenje je jako starodavno, če tudi ga nekateri Slovenci še zdaj preraalo obrajtajo. Ko se je pa cepitev dreves prav dobro obnašala, so že stari Ijudje jeli tudi trse cepiti, naj bi jim požlahtnjena gorica več in slajšega sadu rodila. Posebno pa v sedanji dobi goričke smrti in uime se velikokrat priporoča ali naroča, naj gorice cepimo. Zato ti, dragi mejaš, mislim danes kratko omeniti cepitev gorice. 1. Katere sortesoza cepitev? Navadno raste v eni gorici trsovje različnih sort; vinogradi z enojnim nasadom so brž prav redki, kar je dobro tudi zato, ker v enem letu rodi ta, v drugem pa druga sorta, in tako vselej nekoliko naberemo. Med mnogimi sortami pa so nekatere prav slabe in nerodovitne. Nekdaj smo take sorte krčili, kar pa ni bilo modro; zdaj ko cepitev poznamo, jih požlahtnimo. Taka sorta je zelenika, ki je divja in malo rodovitna, pa še tisti grozdi so pozni in drobičke jagode. Raste pa čudežno rada in požene obilne in dolge rozge, kakor da bi že sama prosila za cepitev. Ne posekaj je, daj ji žlahtno srce, pa ti bo rodila dobro kapljico, posebno ker se je uška rada ne loti. Debela zelenika je veliko vredna, ker je rodna, in ima velike grozde; vino je pa trpko, sicer zdravo, pa še le v sodu tretje leto dozori; za kupca je vedno: »reš«. Zato pravim, bi kazalo zeleniko vso požlahtniti, če je še kaj v gorici imaš. Tako namesto čvičkarja dobiš sladko vince. Druga sorta za cepitev je ernina drobna ali osipana, ki malokdaj rodi in dozori. Navadno nastavi Iepe kavrnke, ko bi pa imel trgati, je celo gola. V petih letih morda enkrat obrodi; pa še tedaj ti vino skvari, ker rau daje visoko barvo, rjavo lice, katerega se kupec in pivec bojita. Taka rdečina- ima sicer v sebi obilno čresla, in jo je dobro med mehko vino zmešati, da mu daje stalnost ali trpežnost. Vendar ako je trs sposoben ali ne prestar, ga do poslednjega precepi; namesto opuljene vrane na sepu boš imel dobronatrkan zlat grozd. Tretja sorta za cepitev je pa: amerikanec. To je namreč celo divja vinika brez grozdja; pa bujno raste; njegov sok je uški zopern. Ako hočemo na njem grozdje imeti, moramo mu našo rozgo vcepili. (Dalje prih.) Žitne cene v Mariboru od 3. do 10. avgusta Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 70 kr., rž 4 fl. 80 kr., ječmen 4 fl. 50 kr., oves 3 fl. 40 kr., turšica ali koruza 5 fl. 60 kr., proso 6 fl. in ajda 4 fl. 70 kr. Sejmovi. Dne 17. avgusta pri Kapelah blizu Brežic in v Jarenini. Dne 19. avgusla pri Sv. Jakobu v Vodrušu, na Pilštanju in pri Mariji-Trošt. Dne 20. avg. pri Sv. Juriju ob Pesnici.