Politika Spodnje Podravje • Kam z zakladi iz ptujske grajske žitnice O Stran 5 V Štajerski Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl ________________________ KESA1 Ptuj, petek, 14. julija 2023 Letnik LXXVI • št. 55 Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR S te. s I s , Aktualno Ptuj^ Marsikaj o delu bolnišnice ostaja skrito pred javnostjo O Stran 2 Podjetništvo Ptuj, Ljudski vrt • Zaradi kadrovskih težav lokal občasno celo zaprli O Stran 3 Podravje Ptuj^ Častna občanka je Meta Puklavec O Stran 4 V središču Podravje • Kmetu ena mala žemlja za kilogram premium pšenice O Strani 6 in 7 Spodnje Podravje • Ob eni glavnih prometnih žil proti morju le peščica postajališč Avtodomarji mimo Haloz Podravska avtocesta je pomembna prometnica, kije najbolj obremenjena poleti, ko na desettisoče avtomobilov in še nekajkrat toliko potnikov dnevno migrira od severa proti hrvaškemu morju. Med njimi so tudi številni avtodomarji, ki bi morali biti ,tarčai haloških ponudnikov, a ponudbe zanje ni. Več na straneh 6 in 7. Hrvaška • »Navadnega« dizla velikokrat ni, dražji premium je vedno Aktualno • Država reže denar tudi za pločnike na|| območju Haloz J O Stran 2 O Stran 3 E IZ NEOKRNJENE NARAVE Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRADO 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja 2 Štajerski Aktualno petek • 14. julija 2023 Ptuj • Namembnost parcele odvisna od kupca Kaj bodo gradili ob Dravi? Občina letos načrtuje prodajo ene največjih površin, kijih še ima v lasti. Gre za parcele na ulici Ob Dravi, kjer pa bo treba pred kakršnokoli gradnjo sprejeti še občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Foto: CG Mestni svet se je strinjal s predlogom, da občina proda nepremičnine, katerih skupna površina meri 14.905 m2, za en milijon evrov. Prodaja, ki se bo izvedla na dražbi, je predvidena septembra. Nepremičnine v naravi predstavljajo delno travnato in delno prodnato površino na desnem bregu Drave, med cestnim mostom in železniško progo. Trenutno se to območje uporablja kot parkirišče, sicer pa naj bi bilo, kot pojasnjujejo na občini, v osnovi namenjeno za turizem. Natančnejšo namembnost bodo določili s sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta pred gradnjo objektov, torej šele takrat, ko bodo že vedeli, kaj konkretno naj bi kupec nepremičnine tam imel namen zgraditi. Čeprav so se v javnosti že pojavile informacije, da bo tu najverjetneje zgrajeno pokrito teniško igrišče, tega na občini niso ne potrdili ne zanikali: »Glede na to, da bo dražba septembra, vnaprej ne moremo vedeti, kdo bo parcelo kupil in kaj bo gradil.« V preteklosti so tu načrtovali tudi ureditev kampa oziroma postajališča za avtodome. Lokacija je zanimiva tudi zato, ker je v neposredni bližini Puhovega mostu in navezave na avtocesto. Dženana Kmetec Hrvaška • Na bencinskih servisih ob avtocesti čez mejo »okrnjena« ponudba Navadnega »dizla« velikokrat ni, 1 v • • . . 1 dražji premiumje vedno V zadnjem obdobju so bile cene goriv na Hrvaškem nekoliko nižje kot pri nas. Tudi trenutno je dizelsko gorivo cenejše za približno 15 centov na liter. To je razlog, da nekateri rezervoar pred odhodom na dopust napolnijo preko meje. Cene na Hrvaškem regulira država, zato bi morale biti na vseh bencinskih servisih enake, ne glede na to, ali so ob avtocesti ali ne. Nekatera podjetja oz. bencinski servisi pa uporabljajo manevre, zaradi katerih se lahko zgodi, da boste vseeno plačali več kot doma in nikakor ne privarčevali, kot ste morda načrtovali. Če je premium gorivo ponujeno kot alternativa, je to prav, a se na bencinskih servisih ob hrvaških avtocestah proti morju (še zlasti tistih, ki so bližje meji) pogosto izgovarjajo, da je »navadnega« zmanjkalo. Seveda z razlogom, da prodajo več dražjega, sploh v poletnih mesecih, ko je ogromno turistov na avtocestah. -oto: CG Cena dizelskega goriva v Sloveniji (izven avtoceste) trenutno znaša 1,481 evra, 95-oktanskega bencina pa 1,44 evra, na avtocesti so cene za približno 30 centov višje. V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo v zlatem povprečju. Trenutno najnižje cene goriv so v Bolgariji in na Malti, kjer so nižje za približno 20 centov na liter kot v Sloveniji. Pri polnem 60-litrskem rezervoarju to pomeni kakih 12 evrov manj. Seveda pa nas zanimajo in na nas tudi najbolj vplivajo cene (goriv) v sosednjih državah. Na Madžarskem so trenutno primerljive z našimi, le nekaj centov višje, tudi Avstrijci plačujejo dražje gorivo. Dober evro in pol odštejejo za liter dizelskega goriva, še nekoliko dražji je bencin (na navadnih cestah). Zelo drago je gorivo v Italiji, kjer dizelsko gorivo stane 1,677 evra, 95-oktanski bencin pa 1,841 evra. Tako v Avstriji kot Italiji je na avtocesti cena obojega še bistveno višja, več kot dva evra na liter. Premium gorivo in »premium« cena Predvsem v poletnih mesecih, v času sezone, nas praviloma najbolj zanimajo cene goriv na Hrvaškem. Te so bile kar nekaj časa krepko nižje od naših, zato je marsikdo rezervoar napolnil čez mejo. Ker cene na Hrvaškem regulira država, bi morale biti povsod enake, neodvisno od tega, ali je bencinska postaja ob avtocesti ali izven nje. To pa ne pomeni, da je tudi v praksi tako, saj so cene odvisne od cenovne politike podjetij. Razlike nastajajo predvsem pri tako imenovanih premium gorivih, ki jih - nemalokrat celo kot edina dostopna -ponujajo na nekaterih bencinskih postajah, praviloma ob avtocestah in praviloma tik za slovensko-hrva-ško mejo ... Premium goriva so seveda bistveno dražja od navadnih, glede na trenutne cene za skoraj pol evra, kar ob polnem rezervoarju pomeni skoraj 30 evrov več od navadnega goriva. Če je premium gorivo ponujeno kot alternativa, to seveda sploh ni sporno. Je pa prevečkrat na razpolago kot edino gorivo. Ponavadi se na servisih izgovarjajo, da je »navadnega« zmanjkalo. V vsakem primeru ne bosta odveč previdnost in preveritev cene, preden se odločite, kje boste natočili gorivo. V nasprotnem primeru vas lahko - predvsem na najbolj obleganih bencinskih servisih ob avtocesti, ki vodijo proti morju - precej udarijo po žepu. Dženana Kmetec Trenutno veljavne cene dizla na Hrvaškem: • dizelsko gorivo: 1,34 evra/liter • Premium Eurodizel: povprečno 1,81 evra/liter V Sloveniji: • dizelsko gorivo: 1,44 evra/liter (ob avtocesti: 1,740 evra/liter) • Premium Eurodizel: od 1,78 evra/liter do 1,93 evra/liter Marsikaj o delu bolnišnice ostaja skrito pred javnostjo Ptuj, Podravje • Komu ustreza odsotnost novinarjev na sejah sveta zavoda V ptujski bolnišnici je v zadnjem času prišlo do pomembnih sprememb, žal pa javnost celovitih informacij o ozadju pogosto ni imela. Razlog za to je v prvi vrsti dejstvo, da novinarji na seje sveta zavoda že nekaj časa nismo bili (več) vabljeni, predsednik Danilo Lončarič pa seje na novinarske klice (številnih kolegov) zelo slabo odzival. Čeprav gre za javni zavod, smo v zadnjem letu in pol dobivali precej skope informacije. Svet zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je tako kot številne druge ustanove v času epidemije seje zaprl za javnost. Razlogi so bili epidemiološki. Očitno pa je tak način dela, tudi ko za to ni bilo več upravičenih razlogov, ustrezal tudi novemu članstvu sveta, imenovanemu marca lani. Čeprav danes ni nikakršnih objektivnih razlogov za to, na seje mediji nismo bili vabljeni oziroma nismo imeli informacij o terminih le-teh. Čeprav smo (tudi kolegi iz RTV, Večera, Radia Ptuj, PeTV ...) ob pomembnejših, praviloma neuradnih novicah velikokrat skušali vzpostaviti stik s predsednikom sveta zavoda, se je ta na klice le redko odzival. Pobude za boljšo komunikacijo smo kar nekajkrat posredovali tudi vodstvu bolnišnice, vršilcu dolžnosti direktorja Aleksandru Vodi. Tako on kot strokovni direktor Teodor Pevec sta bila sicer vedno pripravljena sodelovati in javnosti podati nekaj informacij o delu te regijske zdravstvene ustanove. Seveda pa bi si novinarji želeli sami ustvariti objektivno sliko s čim več viri, kar je v takih primerih najlažje narediti na sejah sveta. Voda zatrjuje, da je sam večkrat apeliral na Lončariča, naj medijem omogočijo prisotnost na sejah, a neuspešno: »V tem primeru je odločitev sveta zavoda, ki pač lahko zapre seje za javnost ali odloči drugače. Vsekakor sem si prizadeval, da bi bilo drugače. Vpliva pa žal nisem imel. Mi ničesar ne skrivamo, zato zadržkov, da bi novinarji bili na sejah, nikoli nismo imeli.« Tudi prejšnji teden, ko so spreminjali statut in imenovali vršilca dolžnosti direktorja - kar so pomembne informacije - na sejo nismo bili vabljeni. Po več poskusih nam je po seji Lončariča sicer (precej presenetljivo) uspelo priklicati, a je kratko dejal le, da je odstoten in da ima vse potrebne informacije o sprejetih sklepih vodstvo bolnišnice oziroma služba za odnose z mediji. Voda pa žogico vrača, češ da je komunikacija o dogajanju na sejah v pristojnosti predsednika sveta zavoda, kar je praksa tudi v drugih javnih zavodih. Lončarič je še zatrdil, da seje za javnost niso bile nikoli zaprte, kar uradno morda celo drži, saj najbrž sklepa, ki bi jim dal podlago za to, niso sprejeli. Dejstvo pa je, da smo novinarji s strani sveta zavoda praktično odrezani od informacij. Kmalu bodo imenovali nove člane sveta Svet zavoda ptujske bolnišnice naj bi kmalu začel delovati v novi sestavi. Predvidoma v naslednjih mesecih bo vlada imenovala nove predstavnike v svet SB Ptuj, ki ga sestavlja sedem članov: štirje predstavniki ustanovitelja ter po en predstavnik zaposlenih, občine in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tudi v prihodnje bo sestava nespremenjena, bo pa k imenovanju članov, izbranih s strani občine in zavarovalnice, soglasje morala podati tudi država kot ustanoviteljica. Te spremembe so bile potrjene na državni ravni, zdaj so jih morali v statute vnesti še zavodi. »Spremembe statuta ptujske bolnišnice so bile minuli teden, v sredo, potrjene na seji, v četrtek smo jih posredovali ministrstvu za zdravje. To je pogoj, da lahko imenujejo nove člane. Zdaj je na potezi vlada,« je pojasnil Voda. Sodelovanje sveta zavodov z javnostjo je pomembno, saj javnost lahko le na ta način dobiva informacije o dogajanju. Kako ko- operativen bo novi svet, bo znano že kmalu. Glede na to, kako pomembna ustanova je ptujska bolnišnica, s kakšno dejavnostjo se ukvarja in s kakšnim proračunom razpolaga (večjim kot Mestna občina Ptuj), ima javnost gotovo pravico, da je seznanjena z dogajanjem. Dženana Kmetec Foto: ČG Vlada bo kmalu imenovala nove predstavnike sveta zavoda ptujske bolnišnice. torek • 11. julija 2023 Aktualno Štajerski 3 Haloze • Stoperce ostajajo, Podlehnik izpadel, Videm za zdaj neznanka Država reže denar tudi za pločnike na območju Haloz Medtem ko se že začeti infrastrukturni projekti ustavljajo in načrtovani zamikajo, so v Majšperku prepričani, da bo Direkcija RS za infrastrukturo izpeljala izgradnjo pločnika v Stopercah. Pogodbo s CP Ptuj je direkcija podpi- ¡¡m sala že v začetku leta, a do uvedbe v delo še ni prišlo, zato še ni začel teči enoletni izvedbeni rok. ^^^^ Foto: MV Župan občine Podlehnik Sebastian Toplak Upravičen strah, da bo gradnja pločnika in krožišča padla v vodo »Na podlagi sporazuma smo na občini pripravili dokumentacijo ter odkupili določena zemljišča za ureditev pločnika. Upal sem, da bi začeli gradnjo prihodnje leto, saj je za leto 2024 po načrtu razvojnih programov državnega proračuna predvidenih 400.000 evrov. Nato naj bi sledilo urejanje krožišča pri podvozu, mi pa naj bi letos zanj pripravili dokumentacijo. Sedaj imamo informacijo, da naj bi projekt izpadel iz proračuna, čeprav sta investiciji več kot potrebni,« je povedal podlehniški župan Sebastian Toplak Kot je pojasnil majšperški župan Sašo Kodrič, so z direkcije prejeli zagotovilo, da bo direkcija projekt izvedla, le da se bo časovnica zamaknila. Majšperku obljuba, da drugo leto bo ... »Če je sprva veljalo, da naj bi se projekt začel spomladi 2023 in zaključil spomladi 2024, bo sedaj najverjetneje začetek in konec del zamaknjen v jesenski del,« je dejal župan. Ob tem je spomnil, da so bile prve pobude za izgradnjo pločnika ob regionalni cesti Grdina-Sto-perce podane že leta 2008, torej pred 15 leti. Pred nekaj leti je pobuda vendarle našla pot v državni proračun, kjer tudi ostaja. »Nisem zaskrbljen, da se projekt ne bi izvedel. Pogodbo imamo, prejeli smo zagotovilo.« Z direkcije pa so odgovorili: »Zaradi dinamike finančnih sredstev je začetek gradbenih del za celotno rekonstrukcijo skozi naselje Sto-perce predviden v letu 2024.« Investicija naj bi bila po prvotni oceni težka 1,8 milijona evrov. Od tega bo država prispevala 1,6 milijona evrov, okrog 150.000 evrov pa naj bi znašal delež občine. Za pločnik v Zgornjem Leskovec zelo negotovo Izgradnja pločnika ob državni cesti Zgornji Leskovec je bila v državni načrt razvojnih programov uvrščena leta 2021. Večino denarja oz. slabih 900.000 evrov naj bi zagotovila Direkcija RS za infrastrukturo, okrog 125.000 evrov občina Videm. Za gradnjo pločnika v Zgornjem Leskovcu je trenutno v teku podpis sporazuma o sofinanciranju ter sprememba načrta sredstev na projektu za leto 2024. »Sledi priprava razpisne dokumentacije za izvedbo del ter izvedba javnega naročila. Če bo predlog spremembe proračuna na projektu potrjen, je izvedba del predvidena v letu 2024,« so odgovorili z direkcije. V Podlehniku izpadli iz sofinanciranja Na seznamu državnih infrastruk-turnih investicij sta tudi pločnik Kozminci in preureditev križišča pri podvozu v krožišče. Kot je slišati v Podlehniku, je bilo tamkajšnjemu vodstvu občine povedano, da naj bi projekt izpadel iz financiranja, kljub deloma pripravljeni dokumentaciji. Ob tem pa naj bi se širile še informacije, da naj bi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pričako- vala, da bodo regije same izločile glavnino projektov oz. odbrale le peščico najpomembnejših, češ da ni denarja za glavnino načrtovanih projektov. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Direkcija RS za infrastrukturo je že v začetku tega leta s CP Ptuj podpisala pogodbo za gradnjo pločnika na državni cesti skozi Stoperce, a doslej se ni zgodilo še prav nič. Središče ob Dravi • Zapuščeni grobovi kazijo pokopališče Vse več odpovedi najemnih pogodb Občani v Središču ob Dravi se pritožujejo zaradi neurejenih grobov na pokopališču, ki naj bi jih bilo v zadnjem času več kot pred leti. Ker zanje nihče ne skrbi, stajih prerasla grmičevje in plevel, zdaj pa se vse bolj širita tudi na sosednje grobove. Nič bolje ni s cipresami, ki so jih posadili ob potkah, saj tudi te niso ustrezno obrezane in »pritiskajo« na grobove. Najemnik je tisti, ki je dolžan skrbeti za svoj grob; v primeru, da grobno mesto odpove, pa bi ga moral tudi očistiti, je pojasnila direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak. Če tega ne stori, ga morajo pač na občinske stroške, saj pokopališče upravlja Občina Središče ob Dravi. A pri tem opozarja, da gre za zelo občutljivo področje, saj je delikatno kakorkoli posegati v spomenike pietetnega značaja. Namesto cipres nova zasaditev »Pa vendar nameravamo grobove na novo evidentirati in popisati, najemnikom poslati nove pogod- be, te namreč po novem veljajo za nedoločen čas, ter skladno z naštetim tudi primerno uskladiti odlok o pokopališkem redu. Vse skupaj bomo skušali izpeljati čim bolj tankočutno.« Ob tem je dodala, da se manjšanje števila občanov odraža tudi pri najemu grobnih mest. »Beležimo namreč večje število odpovedi, kar posledično vodi v vse več zapuščenih grobov.« Kar se tiče cipres, pa že iščejo izvajalca, ki jih bo varno odstranil, saj so se ne samo močno razrasle, pač pa se tudi sušijo. Kot je znano, so bile ciprese pri nas v preteklosti izjemno priljubljene kot zimzelene meje, saj hitro rastejo in dobro prenesejo obrezovanje. Desetletja so veljale za zdrave, vendar se zadnje čase pogosto sušijo, in to predvsem zaradi uničujoče fitoftorne sušice in tujerodnega škodljivega zeleno-modrega hrošča s temnimi pikami oziroma južnega brinovega krasni-ka. »Dreves ne moremo samo po-žagati, ker so se korenine razrasle in segajo pod grobove, zato je pri njihovi odstranitvi potrebna velika pazljivost,« je pojasnil župan Toni Jelovica. »Menim, da je prav, da glede nove zasaditve angažiramo krajinskega arhitekta, ki nam bo znal najbolje svetovati, katere rastline bi bile najprimernejša in smiselna zamenjava za ciprese. Letos se tega še ne bomo lotili, imamo pa v načrtu za prihodnje leto.« Senka Dreu Manjše število občanov se pozna tudi na pokopališču, saj na občini v zadnjem času beležijo več odpovedi najemnih pogodb, posledično pa je tam tudi vse več neurejenih grobov. Ptuj • Novi najemniki lokala v Ljudskem vrtu s »porodnimi« težavami Zaradi kadrovskih težav lokal občasno celo zaprli »Lokal smo želeli čim prej odpreti, žal pa smo imeli v začetni fazi nekaj kadrovskih težav, ki smo jih k sreči uspešno rešili. Uredili smo teraso in naredili streho, tako da je senca zagotovljena,« je zagotovil Andrej Maglica, predsednik Nogometnega kluba Drava, kije novi najemnik gostinskega lokala v Ljudskem vrtu. Mnogi gostinci tarnajo zaradi kadrovskih težav. To, da je za najem lokala (uspešno) kandidiral NK Drava, je bila nekoliko nepričakovana novica, upoštevaje dejstvo, da ima Kje so natakarji? Kuharji in natakarji so trenutno med najbolj iskanimi kadri v državi. Na Zavodu RS za zaposlovanje in na študentskih servisih je razpisanih veliko prostih delovnih mest v strežbi v Spodnjem Podravju. Študentom delodajalci ponujajo povprečno sedem evrov na uro, nekateri še več. predsednik kluba veliko izkušenj v gostinstvu, pa niti ne tako nenavadna. Lokacija, na kateri je občina uredila gostinski lokal z javnimi sanitarijami, je odlična, tudi obiskovalci so se nanjo hitro navadili. Vendar imajo novi najemniki, ki so z delom začeli pred nekaj tedni, »porodne težave«. Maglica je dejal, da so te predvsem kadrovske narave, saj so precej težko našli ustrezen kader. Podobno kot vsi ostali gostinci ugotavljajo, da delavcev, ki bi bili pripravljeni delati v lokalih, ni dovolj oziroma jih težko najdejo. Pogosto so vprašljive tudi njihove kompetence. Pomanjkanje delovne sile je bil razlog, da je najemno pogodbo prekinila že prejšnja najemnica. Z enakim pojasnilom je izvajanje gostinskih storitev na ptujskem gradu lani prekinila Štajerska hiša kulinarike. Problem gostinstva je očitno kompleksen in sistemski. Mnogi ugotavljajo, da je v poletnem času iskanje natakarjev še težje zaradi dopustov, študentje pa očitno niso več v tolikšni meri kot nekoč pripravljeni poprijeti za to delo. A Maglica ostaja optimističen. V tem tednu so se uspeli dogovoriti za sodelovanje s petimi sodelavci, ki bodo delali v strežbi. Lokal naj bi odslej deloval nemoteno. Po odprtju so ga namreč zaradi navedenih težav nekajkrat morali celo zapreti. Novi najemniki zagotavljajo, da vlagajo vse napore v to, da bi takšne scenarije preprečili. Dženana Kmetec -oto: CG Foto: SD 4 Štajerski Podravje petek • 14. julija 2023 Zaradi entuziazma je šolstvo na Ptuju takšno, kot je Ptuj • Častna občanka Mestne občine Ptuj za leto 2023je Meta Puklavec Priznanje častna občanka mestne občine Ptuj bo ob letošnjem občinskem prazniku prejela Meta Puklavec, in sicer za izjemne dosežke na področju izobraževanja in razvoja šolstva na Ptuju. Kar 23 let je bila ravnateljica Gimnazije Ptuj, nekaj časa je vodila tudi Šolski center Ptuj. Foto: CG Meta Puklavec Komisija za odlikovanja in priznanja je do konca maja letos prejela dva predloga za občinsko priznanje. Podala sta ju Šolski center Ptuj in ptujska gimnazija. Oba sta predlagala Meto Puklavec. Komisija je ocenila, da je predlog ustrezen, in ga potrdila, z njim pa je soglašal tudi mestni svet: »Predlagatelja sta podala predlog, da se v letu 2023 naziv častna občanka mestne občine Ptuj podeli Meti Puklavec za izjemne dosežke življenjskega dela v dobrobit mestne občine Ptuj in njenih prebivalcev, za izjemne zasluge na področju izobraževanja in prispevka pri razvoju šolstva na Ptuju, v regiji in širše.« Vedno si je prizadevala za izboljšanje pogojev v šolstvu Meta Puklavec je diplomirana inženirka kemijske tehnologije. Najprej se je zaposlila v Opekarni Ormož, na delovnem mestu tehnologa, nato je začela poučevati kemijo na ptujski gimnaziji in od takrat naprej je bila desetletja ak- tivna v šolstvu. Leta 1979 je kot ravnateljica prevzela vodenje Gimnazije Ptuj, tri leta kasneje je bila imenovana za direktorico Šolskega centra Ptuj, in sicer vse do leta 1996. Nekaj časa je obe ustanovi vodila sočasno. Na gimnaziji je rav-nateljevala vse do leta 2002. »Tudi pozneje si je kot mestna svetnica in članica društev prizadevala za izboljšanje kvalifikacijske strukture v Spodnjem Podravju, s čimer so se odprle možnosti za izobraževanje na Ptuju. Bila je med pobudnicami za odprtje varne hiše na Ptuju in članica kluba Soroptimist. V svoji poklicni karieri je znala povezovati ljudi, ki so ji pomagali pri razvoju ptujskega in slovenskega srednjega šolstva: vodila je Gimnazijo Dušana Kvedra, Srednješolski center Ptuj in Gimnazijo Ptuj. Vse te ustanove so pod njenim vodstvom postale prepoznavne po svoji kakovosti v slovenskem prostoru, hkrati pa so se začele vključevati v mednarodne povezave. Na svoji poti je ves čas uživala velik ugled tako med pedagoškimi delavci kot tudi dijaki in starši,« je navedeno v obrazložitvi priznanja. Skupaj s svojo ekipo je dosegala velike premike na področju šolstva, povezovala se je z gospodarstvom, odpirali so se novi srednješolski programi, izboljševali pogoji dela na šolah... Predlagatelji priznanja so prepričani, da je skupaj s sodelavci močno prispevala k izboljšanju razmer za šolanje mladih na širšem ptujskem območju, pa naj je šlo za gradnjo srednješolskega centra ali stavbe gimnazije. »Iz opisa predloga predlagateljev je Meta Puklavec brez kančka dvoma tista, ki je s svojim delom, znanjem, ustvarjalnostjo, prizadevnostjo, nepopustljivostjo in trdoglavostjo skozi dolga leta pustila neizbrisen pečat v razvoju šol- stva na Ptujskem in širše ter si zato zasluži naziv častne občanke. Komisija za odlikovanja in priznanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj je o prispelem predlogu razpravljala na svoji 1. seji, 31. maja 2023, in po opravljeni razpravi sklenila predlagati Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj, da sprejme sklep o podelitvi priznanja naziv častna občanka mestne občine Ptuj Meti Puklavec,« je prepričana Vlasta Stojak, mestna svetnica in predsednica komisije za odlikovanja in priznanja na MO Ptuj. Za svoje delo je Meta Puklavec že doslej prejela kar nekaj nagrad in priznanj, med drugim Bistrou-movo plaketo za idejo in zasnovo regijskih tekmovanj mladih raziskovalcev, nagrado GYLC - svetovne organizacije za vpeljavo interneta v šole in nagrado RS na področju šolstva za posebno uspešno vzgoj-no-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo na področju srednjega šolstva. Društvo ravnateljev ji je podelilo priznanje primus - zaslužna ravnateljica. Dženana Kmetec Meta Puklavec o moči združene pameti in volje Puklavčeva občinsko priznanje dojema kot priznanje vsem, ki soji pomagali in bili skupaj z njo pripravljeni storiti vse za dobrobit mladih. Združevaljihje močan zagon, želja po tem, da šolajoči se mladini v deprivilegiranih okoljih ponudijo čim več možnosti: »To je res bil entuziazem z veliko začetnico.« Poudarja, da so nadaljevali pomembno delo, začeto pred njenim prihodom, že v 70. letih, ko so občani Ptuja s samoprispevkom gradili srednješolski prostor. Po selitvi v stavbo šolskega centra so aktivno delali, da bi čim prej zgradili telovadnico, delavnice, ostale zunanje šolske objekte in ne nazadnje stavbo gimnazije. Spominja se zanimivosti: sredi 70. let so se zaposleni na gimnaziji odpovedali polovici dela dohodka, ki bi ga lahko prejeli ob koncu leta, in sredstva namenili za nakup opreme za interno šolsko televizijo. »To je bila moč združene pameti in volje. Vsi skupaj smo bili odločni mladim dati čim več informacij, možnosti in podpore,« je dejala Puklavčeva. Spodnje Podravje • Dijaki so se na splošni maturi dobro odrezali Rezultati so primerljivi s preteklimi leti V začetku tedna so bili znani rezultati splošne mature v spomladanskem izpitnem roku. Na Gimnaziji Ptuj je bilo uspešnih 91 dijakov, kar predstavlja 95,8-odstotno uspešnost. Več kot 23 točk je uspelo zbrati petini vseh kandidatov, kar je velik uspeh. Med njimi so tri zlate maturantke: Zala Cebek, Brina Kolarič in Metka Šimunkovič, ki so dosegle 31 točk (od skupno 34). Dijaki so v povprečju zbrali 20,1 točke. »Glede na zelo dobre rezultate je nemogoče izpostaviti posamezni predmet kot tisti, ki je dijakinjam in dijakom povzročal največ težav oziroma je posebej pozitivno izstopal. Pridobljene točke so pri vseh predmetih na ravni slovenskega povprečja. Menim, da je letošnja splošna matura primerljiva z ostalimi leti,« je poudaril ravnatelj Boštjan Šeruga in dodal, da je zanje vsaka generacija nekaj posebnega. »Gimnazijke in gimnazijce, ki se letos poslavljajo, si bomo zagotovo zapomnili po izjemnih rezultatih na tekmovanjih in natečajih. Vedno so bili pripravljeni sodelovati pri šolskih projektih in izmenjavah, naše šolske prireditve in proslave pa so vsakič popestrili s svojimi izjemnimi glasbenimi nastopi in literarnimi prispevki. Verjamemo, da jih ob zaključku srednješolskega izobraževanja v svet pošiljamo s polno torbo veščin, potrebnih za življenje, in hkrati z zavedanjem, da je vsak cilj v življenju dosegljiv, če smo pripravljeni vložiti delo in določen napor,« je dodal Šeruga. Od generacije 2023 so se poslovili v ponedeljek na slavnostni podelitvi maturitetnih spričeval. S tem dogodkom so se jim zahvalili za vse dobro, kar so storili v preteklih štirih letih izobraževanje. Ormoški gimnazijci stoodstotno uspešni Na ormoški gimnaziji je k opravljanju splošne mature pristopilo 19 kandidatov. Uspešni so bili prav vsi, v povprečju pa so dosegli 18,84 Splošni uspeh nekoliko nižji kot lani Po navedbah direktorja Državnega izpitnega centra Darka Zupancaje splošno maturo letos v Sloveniji opravljalo 5.965 kandidatov, 5.462jih je bilo uspešnih, neuspešni pa so bili 503. Letošnja uspešnost v višini 91,6 odstotka je nekaj desetink nižja kot lani, ko je znašala 92 odstotkov. Splošni uspeh je v povprečju znašal 20,51 točke (julija lani 20,79). Povprečna ocena pri slovenščini je 3,52 (julija lani 3,67), pri matematiki 3,52 (julija lani 3,44), pri angleščini 3,73 (julija lani 3,85) in pri nemščini 3,78 (julija lani 3,91). točke. Še posebej dobro so se odrezali pri zgodovini, sociologiji, matematiki, kemiji, angleščini in nemščini (višja raven). Po besedah ravnateljice Klavdije Zorjan Škor-janec so z rezultatom zelo zadovoljni, saj so dijaki šolanje uspešno zaključili, in to kljub izobraževanju na daljavo. Še posebej so ponosni na zlatega maturanta Davida Staniča, ki je dosegel 32 točk od 34. Ob slavnostni podelitvi maturitetnih spričeval jim je ravnateljica čestitala in zaželela, naj sledijo zastavljenim ciljem, pri tem pa poslušajo tako srce kot razum. Zlate maturantke Gimnazije Ptuj u družbi ravnatelja Boštjana Šeruge Tudi letošnja 57. generacija maturantk in maturantov Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer je na maturi dosegla odličen rezultat. Povprečno so dosegli 21,26 točke. Štirje maturantje splošne gimna- Foto: Gimnazija Ptuj zije in dve maturantki umetniške smeri so zlati. Estera Korošec Na Gimnaziji Ormož je usek 19 dijakov in dijakinj uspešno opravilo splošno maturo. Foto: Gimnazija Ormož petek • 14. julija 2023 Podravje Štajerski 5 Spodnje Podravje • Kam z zgodovinskim zakladi iz ptujske grajske žitnice V Dornavi jih niso želeli, sedaj naj bi šli v Talum Ministrstvo za kulturo bo financiralo obnovo ptujske grajske žitnice; zagotovilo bo vseh 5,6 milijona evrov za prenovo, projekt bo predvidoma končan do leta 2026. Obnovljena grajska kašča bo služila kot arheološki muzej. Bogata ptujska arheološka zbirka je namreč že leta zaprta v zabojih v skladišču. Ko bodo obnovili žitnico, bo lahko znova na ogled. A še preden so začeli, se je zapletlo pri vprašanju, kam s številnimi neobdelanimi eksponati, ki so shranjeni v žitnici. Nekoč je bila to graščakova kašča za shranjevanje žita, zadnja desetletja izvirnemu namenu ni služila, uporabljali so jo kot depo za eksponate, ki niso bili restavrirani in ne razstavljeni. V desetletjih se je nabralo za več kamionov predmetov zgodovinske vrednosti. „V grajski žitnici hranimo 453 kosov pohištva, 40 inštrumentov s tipkami, 15 kosov umetnokovaških izdelkov in nekaj kosov orožja iz druge svetovne vojne. Veliko je muzealij iz kamna in okoli 2.220 popisanih predmetov pod okriljem etnološkega oddelka PMPO: kmečko pohištvo in stavbni deli ter predmeti, povezani s poljedelstvom, prehrano, živinorejo, čebelarstvom, vinogradništvom, obrtjo, rokodelstvom ter tehniško dediščino in tradicionalnimi pustnimi maskami," je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož (PMPO) Aleksander Lorenčič. Čeprav je bilo neuradno slišati, da v žitnici hranjeni eksponati niso najbolje ohranjeni oziroma naj bi jih najedali zajedavci (plesen, glive, črvi...), direktor Lorenčič pojasnjuje nasprotno. „Predmeti v žitnici so v dobrem stanju, o tem smo pridobili več mnenj, tudi strokovn- jaka z doktoratom s področja lesne patologije. Slednji je ugotovil, da v žitnici na predmetih ni ugotoviti nobenih aktivnosti patogenih elementov, zaradi katerih bi lahko bila selitev predmetov problematična. O tem je razpravljal in sprejel mnenje tudi strokovni svet PMPO, med drugim na podlagi prej omenjenega strokovnjaka in drugih strokovnjakov, tudi iz Narodnega muzeja Slovenije." Zakaj je selitev v Dornavo odpadla Ker je teh predmetov res veliko, ni bilo lahko najti nadomestnega skladiščnega prostora zanje. V okolici Ptuja sta dva gradova, ki sta enako kot ptujski v lasti države. Zato je bila najprej aktualna ideja, da bi eksponate selili na Bori ali v Dornavo. Zaradi lažje dostopnosti, Žitnica je polna neobdelanih muzejskih eksponatov, ki jih bo treba pred prenovo preseliti Ker je ideja o selitvi v Dornavo padla v vodo, se vodstvo PMPO sedaj o nadomestnem skladišču za te predmete dogovarja s Talumom. ker je grad na ravnici, se je zdela bolj primerna Dornava, kjer pa s to namero niso bili zadovoljni. Dornavčani si namreč želijo tudi obnove svojega gradu, zato nad idejo, da bi dvorec postal skladišče za desetletja odložene predmete, niso bili navdušeni. »V Talumu smo pripravljeni pomagati« Tako se je začel nov krog iskanja rešitev. Roko je muzeju ponudil kidričevski Talum. »Da, lahko potrdimo, da se dogovarjamo o sodelovanju pri začasni selitvi muzejskih eksponatov. V Talumu smo pripravljeni pomagati,« so v skupnem odgovoru zapisali v Talumu in muzeju. Podrobnosti o oddaji oziroma najemu skladiščnih prostorov zaenkrat še niso predstavili: kje točno bodo skladiščili te predmete, kako velik prostor potrebujejo za to, ali bodo katere predmete zaradi dotrajanosti zavrgli, koliko bo stala najemnina, kdaj bo selitev in do kdaj bodo ti predmeti v Kidričevem. „Dogov-ori še potekajo," so dodali. Direktor PMPO Lorenčič pa je poudaril, da so v muzeju vsa prizadevanja usmerjena izključno proti cilju, da projekt obnove žitnice uspe in v dobrobit kulturne dediščine. Mojca Zemljarič Foto: CG Kidričevo • Fototerminsko odprtje nove obvoznice Izjava, fotografiranje in slovo Obvoznica Kidričevo je od srede odprta za promet. Petnajst minut časa, daje s ceste odmaknila zaporo, sije za Kidričevo vzela tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Uradne otvoritvene ceremonije ni bilo. Pred mikrofone novinarjev sta stopila kidričevski župan Anton Leskovar in ministrica Bratuškova, ki sta nato v družbi direktorja Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) Bojana Tičarja z nove ceste umaknila cestno zaporo. Devetmili-jonski državni projekt so torej odprli s fototerminom. Nova glavna cesta bo v prvi vrsti služila gospodarstvu, naselja Kidričevo, Hajdina, Lovrenc in Apače pa bo razbremenila tovornega prometa. Ta je še posebej gost zaradi Taluma, kjer se po besedah župana Leskovarja dnevno obrne približno sto tovornih vozil. Ob obvoznici je po prostorskih aktih že opredeljeno območje za obrtno in industrijsko dejavnost, zato se v lokalni skupnosti nadejajo prihoda investitorjev. Večina zemljišč v no-vooblikovani coni Strnišče že ima nove lastnike, medtem ko je v Talu-movi coni na voljo še kar nekaj parcel, tudi večjega obsega. V vodstvu občine se nadejajo, da bi država podprla projekt intermodalnega centra za raztovor ladijskih zabojnikov. Ti bi od pristanišča do Kidričevega prispeli po železnici, v Kidričevem bi jih raztovorili in blago pripravili za nadaljnjo distribucijo. Če je bila to še pred nekaj leti samo ideja, župan Leskovar o njej kot resnem načrtu za prihodnost zadnje čase govori vse pogosteje. Bratuškova: »Novogradnje državnih cest so redke« Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob odprtju kidričevske obvoznice povedala, da ima cesta dovoljenje za začasno uporabo. Gradnja je stala okoli devet milijonov evrov, dobri dve tretjini stroškov so pokrili s pomočjo evropskih sredstev, tretjino so namenili iz državnega proračuna. »Ocenjujemo, da gre za pomembno pridobitev za ta konec Slovenije. Novogradnje cest so bolj izjema kot pravilo, lahko bi jih preštela na prste obeh rok. Večinoma državne ceste obnavljamo, redko se odločamo za gradnjo novih,« je pojasnila Bratuškova. Župan Anton Leskovar je dejal, da jih ob odprtju obvoznice navdaja zadovoljstvo. Vodstvu DRSI se je zahvalil za posluh in sodelovanje, saj so v Kidričevem v minulih nekaj letih dobili kar konkretno pošiljko novega asfalta za državne ceste. Država je zgradila štiri kilometre nove ceste (obvoznico), obnovila šestkilometrski odsek glavne ceste proti Slovenski Bistrici, dva krajša odseka pri Talumu, obnavlja se cesta med Hajdino in Apačami. Vrednost navedenih naložb presega 15 milijonov evrov. Nujna obnova pragerske obvoznice Leskovar se nadeja, da bo dr- Kolesarska dirka je bila na gradbišču in ne na državni cesti... Junijaje po trasi še neodprtega dela obvoznice tekla proga kolesarske dirke po Sloveniji. Cesto so odprli izključno za izvedbo tekmovanja, nakar so ponovno namestili ovire in signalizacijo, ki so promet prepovedovale. To je med Kidričani in okoličani sprožilo kar nekaj kritik, češ, zakaj je dirka lahko potekala po novi cesti, medtem ko jo lokalni prebivalci gledajo že pol leta, peljati po njej pa ne smejo. Na DRSI, kije bila investitorka gradnje in v katere domeni cesta ostaja tudi v prihodnje, so navedli, da je dirka dejansko potekala po gradbišču. »Dirka je potekala po gradbišču, soglasje za izvedbo je podal izvajalec del. Kolesarska dirka (po drugem delu obvoznice) ni potekala po državni cesti, saj je takrat še nismo prevzeli v uporabo.« Župan Anton Leskovar, ministrica Alenka Bratušek in direktor DRSI Bojan Tičar so umaknili zaporo in s tem dali zeleno luč za uporabo ceste. žava imela posluh za obnovo pra-gerske obvoznice, ki je povsem uničena. Da bi to bilo nujno, je v neformalnem pogovoru namignil tudi ministrici Bratuškovi. Sicer pa kljub končanim velikim infrastruk-turnim projektom na občini ne sedijo križem rok in se že ozirajo za možnostmi prihodnjega razvoja. Ciljajo predvsem na že omenjeni intermodalni center, ki po navedbi župana ne bi pomenil razvoja samo za ožje kidričevsko območje, temveč celotno regijo. MZ Popravek V prispevku novinarke Mojce Zemljarič z naslovom »Plačati Arrivi 200.000 evrov ali kupiti svoj avtobus?« ne drži v naslovu in zadnjem odstavku zapisano, daje Arrivina ponudbena vrednost na javnem razpisu za prevoz osnovnošolskih otrok za leto 2023/2024 znašala »... 200.000 evrov«, saj je bila ponujena cena zgolj 66.211,20 EUR brez DDV oz. 72.501,26 EUR z DDV, kar je razvidno iz javno dostopnih podatkov. Občina Dornava je 3. 7. 2023 objavila Odločitev o oddaji JN Prevoz osnovnošolskih otrok v občini Dornava za šolsko leto 2023/2024, ki jo je podpisal župan. Iz odločitve je jasno razvidno, da je ponudbena cena znašala zgolj 66.211,20 EUR brez DDV oz. 72.501,26 EUR z DDV. Arriva je bila na javnem razpisu izbrana kot najugodnejši ponudnik. Arriva se na razpise prijavlja z realnimi ponudbenimi cenami, ki odražajo cene na trgu, tudi dvig cen naftnih derivatov, življenjskih stroškov in delovne sile. Monika Bukovec, vodja marketinga, komunikacije in projektov, Arriva, d. d. Foto: MZ 6 Štajerski V središču petek • 14. julija 2023 Slovenija • Alergiki ostali brez zdravila Claritine le samoplačniško Tisti, ki na recept prejemajo zdravilo proti alergijam Claritine, se te dni soočajo z njegovim pomanjkanjem. Čeprav do zdravila na recept ne morejo priti, pa ga lahko dobijo, če ga plačajo sami. A zdravilo ni poceni, v škatlicah, ki so na voljo v prosti prodaji, pa je 20 tablet manj. ClaritineS 10 mg tablete za lajšanje simptomov: • alergijskega riniusa kronične koprivnice loratadin tableta Claritine naj bi bil spet na voljo na recept šele septembra. Prav tako je pošlo zdravilo Flonidan, ki vsebuje enako učinkovino kot Claritine. Pacientu tako ne preostane nič drugega, kot da se vrne k zdravniku po nov recept ali pa se odloči za nakup manjše škatlice. Med alergiki zelo pogosto uporabljene tablete Claritine 10 mg že od začetka maja niso na voljo, saj jih Bayer - imetnik dovoljenja za promet - ne more zagotoviti. Za škatlico z desetimi tabletami 7,69 evra S težavo se je po poročanju Ni soočila tudi pacientka, ki zaradi alergij to zdravilo na recept uporablja že več let. Ob prihodu v lekarno so jo obvestili, da recepta ne bo mogla izkoristiti zaradi težav z dobavo, da pa lahko kupi zdravilo Claritine S 10 mg, ki je na voljo brez recepta. Za škatlico, ki vsebuje deset tablet, je odštela 7,69 evra. Na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) so poudarili, da je zdravilo Claritine 10 mg (30 tablet) razvrščeno na listo ZZZS in je tako na voljo na zdravniški recept. Od verzije, ki jo lahko kupimo brez recepta, se razlikuje zaradi drugačnega režima predpisovanja oziroma izdaje. Namesto zdravila Claritine je sicer možno predpisati zdravilo Flonidan, ki se prav tako izdaja na recept. A v praksi je to nemogoče, saj je pošlo tudi zdravilo Flonidan. Na JAZMP poudarjajo, da so na recept sicer na voljo še številna druga zdravila za lajšanje, ki pa vsebujejo druge učinkovine z zelo podobnim delovanjem, npr. desloratadin ali feksofenadin. Ponovno na voljo septembra Zdravilo Claritine 10 mg (30 tablet), ki ga izdajajo na zdravniški recept, naj bi bilo ponovno na trgu šele septembra, Flonidan pa v drugi polovici julija. Pacientu v tej situaciji tako ne preostane drugega, kot da se ponovno obrne na osebnega zdravnika in prosi za drugo primerno zdravilo na recept ali pa se odloči za nakup škatlice Claritine z desetimi tabletami. Motnje v preskrbi z zdravili se občasno pojavljajo pri večini proizvajalcev, ki so prisotni na slovenskem trgu, obdobja nedobavljivosti pa se razlikujejo. Večinoma posamezno zdravilo ni na voljo največ mesec dni, redko več mesecev. V zadnjem obdobju so sicer zaznali nekoliko daljša obdobja pomanjkanja posameznih zdravil. Zmanjkuje tudi Calpola, Hiconcila, Rupuruta ... V Sloveniji sicer zmanjkuje tudi otroških zdravil z vsebnostjo para-cetamola, ki znižujejo temperaturo in lajšajo bolečine, in otroških antibiotikov. Gre za zdravilo Calpol, ki je normalno dosegljivo v embalaži Calpol 120 mg/5 ml, Calpol 250 mg/5 ml pa bo ponovno na voljo za naročanje predvidoma v drugi polovici julija. Prav tako je nedobavljiv sirup Hiconcil (antibiotik), ki bo po napovedih na voljo v prihodnjih dneh. Med drugim primanjkuje tudi gela Ketonal, tablet Rupurut (500 mg), nekaterih obližev Nicorette, Bilobila (120 mg), Dalerona za otroke ... in številnih drugih, a za mnoga od teh zdravil obstajajo primerne zamenjave oziroma t. i. generiki. So pa tovrstne situacije, ko gre pacient iz lekarne brez potrebnega zdravila, ne le neprijetne, ampak pomenijo tudi dvojno delo. Tako za pacienta, ki mora ponovno k zdravniku po generično zdravilo (če obstaja), kot za zdravnika. Ur, Ni RECEP HÉCÉP» Foto: mojalekarna.com Za škatlico tablet, ki zadostuje za deset dni, morajo pacienti iz lastnega žepa odšteti skoraj osem evrov. Podravje • Avtodomarji mimo prelestnih Haloz, ker ni ponudbe zanje Ob eni glavnih prometnih žil • 1 v v • 4 • t»vv proti morju le peščica postajališč Podravska avtocesta je pomembna prometnica, ki je najbolj obremenjena poleti, ko na desettisoče avtomobilov in še nekajkrat toliko potnikov dnevno migrira od severa proti hrvaškemu morju. Med njimi so tudi številni avtodomarji, ki bi morali biti 'tarča' haloških ponudnikov, je prepričan Rok Vizovišek, odgovorni urednik revije Avto-Dom. »Z dobro ponudbo lahko ustavite marsikoga,« je dejal in nadaljeval: »Nobena stvar pa ni dana od boga, za vsako seje treba potruditi.« _t i—t _ tZ i ifl Avtodomi oz. vozila za prosti čas so v zadnjem obdobju izredno priljubljena. Zgolj lani naj bi Slovenci po podatkih Roka Vizoviška razpolagali z 9.000 tovrstnimi bivalniki na kolesih, kar naj bi bila izjemna številka glede na število prebivalcev. »V bazenu okrog vas je 18 milijonov 'kamparjev'. Potencial je ogromen. Ob tem so eni avtodo-marji, ki se vozijo tukaj, tranzitni in se bodo ustavili, ker je meja, ker so utrujeni, ker bi si želeli od-počiti čez noč. Bolj zanimivi pa so pravi turisti, ki bodo prišli ciljno na obisk. Oba tipa avtodomarjev sta dobrodošla. S prvim je manj dela, z drugim več zaslužiš, vendar slednji potrebuje ponudbo, ki prepriča, ki pritegne.« Dodal je še, da avtodom običajno uporabljajo odrasli nad 55 let ali družine z otroki. »Oboji so idealna priložnost, da jih s prostorom za počitek ustavimo, jim nekaj ponudimo in seveda tudi zaslužimo, saj vsi delamo za denar.« Haloze z okolico se po prepoznavnosti res ne morejo kosati z Bledom ali Bohinjem, ki sta v vseh predstavitvah države vedno znova postavljena na piedestal, medtem ko naše območje ostaja spregledano, pa vendar je Vizovišek prepričan: »Imate vse drugo. Gradite na lokalni preprostosti in prikupnosti, prodajte to zgodbo. Turist se ne bo vrnil zaradi peska ali asfalta, vrnil se bo k ljudem. Morate pa se sami pomujati in ponujati, nihče ne bo tega naredil namesto vas. Potencialov je ogromno, samo izkoristiti jih je treba. Ležite namreč ob eni glavnih prometnic Evrope, saj gre okrog 20 % tranzita avtodomov v Sloveniji tod mimo.« V Podlehniku do nadaljnjega ostajajo le pri načrtih Toda na zadnjih nekaj kilometrih avtoceste je pred mejo s Hrvaško po podatkih strani avtokampi.si, ki naj bi bila najbolj obiskana spletna stran o kampiranju pri nas, le eno postajališče za avtodome, pa še to Podravje • Žetev pšenice 2023 pridelovalcem riše grenke gube na obraz Kmetu ena mala žemlja za kilogram Vsako poletje, ko pšenični klasi dozorijo, ob temperaturah postanejo vroča tudi ugibanja in pogovori o odkupnih cenah pšenice, kije za koruzo druga najbolj razširjena poljščina pri nas. Če je pred leti še obstajala žitna veriga, ki naj bi služila pogovorom med pridelovalci, kmeti in peki, je danes ta klavrno propadla. Deloma zato, ker nikoli ni prav delovala, deloma pa zato, ker je protikorupcijska komisija tovrstna dogovarjanja označila kot sporna. Posledica je, daje še tisto malo cenikov, ki so bili nekdaj javno objavljeni, danes skritih, odkupovalci pa odkupne cene le neradi delijo oz. jih sporočijo tik pred zdajci. V Mlinu Korošec, ki odkupuje vse kakovostne razrede pšenice s polj Ptujskega in Dravskega polja (ter širše), so z odkupom začeli 10. julija, takrat so tudi objavili cenik, je poudaril Niko Korošec. »Odkupujemo v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Ptuj oz. s kooperanti. Glede na slabo kakovost ječmena in napovedi smo pričakovali tudi slabši rezultat pšenice, vendar nas je žetev predvsem ranih sort po kakovosti presenetila,« je še povedal Niko Korošec. Oče Daniel Korošec pa je glede odkupnih cen dejal, da jih oblikuje trg. »Pri pekih lahko vidimo moko iz Hrvaške in Ukrajine, seveda nam tudi povedo, po kolikšni ceni so jo dobili. Morda res lahko damo kakšno tono brezplačno, ne moremo pa dati tisoč ton pod ceno.« Letošnje odkupne cene pšenice so krepko nižje od lanskih. Zgolj pri krušni pšenici najnižje kakovosti B2 je razlika 14,5 evra na tono oz. je cena krušne pšenice B2 podobna ceni iz leta 2021. Pred dvema letoma je ob mnogo nižjih proizvodnih *Cene veljajo za pšenico pri vlagi do 14 %. stroških odkupna cena pšenice ka- Lani je bila pšenica posejana na 840 hektarjih več kot leto prej, a pridelek je bil skromnejši za 3.400 ton, saj je bil povprečen pridelek manjši. Odkupne cene KZ Ptuj - Mlin Korošec 2023 Krmna B2 B1 A Premium 2023 165 €/t 185 €/t 196 €/t 208 €/t 220 €/t 2022 (4. 7.) Mlin Korošec 305 €/t 330 €/t 350 €/t 370 €/t 390 €/t 2022 (4. 7.) Žito 300 €/t 310 €/t 325 €/t 330 €/t 335 €/t 2021 165 €/t 175 €/t 185 €/t 197 €/t 210 €/t Vir: KZ Ptuj in Mlin Korošec -oto: CG petek • 14. julija 2023 V središču Štajerski 7 Avtodomarski turizem je eden najhitreje razvijajočih se segmentov turizma, pandemija pa je ta trend še okrepila. V minulih letih je bilo na področju infrastrukture za avtodomarski turizem sicer že veliko postorjenega, zlasti na pobudo projekta Mreže postajališč za avtodome po Sloveniji, kije stekel leta 2014, danes pa je v mreži že več kot 160 lokacij za postanek avtodomov. Možnosti za razvoj tovrstne turistične ponudbe so velike; podatki izpred nekaj let denimo kažejo, da je Slovenija sedma najbolj priljubljena evropska destinacija za kampiranje v bivalnih prikolicah. zasebnikov, ki razmišljajo o vzpostavitvi postajališča. Kot je dejal Vizovišek, je ravno PZA najmanjša investicija v turistični objekt in naj bi za kapaciteto pribl. desetih avtodomov stala 70.000 evrov. »Apartmaja ne moreš urediti za takšen denar. Sicer pa je velikost in urejenost postajališča odvisna od finančnih zmožnosti investitor- je v Jurovcih pod okriljem Motela Majolka. V Zgornjem Leskovcu so ga gasilci že odstranili zaradi gradnje večnamenskega doma, v Podleh-niku pa je izgradnja postajališč še v načrtu. Želja občine je urediti postajališče za avtodome pri ribniku Dežno in pri ribniku v Zg. Pristavi. A projekta sta že drugo leto zapored ostala pred vrati proračuna. Na okrogli mizi o avtodomarstvu, ki je bila že pred časom v okviru LAS Haloze, se je zbralo tudi nekaj ja, ob tem so manjša postajališča, ki so del neke kmetije, mnogo bolj osebna in domača.« Toda omejitve glede postavitve postajališč so tudi v prostorski zakonodaji, ki ne dovoljuje urejanja parkirišč na kmetijskih zemljiščih, temveč na površinah, namenjenih za to. V Markovcih razmišljajo v» • ■ • ■ • I•v v o širitvi postajališča za avtodome Pred leti so v občini Sveta Trojica ob trojiškem jezeru postavili postajališče za dva avtodoma, seveda polno opremljeno, tudi z javno razsvetljavo, in to v vrednosti dobrih 60.0000 evrov, v Markovcih oz. Zabovcih pa postajališče z osmimi mesti za avtodome v vrednosti 83.000 evrov. Foto: PGD Leskovec Postajališče za avtodome v Zgornjem Leskovcu ugasnilo Pred leti so v Zgornjem Leskovcu ob gasilskem domu tamkajšnji gasilci vzpostavili postajališče za avtodome, namenjeno predvsem turistom, ki so za pot proti morju izbrali mejni prehod Zgornji Leskovec. Letos so postajališče odstranili, saj se pripravljajo na gradnjo večnamenskega doma. Postajališča za avtodome v Spodnjem Podravju PZA Parkiranje Elektrika Voda I Majolka Brezplačno * 5 € 5 € Ormož Brezplačno 0,5 € za 1 kwh Brezplačno Sveta Trojica 10 € Gratis 3 kwh Brezplačno 150 l Zabovci 12 € 0,5 € za 1 kwh 0,10 evra za 8 l Rogatec 9 € 0,5 € za 1 kwh 0,10 evra za 10 l Sveti Tomaž - Savci Brezplačno 0,5 € za 1 kwh Brezplačno Sveti Tomaž Brezplačno 0,5 € za 1 kwh Brezplačno Cerkvenjak Brezplačno 0,5 € za 1 kwh 0,10 evra za 10 l Terme Ptuj 18 € (osebo) 6 € / *Brezplačno za goste restavracije in motela. Vir: avtokampi.si Postajališča za avtodome so navedena še na strani camperstop.si, kjer pa so izmed podravskih občin predstavljene in izpostavljene še občine Ormož, Lenart, Cerkvenjak, Ptuj ter Kidričevo s postajališči za avtodome. Iz športno-rekreacijskega centra Greenlake so odgovorili, daje strošek za dve osebi (z elektriko in vodo) 30 evrov na noč, ob tem imajo avtodomarji tudi možnost izpusta odplak, v Starošincah na kmetiji Žitnik pa postanek stane 10 evrov, v to ceno pa sta všteti voda in elektrika. V Kidričevem naj bi bila mesta za avtodome še pred restavracijama Atila in Pan. »Ocenjujem, da se bo investicija v približno petih letih finančno že poplačala, zagotovo pa je pomembna z vidika promocije občine Markovci. Postajališče je odprto celo leto, razmišljali smo, da bi ga čez zimo zaprli, vendar pa smo imeli goste tudi že v snegu. Izkušnja je zagotovo pozitivna, zasedenost je dobra, še posebej ob koncih tedna, tako da bomo razmislili tudi o možni razširitvi postajališča,« je dodal Andrej Bezjakz markovske občinske uprave. Mojca Vtič Foto: Občina Markovci PZA Zabouci je postajališče za avtodome, ki je opremljeno s sanitarnimi prostori, v bližini je tudi poligon za kolesarje in rolkarje (pumptrack), športni park Zabovci in seveda Ptujsko jezero. premium pšenice PP Ptuj oblikuje cene glede na vlago v zrnju Vlaga - svežina pšenice Do 14 % 14,1-15,0 % PP Ptuj 170 €/t 154,74 €/t Vir: PP Ptuj Na PP Ptuj opozarjajo, da se lahko cene dnevno spreminjajo, dodali pa so, da kmetom, ki do konca žetve pripeljejo 50 ton ali več pšenice, izplačajo dodatek pet evrov na tono na pripeljano količino. Če kmetje pripeljejo več kot 200 ton, ta dodatek znaša 10 evrov na tono. V podjetju Žipo Lenart bodo letos z lastnim žitom skupaj odkupili okrog 3.000 ton pšenice. Odkupno mesto imajo zgolj v Lenartu, o cenah pa niso želeli govoriti, češ da se prilagajajo borznim razmeram. Sicer pa so dejali, da ne bodo povsem enake, kot jih je postavil npr. Mlin Korošec, a da bistveno ne bodo odstopale. Iz Žita cenikov niso posredovali, na Hrvaškem pa Žito odkupuje pšenico četrtega in tretjega kakovostnega razreda po ceni od 145 do 162 evrov na tono. kovosti B2 znašala 175 evrov, torej okrog deset evrov manj kot letos. Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije bi morala biti odkupna cena, ki bi pokrila stroške pridelave in od katere je že odšteta subvencija, 289 evrov na tono, lani 247 evrov ter pred dvema letoma 164 evrov. V Perutnini Ptuj načeloma odkupujejo krmno pšenico, cena pa se določa glede na prisotnost vlage, sicer pa je odkupna cena pri 14 % vlage 170 evrov. Seveda pa mora pšenica izpolnjevati druge parametre, kot je vsebnost beljakovin ter hektolitrske mase, te vrednosti pa so ponekod zaradi obilnega dežja v minulih mesecih slabše, opozarja Timotej Horvat iz mariborskega kmetijskega zavoda. Kruh cenejši za pol odstotka, pšenica za 50 odstotkov Podatki portala primerjaj.si kažejo, da se je povprečna cena kruha (hlebcev in štruc) v zadnjih 30 dneh znižala le za dva centa ali 0,4 odstotka, od januarja letos do 10. julija pa se je povišala, in sicer za 12 centov ali 2,44 odstotka. Kilogram žemelj in kajzeric seje v zadnjem mesecu dni pocenil za tri cente ali 0,5 odstotka, potem ko se je v pol leta podražil za 28 centov oz. 5,43 odstotka. Medtem pa je odkupna cena pšenice po podatkih Agencije RS za kmetijske trge v primerjavi z lani upadla za skoraj polovico. HU Foto: pexels I rVÄT^ «ffira *l*> v* 1,2 milijona evrov pomoči ali 20 evrov na hektar Pričakovati je bilo, da bodo letošnje odkupne cene pšenice nižje, saj je vsaj v drugi polovici rastnega leta padla tudi cena mi-«m neralnih gnojil. Za strmoglavljenje odkupnih cen pa naj bi bilo krivo zlasti ukrajinsko žito (oz. moka), ki se je prelilo na evropski trg. Zadružna zveza Slovenije je konec junija pozvala kmetijsko ministrstvo k omejitvi uvoza ukrajinskega žita ter k sprejetju finančne pomoči za pridelovalce žit zaradi porušenega delovanja trga, ki je posledica ukrajinske krize. S kmetijskega ministrstva na zahteve zadružne zveze in s tem kmetov so odgovorili, da ministrstvo o enostranskih omejitvah uvoza žit in mlevskih izdelkov iz Ukrajine ne razmišlja. Pojasnili so, da enostransko omejevanje uvoza, ki so ga uvedle posamezne članice EU (Madžarska, Poljska, Slovaška), ni v skladu s predpisi skupne kmetijske politike in da so morale tudi te države omejitev odpraviti. Evropska unija naj bi sprejela 330 milijonov evrov vreden paket pomoči kmetovalcem, denar pa naj bi razdelili med 23 držav članic. Sloveniji bo od tega zneska pripadlo zgolj 1,2 milijona evrov. Ob 58.500 hektarjev njiv, na katerih so bila lani jeseni posejana ozimna žita, to pomeni okrog 20 evrov pomoči na hektar, če bi bila ključ za delitev pomoči površina. To seveda pomeni, da bi ponovno največ pomoči prejela kmetijska podjetja, ki obdelujejo stotine hektarjev, ter pomurski kmetje. »Na kmetijskem ministrstvu se nagibamo k porabi zneska sredstev, ki nam bo dodeljen, za uvedbo dodatne pomoči sektorju pridelave pšenice. Glede oblike, pogojev upravičenosti in višine sredstev, ki bo dodeljena sektorju žit, v tem trenutkov podrobnejšega odgovora ne moremo podati,« so pred časom odgovorili z ministrstva. Mojca Vtič "-------r "—' 2000 2010 J _----J 2019 1 1----- 2020 2021 2022 Pridelano (1000 t) 162,56 153,48 139,81 158,18 154,45 149,27 Uvoz (1000 t) 119,28 175,86 265,14 213,81 212,05 239,90 Izvoz (1000 t) 12,73 72,76 97,03 120,81 135,76 113,00 Ivan Brodnjak s ptujskega kmetijskega zavoda je dejal, da je po daleč podpovprečni letini ječmena, ki je bil tudi po kakovosti slab, letina pšenice glede na prvotna nizka pričakovanja presenetila. Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 14. julija 2023 Dornava • Končali obnovo oranžerije v baročnem dvorcu y Zupan Zorko: »Začetek nove velike zgodbe« V torek, 11. julija, seje v baročnem dvorcu Dornava zbral šopek kulturne srenje na čelu z ministrico Asto Vrečko. Prišli so na slavnostni dogodek ob zaključku obnove oranžerije, ki navdušuje z novim videzom in funkcijo. Opremljena je kot dvorana, služila bi lahko za kavarnico, v zimskih mesecih pa bo nudila zavetje citrusom, kijih zakonca Irena in Mirko Cigula gojita na grajskem posestvu. Dornavčani so se znova izkazali s skrbno izbranim kulturnim programom ter simpatično izvedbo dogodka. Cigulova sta poskrbela, da je bil prostor ob visokem državnem obisku videti kot iz škatlice. Sprehajalne poti so bile skrbno pokošene, ob njih so se bohotili cvetoči travniki. V oranžeriji in pred njo so razstavili citruse, nekateri so že imeli tudi plodove. Pokošena trata pred oranžerijo se je spremenila v teraso z modernim vrtnim pohištvom bele barve, ki je kar vabilo k posedanju pod krošnjami mladih češenj. Za dekoracijo je v celoti poskrbela Irena Cigula. Med cvetlicami je tokrat izbrala bele hortenzije, za dekoracijo točilnega pulta pa sadeže limon in pomaranč - gre za povezavo s ci-trusi, ki jih je v Dornavi nekoč gojila grajska gospoda, danes pa to tradicijo Cigulova zavzeto nadaljujeta v vlogi vzdrževalcev gradu. Cigulova je v celoti poskrbela tudi za kuli-nariko na slavnostnem dogodku. »Vse je iz mojega vrta in kuhinje,« Deklice iz OŠ Dornava - mlade lukarice - so navdušile z nastopom. V kulturnem programu sta nastopila virtuoz na kitari Urban Reiter in harfistka Tajda Špes, kije prireditev tudi povezovala. Nastopil je šolski zborček malih lukaric, deklice so zapele pesem Po dornavski šegi luk, luk. Slavnostnega dogodka v prenovljeni oranžeriji, kije še nedolgo nazaj služila kot skladišče na državnem kmetijskem posestvu, so se udeležili tudi soprog in sin predsednice države, Aleš in Maks Musar, ter državnozborski poslanec s ptujskega konca Jože Lenart. se je nasmehnila. Na mizah so bili šopki belih hortenzij in kanapeji z različnimi nadevi. Manjkale niso niti gibanice, potice in tradicionalna jed - jajca s čebulo in bučnim oljem, po domače oljof luk z jajci. Gostje so dali vedeti, da se počutijo dobro, saj se ni nikomur mudilo, vsi so se zadržali dalj časa in klepetali v senci mogočne lipe, ki raste ob oranžeriji. Ministrica: »Angažma lokalne skupnosti je velik« Ministrstvo za kulturo, ki je lastnik baročnega dvorca Dornava, je v minulih dveh letih na posestvu poskrbelo za obnovo grajske kapele in oranžerije, za oboje skupaj je odštelo okrog 1,5 milijona evrov. Majhen korak za velik cilj, do katerega pa je očitno še dolga pot, kakor je moč sklepati po besedah kulturne ministrice Aste Vrečko. »Seveda si želimo, da bi bila na koncu prenovljena celota, a drugače, kot da gremo po manjših korakih, žal ne gre, ne iz finančnih in ne iz drugih razlogov, gre za ogromen vložek. Je pa sodelovanje dobro, želimo si, da bi prišel čas, ko bi lahko čim več parka in dvorca dali v uporabo ljudem. Trenutno je tako, da tega naenkrat ni moč uresničiti. Prepričana sem, da so bili dosedanji koraki dobri, angažma lokalne skupnosti je velik.« »S prostovoljnim delom v nedogled ne bo šlo« Občina Dornava je zainteresirana za upravljanje gradu, kar je izkazala z ustanovitvijo javnega zavoda. »Zaenkrat se dogovarjamo o oranžeriji z bližnjo okolico, potem bi nadaljevali proti dvorcu, da bi lahko za dogodke uporabljali slavnostno dvorano in prostore ob njej. Oranžerijo bi uporabljali za prireditve na občinski in širši ravni, slovesnosti, umetniške dogodke, pesniške večere, razstave, ustvarjalne delavnice, želimo si medgeneracijskega sodelovanja,« Terasa na zelenici ob oranžeriji bi lahko bila čudovito prizorišče za manjše dogodke. je na slavnostni prireditvi, ko so za javnost prvič odprli vrata obnovljene oranžerije, povedal dornavski župan Matej Zorko. V nagovoru je spomnil, da dvorec Dornava spremlja že več kot 20 let, saj je bil aktiven član lokalnega odbora, ki si je prizadeval za njegovo obnovo, in tudi lokalni turistični vodnik. Med drugim je izrazil pričakovanje, da bo država nadaljevala delo v dvorcu Dornava. »Danes je začetek nove velike zgodbe. Jasno Prvi javni dogodek v obnovljeni oranžeriji; vrvice sicer niso rezali, so se pa delo in se ozirali po načrtih, ali bolje rečeno, željah za nadaljnjo obnovo. Foto: MZ z besedami sprehodili skozi opravljeno smo dokazali, da je moč marsikaj urediti tudi z veliko dobre volje, vztrajnostjo in manjšimi finančnimi vložki, če so pravi ljudje na pravem mestu. Ni vse v denarju, pričakujemo pa, da bo država nadaljevala s podobnim tempom, kot ga ima v zadnjih treh letih, in bi dvorec Dornava nekega dne zasijal v svoji nekdanji podobi. Obisk ministrice razumemo kot podporo našega delovanja in pot h kasnejšemu sodelovanju,« je še poudaril župan ter dodal, da bo treba dejavnosti v dvorcu počasi profesionalizirati, saj s prostovoljnim delom v nedogled ne bo šlo. Sajenje dreves se je obrestovalo Na govorniški oder je stopila tudi Svjetlana Kurelac iz mariborske območne enote ZVKDS. Povedala je, da je sajenje dreves pred štirimi leti v Dornavi dalo lep rezultat. Poudarila je, da najbolj reprezentativni baročni dvorec v Sloveniji ne bi tako živel brez udejstvovanja lokalnih zanesenjakov in sodelovanja strokovnjakov kulturnovarstvene stroke. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Ptuj • Selitev pošte in banke v centru mesta Pošta in NLB skupaj na novo lokacijo Poslovalnica Pošte Slovenije se iz Vodnikove ulice kmalu seli na Vinarski trg. Za potrebe selitve objekt že aktivno obnavljajo. Pod isto streho bo tudi Nova Ljubljanska banka, ki se umika iz Prešernove ulice. V tem objektu bosta banka in pošta. Prisotnost Pošte Slovenije v samem mestnem jedru je izjemno pomembna, prav zato vsaka informacija o potencialni selitvi vzbudi nekoliko nelagodja. A uradna pojasnila so spodbudna. Potrdili so, da se v kratkem selijo v neposredno bližino prostorov, kjer poslujejo trenutno. Prostori na Vodnikovi ulici 2, v katerih deluje pošta vsa leta od selitve z Minoritskega trga, so last Ministrstva RS za pravosodje. Konec letošnjega leta najemna pogodba poteče, zato so z javnim naročilom poiskali novega ponudnika za najem prostorov. »Izbran je bil ponudnik, ki bo v skladu s sklenjeno pogodbo uredil prostore za oddajo v najem Pošti Slovenije na naslovu Vinarski trg 1 na Ptuju. Površina najetih prostorov bo okoli 200 m2, parkirišča za stranke pa so pred objektom (javna parkirišča). Poslovalnica 2250 Ptuj se tako ne zapira, ampak se samo seli na drugo najemno lokacijo v bližini dosedanjih prostorov, predvidoma do konca letošnjega leta. Pošta bo tudi po selitvi na novo lokacijo še SOU kmalu na Trstenjakovi 9 Kmalu se na Trstenjakovo 9 seli tudi Skupna občinska uprava občin Spodnjega Podravja. Selitev je bila sprva predvidena junija letos, a so se sanacijska dela nekoliko zavlekla. »V teh dneh mojstri polagajo laminat v dveh pisarnah in na hodniku, brusijo parket v eni od pisarn ter urejajo še zadnja obrtniška dela. Selitev bomo začeli takoj, ko bo situacija to omogočala, natančnega datuma pa še ne moremo napovedati,« pravijo. Sicer pa sedež SOU Spodnjega Podravja ostaja na Mestnem trgu 1, kjer bodo še naprej sprejemali vse vloge in drugo pošto, tudi ostalih kontaktnih podatkov ne bodo spreminjali. naprej poslovala na enak način kot doslej. Občani oziroma uporabniki poštnih storitev bodo o selitvi poslovalnice na novo lokacijo pravočasno obveščeni,« so pojasnili na Pošti Slovenije, ki torej ostaja v središču mesta, je pa pričakovati nekaj težav s parkiranjem. Parkirna mesta ob objektu na Vinarskem trgu sicer so, a jih je malo in večino časa so vsa zasedena. Seveda je v bližini parkirišče v Ulici heroja Lacka, kjer so uporabniki poštnih storitev parkirali že doslej, a bo za prenos kakšnega večjega poštnega paketa to po selitvi kar oddaljeno parkirišče. Drugi dve poštni poslovalnici ostajata na istih lokacijah: na Mariborski cesti in Puhovi ulici. Tudi NLB bo na Vinarskem trgu Stavba, v katero se seli poslovalnica Pošte Slovenije, je del objektov Vinske kleti. Doslej je bila prazna, zadnjih nekaj mesecev pa jo obnavljajo. Iz Prešernove ulice se seli tudi Nova Ljubljanska banka. Trenutno so v lastniških prostorih, ki pa so premajhni, zelo nedostopni in potrebni prenove, zato so se odločili za selitev. Prostori banke so sicer last NLB, po selitvi pa jih bodo ali prodali ali oddali v najem. Banka bo na novem naslovu začela poslovati septembra, kmalu zatem pa še pošta. Dženana Kmetec -oto: CG petek • 14. julija 2023 Podeželje Štajerski 9 Domava • V Žamencih letos zlati Gobarski praznik Prireditev, ki pritegne obiskovalce od blizu in daleč V vasi Žamenci na obronku Slovenskih goric so drugi julijski konec tedna priredili tradicionalni Gobarski praznik. Letos je bil še posebej bogat, saj so zaznamovali 50. obletnico prireditve, hkrati je bil po koronskih letih ponovno v tistem nekdanjem vzdušju, z bogato razstavo gob, obilico dobre volje, številnimi obiskovalci in veselim druženjem pozno v noč. Med prvimi organizatorji prireditve je bil Franc Zagoršek. »Iskali smo zamisli, kako bi popestrili naše veselice. Idejo sem prinesel s Celjskega sejma, kjer so bile na ogled gobarske razstave. Tako smo začeli. Prva leta smo razstave oblikovali sami. Nabirali smo mah in gobe, zbirali zanimive oblike drevesnih vej. Potem smo to vse skupaj oblikovali v razstavo. V kasnejših letih smo se povezali s strokovnjaki in Gobarskim društvom Ptuj. Veseli nas, da se tradicija nadaljuje in je prireditev prepoznavna v domačem in širšem okolju. Menim, da smo dosegli zastavljeni cilj, da smo ljudem približali gobarjenje in naše gozdove ter da širimo znanje o gobah« Člani in Članice Gobarskega društva Ptuj in predsednica PGD Žamenci Klavdija Šuen. Čeprav Žamenci nimajo gobarskega društva, so v okviru lokalnega prostovoljnega gasilskega društva (PGD) pred 50 leti zasnovali Gobarski praznik, prireditev, ki je iz leta v leto rasla in postajala vse bolj prepoznavna. Ob letošnjem zlatem jubileju so poskrbeli za bogato dogajanje in zanimive vsebine. Osrednja nit prireditve je bila razstava gob, za katero že več let poskrbijo člani Gobarskega društva Ptuj v sodelovanju z domačini. Razstavili so 120 primerkov, obiskovalci so si razstavo z zanimanjem ogledali in prisluhnili strokovnim razlagam determina-torke Eve Zupan. »Če smo ljubitelji gob in jih uporabljamo v kulinariki, se je treba najprej naučiti ločevati med užitnimi in potencialno škodljivimi. Zavedati se moramo, da so določene vrste strupene ali celo smrtno strupene. Zelo je pomembno, da poznamo strupene vrste gob in značilnosti, po katerih se razlikujejo od podobnih užitnih, katere so npr. razlike med strupe- nimi majhnimi dežnički in podobnimi užitnimi marelami, strupeno zeleno mušnico in golobicami. Začetniki naj gobarijo v spremstvu poznavalcev, ki lahko pokažejo razlike med gobami in predstavijo značilnosti posameznih. Vsak človek ima svoj način učenja in se lahko konec koncev uči tudi individualno, iz svojih virov, je pa vsekakor treba biti pozoren, kaj damo v lonec. Pomemben vidik gobarjenja je tudi širjenje znanja o pomenu in vlogi gob v celotnem ekosistemu, kako varujemo naravo, rastišča gob, drevesa ...« je povedala Zupanova. Sodelovanje z Gobarskim društvom Ptuj Gobarskega praznika v Žamen-cih ni brez Gobarskega društva Ptuj, ki ga vodi predsednica Alenka Plohl Podgorelec. »S PGD Žamenci sodelujemo že dolga leta. Sodelovanje se je začelo na Gimnaziji Ptuj, kjer smo se lotili projekta o gobah. Za nas je bilo spoznavanje Gobarskega praznika fascinantno. Zjutraj se je v kraju oglasila gasilska sirena, ki je naznanila zbor gobarjev za odpravo v gozd. Cel kraj je živel in živi za to prireditev, vsi domačini so šli nabirat gobe, potem so v gozdičku naredili razstavo. To nas je pritegnilo in smo začeli sodelovati. Na gimnaziji smo imeli gobarjenje kot šolski projekt, ki je pod strokovnim vodstvom pokojnega gobarskega strokovnjaka Antona Polerja prerasel v raziskovalno nalogo. Sodelovanje s PGD Žamenci traja že vrsto let. Ocenjujemo, da je zanimanje za gobarjenje v Spodnjem Podravju veliko, mi imamo v društvu približno 80 aktivnih članov. Organiziramo izobraževanja, predavanja, strokovne ekskurzije, tudi druženje je pomemben dejavnik našega delovanja. Ne govorimo samo o gobah, ampak nasploh o povezanosti človeka z naravo. V V gozdovih Spodnjega Podravja so med najpogostejšimi sortami gob poletni goban, lisičke, golobice, marele, dedki, cigancki, jurčki, gobani ... Na razstavi v Žamencih so na ogled postavili 120 različnih primerkov gob, ki jih je predstavila determinatorka Eva Zupan. društvu je sicer več starejših in si zelo želimo podmladka. Na Gimnaziji Ptuj deluje gobarski krožek, dijake prvih letnikov peljemo na gobarjenje, izvajamo tudi projekt Učenje za življenje.« Najboljši golaž skuhali Mezgovčani Poleg bogate razstave gob Gobarski praznik vsakič postreže z bogatim in zanimivim programom. Med drugim kuhajo gobov golaž, gospodinje pečejo nadvse okusne gibanice, na prizorišče skočijo padalci, za otroke so na voljo igrala in animacijski program, predstavijo se kulturni ustvarjalci, večerni del je namenjen zabavi. Predsednica PGD Žamenci Klav-dija Šuen je dejala, da so z organizacijo jubilejnega praznika zadovoljni. »Celodnevno dogajanje v soboto je super uspelo. Pripravili smo bogat program, obiskovalcem je bila prireditev všeč. V kuhanju gobovega golaža se je pomerilo 12 ekip, najboljšega so pripravili člani PGD Mezgovci. Prvim trem ekipam smo podelili pokale, zmagovalci so prejeli še prehodnega. Z izvedbo 50. Gobarskega praznika smo zelo zadovoljni, seveda pa je še vedno prostor za kakšno izboljšavo.« Mojca Zemljarič Foto: MZ -oto: MZ Majšperk • Pivovarna na Bregu vari s polno paro Nejc: »Če bi zgolj sedel na kavču, ne bi ničesar dosegel« »Piva te dni sploh nisem imel,« je dejal prvi majšperški kraft pivovar Nejc Nekrep, se pogladil po bradi in na široko nasmejal. Krivec za pomanjkanje te žlahtne ječmenove pijače je bila prodaja. A police in steklenice niso dolgo samevale, saj je že na dan pogovora natočil sto steklenic črnega piva z odličnim okusom po hrastu. Do konca meseca bodo dozoreli še ostali. »Zadnjih šest zabojev piva je pošlo na dobrodelnem sprejemu Deželaka junaka. Ob tem sem bil prijetno presenečen, da je bil izjemen interes za moje kruhovo pivo, ki je bilo praktično eksperimentalno. Zorelo je tako na tesno s časom, da do zadnjega dne nisem vedel, ali ga bom nesel na stojnico ali ne. Na koncu se je izkazalo, da je bilo pivo odlično sprejeto.« Bilo je enako dobro sprejeto kot ostala priložnostna piva, ki jih je že zvaril, na primer piva s suhimi slivami, jagodami . Kruhovo je kljub vsemu bistvena novost, saj je njegova srčika povsem drugačna. »Namesto ječmena uporabim kruh. Uporabil sem suh kruh, ki sem ga prejel v pekarni v Lukovici, kjer sem po prihodu z ladje delal. Pri tem pivu dejansko vonjaš kruh, okus pa najbližje opišem kot slano karamelo ali presto. Ni za vsakega,« je dejal pivovar, ki glede na besede in smehljaje, ki spremljajo njegov govor, kljub boju z birokracijo, prostorom in vlago v njem uživa na svoji poti. »Tudi če bi imel še eno priložnost iti od začetka, bi šel po tej poti. Če sediš na kavču doma in zgolj gledaš v zrak, se ti lahko kaj zgodi, vendar ne toliko pretresljivega.« Za zdaj mu pivovarna na Bregu še ne prinaša temeljnega do- hodka za preživetje. Še vedno je zaposlen v drugi branži, da lahko financira svoje želje, sanje, da lahko eksperimentira v pivovarskem laboratoriju, ki ga je ustvaril. »Trenutno imam v ponudbi dva stalna okusa, to je N0-20 - jantarjevo pivo ter N014 - črno pivo, tretji in četrti okus sta sezonska in ju spreminjam.« Seveda si Nejc Ne-krep želi, da bi njegov 'hobi' čim prej postal njegova primarna dejavnost. »Kapacitete imam dovolj velike, seveda pa moram doseči, da bodo količine krožile, da se povpraševanje poveča in da ostane na visoki ravni. Do te točke moram še splezati in upam, da mi to uspe čim prej.« Njegov cilj je, da mesečno zvari oz. dozori nekje do 1.000 litrov piva. »Če mi bo uspelo takšno količino zagotavljati vsak mesec in jo nato tudi prodati, bom zadovoljen.« Za pospeševanje prodaje je uredil degustacijsko sobo. »Prve de-gustacije sem že izvedel in obiskovalci so bili zelo veseli,« se je nasmehnil še sam. Sicer pa omogoča tudi dostavo. Še vedno pa Nejca Nekrepa, ki je zagrizel v obnovo stavbe nekdanje upravne zgradbe podjetja Albin Promotion, čaka veliko dela. »Urediti moram okolico, prodajalnico, sočasno še ves čas varim pivo, kar pomeni skorajda dnevno spremljanje zorenja piva, da dosežem pravo peno ter mehurčke,« je še dejal Nekrep in dodal: »Želja je tudi, da naredim ječmenov viski, trenutno je še v eksperimentalni fazi.« Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Nejc Nekrep je po letu in pol boja z birokracijo in prostorom odprl pivovarno Nekrep na Bregu. 10 Štajerski Kultura petek • 14. julija 2023 Knjigarnica KDAJ BOM DOČAKAL TUDI KAJ LEPEGA? Kdaj bom dočakal tudi ka* lir" jh lepega? Dragi bralci, morda vas je naslov današnje rubrike o knjigah nekoliko presenetil, saj smo vendar v času počitnic in dopustov, kar ponavadi obeta kaj lepega. A je tudi običajno, da tedaj, ko je več prostega časa in naj bi življenje teklo bolj sproščeno in umirjeno, premišljujemo o neuresničenih željah in poteh, ki smo jih želeli prehoditi. Takšna in podobna vprašanja s področja samouresniče-vanja, partnerskih, družinskih, poslovnih in podobnih odnosov so enako ali vsaj podobno lastna odraslim in otrokom, mladim in starim, čeprav je bilo nekoč pogosto slišati, da otroci nimajo kaj tuhtati o življenjskih temah, ker se le-te tičejo odraslih. Enako je veljalo za starejše ljudi, češ da so pač svoje odživeli in ni, da bi še karkoli tuhtali, premlevali, želeli, obžalovali, preoblikovali ... Današnji čas, ki omogoča in podpira vsa mogoča in nemogoča drvenja, od šolskih obveznosti do zahtev na delovnem mestu, današnji čas, ki je prepoln potrebnih in nepotrebnih informacij in sporočil, današnji čas je mnogim neprijazen in povzroča socialno in individualno odtujenost. Empatija, družinski, partnerski, službeni dialogi, iskreni pogovori v živo - iz oči v oči - postajajo redkost in vse več je želja po strokovni terapevtski podpori, kakor kažejo potrebe po psihoso-cialni pomoči že v osnovnošolskih klopeh. To stanje se kaže tudi na knjižnem trgu, ki ga že lep čas preplavljajo taki in drugačni priročniki o čustvih, sreči, poti do sreče in bogastva, samouresničevanju in negovanju odnosov, o premagovanju življenjskih zagat in ovir. Do mnogih tovrstnih knjig samook-licanih »gurujev osebnostne rasti« sem skeptična, a knjiga današnje Knjigarnice, ki je namenjena otrokom in mladini, me je navdušila in je vredna priporočila. Priznam, da me je pritegnila naslovnica, saj je njen avtor svetovno znani in priljubljeni stripar Charles M. Schulz. Podnaslov Življenjski vzponi in padci skozi oči psihoterapevta (z manjšo podporo Charlieja Browna in njegovih prijateljev) je pozornost še podkrepil. Priznam še, da mi je bil avtor dr. Abraham J. Twerski povsem neznano ime in me je nekoliko zmotil zapis na zunanji strani zadnje platnice, da je ta knjiga praktični, navdihujoč vodnik, ki vam bo pomagal • premagati občutke nizkega samospoštovanja, • biti samozavestnejši, • stopiti na prste občutkom krivde, • premagati osamljenost. Ampak res! Knjiga je zares navdihujoča, pri čemer je vrednost ilustrativnih stripov neprecenljiva. Tako je, ko knjigo ustavi vrhunski avtorski par. Dr. Abraham Joshua Heschel Twersy (1930-2021) je bil izraelsko-ameriški hasidski rabin, potomec černobilske hasidske dinastije, psihiater in specialist za zlorabe prepovedanih substanc, psihiater in ustanovitelj ter direktor rehabilitacijskega centra Gateway v Pensilvaniji. Napisal je čez 90 knjig, ki so prevajane sirom po svetu. Knjiga Kdaj bom dočakal kaj lepega? ima za uvodnim pojasnilom trinajst enostavno naslovljenih in kratkih poglavij: Kako ocenjujemo sami sebe, Poglejmo resnici v oči, Samospoštovanje, Ljubezen in prijateljstvo, Čustva, Skrbi, Krivda, Depresija, Odgovornost, Da bomo kos težavam, Kadar je treba ukrepati, Vrednote, Kako se razumemo z bližnjimi. Vsako poglavje je razdeljeno na več naslovljenih razdelkov, ki so bralsko prijazno oplemeniteni s povednimi stripi. Kot vabilo k branju navajam začetek sedmega poglavja z naslovom Krivda in razdelkom Naj vas krivda ne drži v šahu: Nič ne motivira tako močno kot krivda. Le stežka namreč prežene-mo misel na to, da nas bo pekla vest, če česa ne bomo storili. Nekateri znajo z vzbujanjem slabe vesti- mojstrsko manipulirati z ljudmi. Daleč najbolje to obvladujejo starši... Liljana Klemenčič Ptuj, Rače - Fram • Luka Gojkošek, učitelj in koncertni orglavec Glasba ga izpopolnjuje, V •• 1*1 • v posveča ji veliko svojega časa Luka Gojkošek zase pravi, daje Štajerec; prihaja iz Spodnjih Goric v občini Rače - Fram. Svoje poslanstvo je odkril v glasbi, predvsem v orglah in klavirju. Že kot zelo majhen je spremljal brata, ko je igral na klavir, včasih je tudi malo »vadil« z njim, pravzaprav gaje bolj motil kot vadil Pri sedmih letih se je tudi sam začel učiti klavir, z dvanajstimi leti pa je začel še s poukom orgel na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Z leti je ta ljubezen samo še rasla. Srednje šolanje je nadaljeval v Ljubljani, na Konservatoriju za glasbo in balet. Študij orgel je z odliko zaključil leta 2019 na Univerzi za glasbo in upri-zoritveno umetnost v Gradcu. Sedaj izobraževanje nadaljuje še na magistrskem študiju, dokončuje pa tudi dodiplomski študij pedagoške smeri. Trenutno je učitelj orgel in klavirja ter korepetitor na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Delo opravlja z največjim veseljem. Glasba ga izpopolnjuje, posveča ji večino svojega časa. V župniji Cirkovce vodi dva pevska zbora, od leta 2018 je tudi podpredsednik Slovenskega orgelskega društva. Pri projektu Foto: Črtomir Goznik Luka Gojkošek je učitelj orgel in klavirja ter korepetitor na Zasebni glasbeni šoli u samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, umetniški vodja dveh pevskih zborov in podpredsednik Slovenskega orgelskega društva. novih orgel v ptujski minoritski cerkvi je bil župnijski svetovalec in idejni avtor zvočne podobe instrumenta. Sodeloval pa je tudi pri Svojo prihodnost vidi doma Luka Gojkošek svojo prihodnost vidi v domačem okolju, tako zasebno kot karierno, saj je možnosti za razvoj na področju orgel in za poučevanje orgel zelo veliko. V tujino pa bo še vedno hodil na orgelske seminarje in izobraževanja. Letos ga bo pot vodila v Pariz. Ob glasbi najde čas za obiskovanje hribov, dvatisočakov, občasno sede tudi na kolo. Prav tako je vinoljub, kar zadeva vrhunska slovenska vina; rad jih odkriva, prvo izobraževanje za vinskega poznavalcaje že opravil. načrtovanju zvočne zasnove več drugih novih orgel v Sloveniji ter jih inavguriral. Vsake orgle je treba na novo spoznati in se jim prilagoditi. To ni instrument, s katerim bi potoval okrog. Pri orglah je vedno druga akustika, vedno drugačen instrument. »To je zame izziv. Včasih me je bilo strah, ko sem prišel na nove orgle, ker nisem vedel, kaj lahko pričakujem. Zdaj pa jih že toliko let igram, da so vsake nove orgle, na katere igram, predvsem nov izziv. Prvi koncert inavguracij-skega koncertnega cikla na novih orglah v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla je bil uspešen, vsaj tako pravi občinstvo, ki je pohvalilo program. To je bilo glasbeno potovanje skozi čas, tako da so se orgle prikazale v vseh svojih barvah,« je povedal Luka, ki kot koncertni orglavec koncertira po Sloveniji in Avstriji ter projektno sodeluje z različnimi zasedbami in solisti. Udeležuje se številnih mojstrskih tečajev in izobraževanj pri mednarodno uveljavljenih orglavcih. Sicer pa je vsestransko dejaven glasbenik, ki je kot ljubiteljski skladatelj v različnih publikacijah izdal več kompozicij za vokalne izvedbe a capella in s spremljavo. MG Ptuj • Arsana in knjige Festivalsko povabilo iz izložbenih oken Ta teden se začne strnjeno dogajanje 15. festivala Arsana, ki od 14. do 29. julija vabi na najrazličnejše glasbene in spremljajoče dogodke. Letos so organizatorji natisnili kar 20.000 programskih knjižic, da bi bila javnost čim bolj seznanjena z vrhunci festivala, Glasbo v mestu, Odrom mladih, Otroškim festivalom in spremljevalnim programom, ki tudi letos poteka s poletno vokalno šolo, Odprto kuhno, prvič pa tudi z dogajanjem na Ptujski Gori in na Gornjem trgu v Ljubljani. Foto: Črtomir Goznik V Murkovi ulici je glasbeno-festivalsko vabilo postavljeno v izložbeno okno modne trgovinice La Donna. Na fotografiji Liljana Klemenčič in Jelka Ploh. Posebno festivalsko povabilo pa so v Arsani tudi letos sestavili skupaj z Liljano Klemenčič, vodjo mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ter v sodelovanju s ptujskimi podjetniki, ki že dolga leta bogatijo ponudbo starega mestnega jedra, in z glasbeno šolo. Tri izložbena okna letos sestavljajo zgodbo Arsana in knjige, ki predstavljajo svojevrstno povabilo na festivalske dogodke. Že Nietzsche je dejal: »Brez glasbe bi bilo življenje napaka.« Znamenit je tudi Hemingwayev rek: »Noben prijatelj ni tako zvest kot knjiga.« Vabile bodo do konca julija, ko se bo tudi zaključila glavnina festivalskega dogajanja. V izložbenem oknu Mode Čopi sta razstavljena violina in čelo iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, Šiviljstvo Sabina Hameršakse postavlja z mandolino iz Arsane in glasbili iz pravljične sobe Branke Jurca, v modni trgovinici La Donna pa so na ogled glasbila iz fonda za otroke mladinskega oddelka Knji- žnice Ivana Potrča Ptuj. Vsa izložbena okna bogatijo tudi oblački z izbranimi citati o glasbi, knjigah in branju, knjige o glasbi, Arsanine in knjižnične publikacije, ki pa še posebej vabijo na Otroški festival Ar-sana z najrazličnejšimi dogodki za otroke, kinopredstavami, ustvarjalnimi delavnicami in glasbenimi pravljicami ter srednjeveško domišljijsko predstavo na zadnji festivalski dan, 29. julija, ko bosta na mestni tržnici nastopili tudi priznani glasbeni skupini Joker Out in Dan D. Otroški festival se bo začel 23. julija s kinovrtičkom in igrano--animirano glasbeno komedijo Lil, Lil, krokodil, ki je bila posneta po priljubljeni otroški slikanici Bernarda Webra iz leta 1965. Predstavi bo sledila glasbena joga za otroke. Medgeneracijsko sestavljen program Arsaninega festivala tako tudi v poletnih dneh prinaša pravo vsebino za doživeto in animirano preživljanje prostega časa za otroke, ne samo za odrasle. MG petek • 14. julija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Gorišnica • Občina, ki se ponaša z edinstvenim športnim dogodkom v Sloveniji Na Vaški olimpijadi rekordnih 1.250 tekmovalcev Minula sobota je bila za skoraj četrtino vseh prebivalcev občine Gorišnica športno obarvana. Tudi letos so se namreč množično udeležili Vaške olimpijade, kije potekala že 23. leto zapored. Najbolj slavnosten in za marsikoga izjemno sentimentalen trenutek je bil prihod tekmovalcev na prizorišče. Vsaka vas je bila odeta v svoje barve, eden izmed njenih predstavnikov je imel v rokah zastavo, med njimi pa so bili športniki vseh generacij, od najmlajših do najstarejših. ocaftVAN.in vonovon Ift okvlfjanje M A rUl,/,KA.< Emil Mtunarič sp, MoSVanjet 114 r 0. VASff^ JRNO ^m^DNi Prihod tekmovalcev na prizorišče 23. Vaške olimpijade. Letošnja Vaška olimpijada je bila namenjena tako počastitvi občinskega praznika kot 160. obletnice slovenskega sokolskega gibanja. Dušan Gerlovič, predsednik Sokol-ske zveze Slovenije, je v svojem nagovoru poudaril, da je Vaška olimpijada v Gorišnici unikaten dogodek v Sloveniji. »Ne poznamo občine, kjer bi več kot 25 odstotkov prebivalcev tako skrbelo za svoje zdravje,« je povedal in pohvalil tudi enega najlepših športnih centrov v Sloveniji. Obljubil je, da bo njihova zveza tudi v prihodnjih letih finančno podpirala ta neverjetni športni dogodek. S Športno zvezo Gorišnica uspešno sodelujejo že vrsto let, tudi v okviru raznih projektov. Gerlovič je med drugim izpostavil še številne imenitne športnike, ki izhajajo iz teh krajev. Med njimi je tudi Rajko Šugman, eden vodilnih športnih strokovnjakov v zadnjih 30 letih. Da v občini vsekakor velja rek »zdrav duh v zdravem telesu«, je zatrdil tudi župan Borut Kolar, ki je z velikim ponosom sprejel maji- co in kapo ter dal znak za začetek iger. Vsem tekmovalcem je zaželel uspešen dan, organizatorjem pa se je zahvalil za ves trud in zagnanost. Drugo leto bodo razglasili najboljšo športno-rekreativno vas I v* • v občini Na letošnji največji športno-re-kreativni prireditvi v Podravju so se tekmovalci pomerili kar v 19 panogah: nogometu, košarki, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, streljanju s fračo, metu kamna, v šahu, vleki vrvi, teku, skoku z vrečo ... Ratko Matjašič, predsednik Športne zveze Gorišnica, je bil z izvedbo dogodka zelo zadovoljen. Vzdušje je bilo izjemno sproščeno, zabavno, število udeležencev pa se je v primerjavi z lanskim letom še povečalo, kar ga neizmerno veseli. Izvedba tako množičnega dogodka je namreč organizacijsko kar zahtevna. Za dobro sojenje je skrbelo 60 sodnikov, ki so ob zaključku Gorišniški župan Borut Kolar, Ratko Matjašič, predsednik Športne zveze, in Dušan Gerlovič, predsednik Sokolske zveze Slovenije Od hoje, teka, kolesarjenja, ribištva do vožnje z rajti Športna zveza Gorišnica vsako leto v okviru občinskega praznika organizira številne športne dogodke. Včeraj so se športni navdušenci zbrali na dogodku Gorišnica teče in nordijsko hodi. Jutri bodo prvič izvedli kolesarjenje med občinami. Kolesarji se bodo lahko podali na krajšo traso, dolgo deset kilometrov, ali na daljšo, ki bo za okoli 30 kilometrov daljša. V soboto, 22. julija, bo pri ribniku v Moškanjcih ekipno ribiško tekmovanje. Konec julija bo rezerviran za pohod po obronkih občine. V soboto, 29. avgusta, bo spust po reki Dravi. Letošnja novost je tek na Čoklečevo goro, ki bo 9. septembra ob 12. uri. Bogato poletno dogajanje se bo zaključilo 22. septembra s prireditvijo Gorišniški veter v laseh, ki bo potekala v športnem centru Gorišnica. športne prireditve razglasili zmagovalno vas posamezne discipline. Prejšnja leta so precej časa porabili za to, da so ugotovili, kdo je skupni zmagovalec olimpijade, zato so že lani to prakso opustili. Je pa Matjašič ob tem dodal, da bodo na osnovi rezultatov Vaške olimpijade v začetku prihodnjega leta razglasili najboljšo športno-rekreativno vas občine, pri tem pa bodo upoštevali tudi udeležbo vaščanov na organizirani rekreaciji od oktobra naprej. Estera Korošec 12 Štajerski Kronika petek • 14. julija 2023 Cirkulane • Ptujski slikopleskarji zrodelno akcijo za toplejši dom Mateje to zim ne bo več zeblo 9 HI Ptujski slikopleskarji so pred dnevi uspešno izvedli posebno humanitarno akcijo. Na pobudo njihovega člana Franja Toliča so priskočili na pomoč Mateji Muršec iz Paradiža. Na zunanjost vikenda, v katerem živi že vrsto let, so namestili izolacijo, v prihodnjih mesecih nameravajo zamenjati še kritino, nato pa bodo lahko fasado tudi dokončali. Matejo je njihova gesta zelo presenetila, a hkrati tudi razveselila: »Vsekakor so mi polepšali dan. Zelo prijeten je občutek, da ti je nekdo pripravljen nesebično pomagati.« Ptujski slikopleskarji po zaključku delovne akcije v Paradižu Cirkulanski slikopleskar Franjo Tolič, sicer tudi dolgoletni član Župnijske karitas Cirkulane, je že pred časom opazil Matejino bivanjsko stisko. Vikend v Paradižu, kjer živi že vrsto let, je v zelo slabem sta- Pobudnik akcije Franjo Tolič V tokratni delovni akciji so na pomoč nesebično priskočili člani sekcije slikopleskarjev pri OOZ Ptuj: Franjo Tolič z delavci, Branko Goričan, Marjan Lozinšek ter Daniel in Izidor Fric. Akcijo je podprla tudi županja Antonija Žumbar. V preteklih letih so ptujski slikopleskarji izvedli številne humanitarne akcije, med drugim so brezplačno prebarvali prostore bolnišnice in drugih zavodov ter ustanov. Slovenija • Črna statistika Vedno več nesreč kolesarjev Kolesarji so bili letos udeleženi v več kot 500 prometnih nesrečah, pri čemer so bili v 300 primerih povzročitelji. V tem času se je zg®M®£udi80£8gsreč voznikov e-skirojev. nju, težko ga je ogreti, saj so stene tanke, skozi okna pa piha. Tudi streha je nujno potrebna prenove. Na enem od sestankov Župnijske karitas je Franjo predlagal, da bi Mateji s skupnimi močmi pomagali prenoviti dom, čeprav sama ni prosila za pomoč. Njegov predlog je naletel na plodna tla in s finančno pomočjo Župnijske karitas so pred tremi leti nabavili stiropor. »Včasih je težje najti ljudi kot dobiti material« Ker je bila vmes epidemija, delovne akcije niso mogli izpeljati, zato so stiropor varno spravili na podstrešje. »Včasih je veliko težje najti ljudi za delo kot kupiti material. Poleg tega so obrtniki zelo zaposleni in vse težje najdejo čas za tovrstne akcije. Letošnje poletje pa se nam je končno uspelo zbrati. Ko sem poklical svoje stanovske kolege, so bili vsi takoj za akcijo,« je dejal Tolič. Njihovo družinsko podjetje je prispevalo oder, pri postavitvi so pomagali tudi člani Župnijske karitas in oba njegova sinova. Ptujski obrtniki so z lepljenjem stiropora začeli v petek zjutraj in delo zaključili pozno popoldne. Tolič je hvaležen prav vsem, ki so se odzvali, še posebej pa podjetju Jub, ki je doniralo lepilo. Fasade še niso dokončali, saj bo treba še prej zamenjati kritino na strehi, ki je dotrajana. Ker spušča kovina, v hišo po dimniku tečejo saje. Na podjetje Petrovič so že naslovili prošnjo za morebitno donacijo, nekaj sredstev bo prispevala tudi Župnijska karitas. Vsekakor nameravajo projekt do začetka zime tudi dokončati. Toliču je prijetno pri srcu, ko vidi, da jim je vendarle uspelo nekako pomagati. Po njegovih besedah so ljudje tisti, ki morajo videti stisko drugih. »Posameznikom, ki živijo v slabih življenjskih razmerah, moramo ponuditi roko. Meni je zelo težko pri srcu, če nekoga zebe ali pa se nima kje umiti. Če zebe našo Matejo, tudi mene v duši zebe,« je povedal sogovornik in dodal, da so v preteklih letih uspešno izpeljali kar nekaj podobnih delovnih akcij. Največ štejejo prijateljstvo in odkriti odnosi Mateje Muršec letošnjo zimo ne bo več zeblo, saj bodo stene izolirane, posledično ne bo več pihalo skozi prostore. Kuri na drva, štedilnik pa ima samo v enem prostoru. Redne zaposlitve nima, nekaj ur na teden poučuje verouk. Njeni prihodki so skromni, iz meseca v mesec pa zelo težko shaja. Nove fasade in kritine si nikakor ne bi mogla privoščiti. »Zelo sem hvaležna Franju in vsem drugim, ki so pomagali v delovni akciji.« Na vikendu živi že od svojega 22. leta, nekaj manj kot 30 let. Zelo rada ima podeželje, naravo in mir. Med drugim je članica Kulturnega društva Cirkulane, občasno pa sodeluje tudi z Društvom za oživitev gradu Borl, kjer je sodelovala pri pisanju prispevkov za različne zbornike. Študirala je namreč zgodovino in sociologijo, uspešno opravila vse izpite, nato pa ji zaradi različnih razlogov ni uspelo napisati diplomske naloge. Še dodatno je omejena, ker nima avtomobila, zaradi težav z očmi pa ji niso podaljšali vozniškega izpita. Od njenega doma do središča Cirkulan je namreč dobre pol ure hoda. Že leta 2007 sta s štiri leta mlajšo sestro zaradi bolezni izgubili mamo, v lanskem letu pa še očeta. »Od staršev sem se naučila, da se lahko pokriješ samo tako daleč, do koder ti seže odeja. To pomeni, da kolikor denarja na mesec dobim, tudi potrošim. Najprej je seveda treba plačati položnice, nato pa poskrbeti za hrano. Pomaga mi Karitas, prav tako pa tudi nekateri sosedje in občani,« je dejala Mateja, ki ima rada družbo. V življenju se ji zdijo najbolj pomembni iskreno prijateljstvo ter odkriti in pošteni odnosi med ljudmi. Estera Korošec Mateja Muršec je zelo hvaležna za novo fasado. Ako na Marjetin dan (20.) dežuje, orehov in lešnikov ni, seno pa se ne posuši. 12/25 Foto: Pixabay Najpogostejši vzrok za nesreče sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti, ugotavljajo policisti. Letos so v 506 prometnih nesrečah umrli trije kolesarji, 74 jih je bilo hudo, 379 pa lažje poškodovanih. V nesrečah voznikov e-skirojev, ki so od skupno 80 povzročili kar 51 nesreč, je bilo 10 voznikov hudo poškodovanih. Najpogostejše kršitve, ki jih ugotavljajo pri kolesarjih in voznikih e-ski-rojev, so povezane z nepravilno stranjo oz. smerjo vožnje, neprilagojeno hitrostjo, uporabo telefona med vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola in neuporabo čelade. Sta, Ur Danes bo na Primorskem pretežno jasno s šibko burjo, drugod bo občasno nekaj kopaste oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 17, najvišje dnevne od 25 do 29, na Primorskem do 32 °C. OPOZORILO Ob nevihtah so danes do večera pričakovana krajevna neurja v večjem delu Slovenije, tudi na obali. Pojavljali se bodo nalivi, sunki vetra in krajevno tudi toča. Napoved za Podravje H3 O O Nedelja 16.7. I Ponedeljek 17.7. delno oblačno Foto: EK Foto: EK Vir: ARSO Boštjan Renko »Pri dveh treningih na dan ni bilo popuščanja« Stran 14 Nogomet Ura dobrega odpora proti beograjskemu velikanu Stran 15 ■H Mf ■ flH Knp *■1 fry j- i H| fb.i H Nogomet Videmčani želijo ponoviti uspešno lansko sezono Stran 15 Tenis Rola na istem turnirju dvakrat čez prvega nosilca ... Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij tednik iPoilulajti naí na. íuztounzm íjitdu! RADIOPTUJ teet afiíetct www.radio-ptuj.si E-mail: sport@rad¡o-tedn¡k.s¡ Gerrard v šumi debitiral na klopi bogatega arabskega kluba Aluminij - Al-Ettifaq 1:1 (0:1) Medtem ko so nekateri slovenski prvoligaši že začeli igrati kvalifikacije v evropskih pokalih, se ostali prvoli-gaši mirneje pripravljajo na začetek sezone 2023/24. Pripravljalne tekme ne prinašajo tekmovalnega naboja, a zato niso nič manj pomembne, saj si želi vsak igralec preko njih zagotoviti mesto v ekipi. Nekatera srečanja pa vendarle izstopajo. To je nedvomno veljajo tudi za sredin obračun Aluminija z Al-Etti-faqom, ki ga je spremljalo precejšnje število gledalcev. Savdski klub tudi natančnejšim spremljevalcem nogometa do začetka meseca ni bil posebej znan, vse pa se je spremenilo s prihodom novega trenerja - Steve-na Gerrarda. Dolgoletni kapetan Li-verpoola in angleške reprezentance, za katero je samo v članski vrsti zbral 114 nastopov, je sprejel ponudbo bogatega savdskega kluba, v Kidričevem pa je doživel svojo premiero na njihovi trenerski klopi. Po mlajših selekcijah Liverpoola, Glasgow Rangersa in Aston Vili je Al-Ettifaq naslednja postaja na njegovi kratki trenerski poti. Zagotovo si jo je želel začeti z zmago, a se mu ni izšlo povsem po načrtih ... Po koncu tekme je v dokaj številnem spremstvu dokaj hitro zapustil prizorišče ... Al-Ettifaq je v prejšnji sezoni končal na 7. mestu v savdskem prvenstvu, gre pa za ekipo z nekaj odličnimi posamezniki. V kratkem bi se naj ekipi priključil dosedanji kapetan Liverpoola Jordan Henderson. Po dobrem uvodu šumarjev (priložnost Bresta) v prvem polčasu so pred odmorom povedli gostje: po podaji iz kota je z glavo v polno meril komandant obrambe Marcel Tisserand - 0:1. Tridesetletnik iz Vzhodnega Konga je pred lanskoletnim prihodom na Arabski polotok dolga leta igral v Evropi, in sicer v Franciji (Monaco, Lens, Toulouse), Nemčiji (ingolstadt, Wolfsburg) in Turčiji (Fe-nerbahče). V drugem delu se je slika obrnila: več so bili pri žogi gostje, ki so lepo kombinirali, posebej pa velja omeniti njihov lepi poskus skorajda s sredine igrišča, a je žoga končala v prečki ... Mož, ki je na tribune stadiona v Kidričevem na prijateljskem srečanju privabil kar nekaj gledalcev Steven Gerrard. Zanimivo srečanje med slovenskih in savdskim pruoligašem se je končalo z remijem. Kljub pobudi Al-Ettifaqa pa so edini gol dosegli domačini. Zanj je v zadnji minuti srečanja poskrbel Jakov Katu-ša, ki je po dolgi podaji Aleksandra Zeljkovica in napaki v obrambi zele- Foto: Črtomir Goznik Pred srečanjem sta se pozdravila predsednik NK Aluminij in Al--Ettifaq ter si izmenjala priložnostna darila. nih prišel sam pred gol in rutinirano izenačil - 1:1. Na začetku ni šlo brez vprašanja, kako je bilo ob robu igrišča stati kot trenerski kolega slovitemu Angležu. »Bil je velik igralec, spoštujem ga. Lepo je videti, da takšna imena prihajajo v Slovenijo, v Kidričevo,« je dejal Pevnik. Nato se je obrnil k srečanju, v katerem je bil zadovoljen s prikazanim. »Enim igralcem smo ponudili možnost v prvih 25 minutah, drugim pa v nadaljevanju - v petek bo obratno proti Gorici,« je postavitev ekipe pojasnil trener Robert Pevnik, nato pa nadaljeval: »Pomembno je, da imamo širino igralskega kadra, saj so tudi mladi danes pokazali veliko. Morda so imeli gostje večjo posest, a taktično so bili naši fantje supe-riorni. Vidi se, da napredujemo kot ekipa in da počasi tempiramo formo proti prvemu krogu in tekmi s Celjem. Zaporedne težke tekme proti romunskemu Petrolulu, madžarske- Ronaldo, Benzema, Koulibaly, Kante ... Z nekaterimi odmevnimi in bogatimi selitvami iz Evrope v Savdsko Arabijo se je tudi na stari celini povečalo zanimanje za tamkajšnje klube. Al-Nassr smo podrobno spoznali lani, ko je tja prestopil Cristiano Ronaldo, letos je prvo ime prestopnega roka Karim Benzema, okrepil je prvaka Al-Itihad, k temu se je preselil tudi N'Golo Kante. K tretjeuvrščenemu Al-Hilalu so prestopili Kalidou Koulibaly, Sergej Milinkovic Savic ter Ruben Neves. Četrti je bil Al-Sharab, ki je podpisal z Enerjem Benego, Gustavom Cuellarom ... Seznam je vse daljši in daljši ... Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik mu Kecskemetu in srbski Vojvodini so prinesle določeno trdnost, ki jo bomo proti Celjanom nujno potrebovali. Analize že kažejo na to, da bo šlo za trdo tekmo.« Zadnji pripravljalni tekmi bodo šumarji odigrali v petek, 14. 7., proti Gorici, v sredo, 19. 7., pa proti romunskemu drugoligašu. »S tema srečanjema bomo prešli v tekmovalni ciklus. Morda vmes dobimo še kakšnega novega igralca, da še dodatno zaostrimo konkurenco v ekipi. Če pride kakšen pravi, ki si želi zaostriti konkurenco znotraj naše nogometne družine, ki je pripravljen garati, potem je dobrodošel,« je zaključil Pevnik. Gašper Pečnik: »Brez borbe tekmecem ne bomo podarili ničesar« Eden od mladih biserov kluba iz Kidričevega je Gašper Pečnik. Pro- dorni bočni branilec je v tem tednu dopolnil 21 let, za sabo pa ima sezono, ki jo je zaznamovala poškodba. Zaradi nje in kasnejše rehabilitacije je izpustil vse tekme, tako da bo začel tam, kjer je ob koncu sezone 2021/22 končal - v 1. ligi. Kakšna je v tem trenutku tvoja pripravljenost? G. Pečnik: »Še vedno čutim kakšne minimalne težavice, a to je pri takšnih poškodbah nekaj normalnega, saj se telo počasi spet navaja na polno obremenitev. Skozi priprave je bilo iz tedna v teden bolje, tudi na račun tretmajev, ki jih opravljam z našimi fizioterapevti. Sam sem zadovoljen s tem, kako daleč sem prišel na poti do popolne rehabilitacije.« Kako bi ocenil zadnje srečanje z Al-Etifaqom? G. Pečnik: »Seveda smo vsi vedeli, kdo prihaja v Kidričevo, v prvi vrsti na trenerski klopi - Steven Gerrard je pač slovito ime z bogatimi izkušnjami na vseh ravneh nogometa, tako klubski kot reprezentančni. Tudi za njihove igralce smo vedeli, da imajo na nogometnem tržišču višje vrednosti, a smo se nanje pripravljali tako, kot se bomo pač morali tudi na tekmece v 1. ligi - z najboljšim pristopom in s ciljem zmagati. Odigrali smo dokaj solidno tekmo, na koncu se nam je tudi nasmehnila sreča in smo poravnali izid v zadnji minuti. Tekmeci so bili sicer eksplozivni in hitri, bilo jih je težko pokrivati. A takšne tekme prinašajo napredek, mislim, da je bilo zanimivo tudi za gledalce.« To je bilo še eno v seriji težkih srečanj, sedaj jih imate v nogah že kar nekaj. G. Pečnik: »Tudi v 1. ligi ni slabih tekmecev, enostavno moramo k vsakemu tekmecu - pa naj bo to prvo- ali zadnjeuvrščeni - pristopiti z enako mentaliteto in s podobno miselnostjo - na polno!« Do začetka sezone je ostal le še dober teden: kako ocenjuješ dosedanje priprave? G. Pečnik: »Priprave so bile naporne, tako kot morajo biti. Sezona bo dolga in naporna, zato morajo biti baterije na začetku povsem napolnjene, da bomo lahko sledili svojim ciljem, ki so povezani s sredino lestvice. Moje mnenje je, da imamo dobro ekipo, s katero lahko enakovredno konkuriramo vsakemu tekmecu v 1. ligi. To smo že kazali v letih, ko smo uspešno nastopali v 1. ligi. Tudi sedaj bo tako.« V uvodnem krogu boste v nedeljo, 23. 7., igrali s Celjem doma? G. Pečnik: »Celjani bodo zagotovo prišli v Kidričevo z namenom, da osvojijo tri točke, a obenem se zagotovo tudi zavedajo, kaj jih čaka v šumi. Ne bo jim lahko, brez borbe tekmecem ne bomo podarili ničesar.« Kako gledaš na konkurenco znotraj ekipe? G. Pečnik: »Nedvomno imamo na vsakem igralnem položaju več konkurenčnih igralcev, kar nas sili k nenehnemu dokazovanju. Vsak mora od sebe dati maksimum, da se lahko trener na koncu lažje odloči o tem, kdo bo igral v prvi postavi in kdo bo čakal na priložnost s klopi.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Gašper Pečnik se po dolgotrajni sanaciji poškodbe počasi vrača v ekipo Aluminija. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 14. julija 2023 Motokros • Tim Gajser »Mogoče je bila ta prekinitev prava, da bom zdržal naslednjih pet let« Tim Gajser iz Pečk pri Makolah, svetovni prvak razreda MXGP iz lanskega leta, bo sezono 2023 v svetovnem prvenstvu začel šele ta konec tedna v češkem Loketu. Razlog je najtežja poškodba v karieri, po kateri je okrevanje trajalo več mesecev. Kot je napovedal najboljši motokrosist na svetu zadnjih let, rezultati ne bodo v ospredju, rad bi se le vrnil v tekmovalni ritem. Zaradi posledic padca na eni zadnjih pripravljalnih dirk pred sezono je Gajser letos izgubil 11 dirk. Zanj se sezona začenja šele 15. julija v Loketu, do konca leta ga nato po češki preizkušnji čaka še sedem dirk. Kmalu po poškodbi je bilo jasno, da slovenski velemojster motokrosa letos ne bo mogel niti pomisliti na branjenje zadnje lovorike. Čeprav ne Gajser ne njegova ekipa Honda nista podrobno razkrivala, kako hude so bile posledice padca na testni dirki, je bilo jasno, da ne gre za majhno poškodbo, kakršnih je Gajser v karieri imel že nekaj. Kot je priznal na nedavni novinarski konferenci ob domači stezi v Lembergu, ko je napovedal vrnitev na sceno v Loketu, sta bila februarski padec in zlom stegnenice daleč najhujša poškodba, ki jo je doživel na športni poti. »Super je videti Hondo na stopničkah, tudi ko mene ni« Poškodba mu je neprostovoljno ponudila priložnost, da si SP ogleda z drugega zornega kota. Ocenil je, da je trenutno vodilni Španec Jorge Prado zasluženo tam, kjer je. Pohvalil pa je tudi moštvenega sotekmo-valca pri Hondi Rubena Fernandeza. »V redu fant je, letos je prvič v tovarniški ekipi, zanj je bilo vse novo. Kar pričakoval sem, da se bo lahko kosal za stopničke. Super je videti Hondo na stopničkah, tudi ko mene ni,« je ocenil Gajser. V Loketu, kjer Gajser pričakuje tudi veliko slovenskih navijačev, pa bo Honda prvič v sezoni imela na startu tudi svojega prvega aduta. »Nobenega pritiska si ne želim ustvarjati. Seveda si želim dobre rezultate, a se zavedam, da so tekmeci opravili že več kot pol tekem, so v dobri formi in v prednosti. A vem, da imam hitrost. Če dam vse od sebe in uživam, sem lahko tudi spredaj. Ostane ravno dovolj tekem za stopnjevanje ritma. Potem pa gremo v naslednjo sezono,« je Gajser pogled že usmeril v sezono 2024. Vrnitev na sceno je pred prihajajočo dirko v Loketu potrdila tudi Gajserjeva ekipa Honda HRC. Potem ko je dober teden pred dirko prestal zadnji zdravniški pregled, so mu pri Hondi prižgali zeleno luč za nastop na Češkem. Še enkrat so poudarili, da je vračanje po tako hudi poškodbi dolgotrajen proces, pri katerem ima lahko hitenje več slabosti kot koristi. »Sijajno je, da sem dobil zeleno luč za Loket. Že nekaj tednov se na treningih na svoji progi počutim zelo dobro, je pa vseeno lepo, da so tudi zdravniki potrdili, da lahko presta-nem dirkaški konec tedna. Zavedam se, da ne bo lahko, nočem pritiska, rad bi le užival, spet videl sotekmo-valce in seveda svoje navijače,« je za spletno stran Honde ob napovedi vrnitve dejal Gajser. V SP, kjer je zaradi poškodbe vratnih vretenc zadnji dirki moral izpustiti tudi svetovni prvak iz leta 2021 Jeffrey Herlings, je sicer na vrhu Jorge Prado s 562 točkami. Drugi je Romain Febvre, zmagovalec zadnjih dveh dirk v Indoneziji, ki ima 459 točk, tretji pa je že Gajserjev moštveni sotekmovalec Fernandez s 415 točkami. Herlings je po dveh izpuščenih dirkah zdrsnil na šesto mesto in je pri 386 točkah. Foto: osebni arhiv Boštjan Renko in Tim Gajser sta v obdobju rehabilitacije opravila veliko skupnih treningov za čim boljšo fizično pripravljenost. Boštjan Renko: »Popuščanja pri tem ni bilo, dva treninga na dan sta bila opravljena v vsakem primeru« Boštjan Renko že nekaj let skrbi za fizično pripravljenost Tima Gajserja, zato je povsem razumljivo, da je bil močno vpet tudi v Timovo rehabilitacijo po poškodbi. V pogovoru je podal vrsto zanimivih podrobnosti. Kako ste v ekipi na začetku sprejeli Timovo poškodbo? B. Renko: »Sprva je bila poškodba za vse nas velik šok. Po Timovi vrnitvi iz Italije pa smo hitro stopili skupaj in naredili okvirni načrt rehabilitacije. Tim je takoj začel s samorehabilita-cijo, poškodbo pa so od samega začetka pa vse do zaključka natančno spremljali mariborski zdravniki. Sam sem začel s Timom delati po 16 dneh, najprej z vajami za zgornji del telesa. Ko je minila oteklina, sva začela tudi z vajami za noge, najprej z najbolj preprostimi statičnimi vajami z elastiko, nato pa sva dodajala nove in nove. Treningi so potekali dvakrat na dan, vzporedno pa so bile na sporedu tudi fizioterapije. Vse je bilo spremljano z rednim slikanjem, da so se lahko zdravniki prepričali, kako poteka celjenje. Ko je stroka dala zeleno luč, pa je Tim prešel na motor.« Zagotovo je bilo ob tem prisotnega nekaj strahu. B. Renko: »Na začetku so bile prisotne še majhne bolečine, poznala se je utrujenost noge, zato so bili ti treningi zelo kratki. O strahu pa bi težko govoril, saj so zdravniki potrdili, da je noga pripravljena na takšne napore. Treningi so se nato stopnjevali in zdaj je vse v najlepšem redu, zato je sposoben tudi za napore, ki jih zahteva dirka.« Pri Timu gre v tem primeru za najdaljšo odsotnost iz tekmovalnega ritma. Ste se na začetku zavedali, da bi lahko bilo tako? B. Renko: »Ne, pričakovali smo, da bo šlo vse skupaj hitreje. Zaradi sa- Foto: osebni arhiv Boštjan Renko: »Glede na vse opravljene treninge lahko zatrdim, da je Tim fizično dobro pripravljen. A to je en vidik, nekaj povsem drugega pa so dirke v konkurenci z vsemi najboljšimi.« mega celjenja kosti, ki je bila v celoti prelomljena, pa se je vse skupaj upočasnilo. Pri tem smo se strinjali, da nima smisla prehitevati dogodkov in karkoli tvegati, ampak je treba ostati potrpežljiv. Če bi šel Tim prehitro na motor, kjer so sile velike, bi lahko že manjši padec ali karkoli podobnega vse poslabšalo in bi se morali vrniti na sam začetek. Tega pa si nikakor nismo želeli, zato smo počakali na potrditev stroke, da je kost dejansko zaceljena. Ko je to prišlo, je šel Tim na motor dokaj samozavestno.« Odlično poznate Timovo fizično pripravljenost: kako bi ocenili sedanje stanje glede na stanje pred poškodbo? B. Renko: »O odstotkih je v tem primeru zelo težko govoriti, tej oceni bi se raje izognil. Pomembno je bilo, da smo z delom začeli takoj, da ni bilo velike izgube mišične mase. Nekaj že, a po vsem skupaj odstopanja niso velika. Glede na vse opravljene treninge lahko zatrdim, da je fizično dobro pripravljen. A to je en vidik, nekaj povsem drugega pa so dirke v konkurenci z vsemi najboljšimi. Na treningih je bil sam na progi, kar je manj naporno od dirke, kjer niti en krog ni enak drugemu, saj iz kroga v krog prihaja do uničenosti proge, delajo se nove luknje, sotekmovalci so tesno skupaj ... Nedvomno je na začetku pričakovati nekaj t. i. air-pumpa, zategnjenosti rok, tudi nekaj več nervoze, a kondicijskih težav ne pričakujem.« Kje vse sta delala s Timom? B. Renko: »Veliko je bil pri meni v fitnesu ali pa pri sebi doma, sam je delal na različnih lokacijah. Tudi na dopustu ni miroval, ampak je izkoristil telovadnico v lastni hiši in delal po navodilih, ki sva jih sestavila. Popuščanja pri tem ni bilo, dva treninga na dan sta bila opravljena v vsakem primeru.« S kakšnimi občutki greste spremljat Tima v Loket? B. Renko: »Upam na najboljše, v prvi vrsti pa želim, da Tim spet uživa na motorju in pokaže največ, kar v tem trenutku zmore. Naporno bo, od petkovega treninga, preko sobotnih kvalifikacij in do nedeljske dirke je še dolga pot, a moje mnenje je, da se bo lahko kosal z vsemi najboljšimi. Zavedam se, da gre za zahtevno progo, ki Timu ne ustreza preveč, saj na njej še nikoli ni zmagal, a s pomočjo navijačev mu lahko uspe dobra vrnitev v motokrosistično ka- ravano.« sta, Jože Mohorič Nogomet • NK Drava Ura dobrega odpora proti beograjskemu velikanu Drava Ptuj - Partizan 0:3 (0:0) STRELCA: 0:1 Pavlovič (63.), 0:2 Pavlovič (89.), 0:3 Saničanin (93.). DRAVA PTUJ: Janžekovič, Buran, Lovenjak, Marot, Drevenšek, Erha-tič, Mlakar, Vidovič, N. Jadrič, Šalamun, Bukadin. Igrali so še: Horvat, Brence, Piskar, Vršič, Krušič, Begunjah, Vogrinec, Kmetec, M. Jadrič, Reitstatter. Trener: Simon Dvoršak. PARTIZAN: Jovanovič, Filipovič, Ilič, Markovič, Antič, Kanoute, Belič, Trifunovič, Pantič, Terzič, Nikolič. Igrali so še: Stevanovič, Zivkovič, Sa-ničanin, Aleksič, Ščekič, Stjepanovič, Petkovič, Bazdar, Mircetič, Pavlovič. Trener: Igor Duljaj. Sloves Partizana je po razpadu Jugoslavije sicer nekoliko padel, a beograjski klub je še vedno nogometna ustanova velikega formata. To se vidi po celotni ekipi, ki se je že v prejšnjem tednu pojavila na Mestnem stadionu Ptuj na prijateljski pripravljalni tekmi s češkim Bohemiansom. Po tej tekmi so se Beograjčani na hitro dogovorili za novo tekmo na Ptuju in v ponedeljek jim je nasproti stala Drava. Ptujčani se uglednega tekmeca niso ustrašili in so prikazali dobro predstavo. V prvem polčasu sta ime- la lepi priložnosti za domače novi napadalec Dino Bukadin in Niko Šalamun. Na drugi strani je imel Par- tizan nekaj možnosti za zadetek, a je bil vratar Luka Janžekovič vedno dobro pripravljen. V nadaljevanju je beograjski klub dosegel tri zadetke. Prva dva je dal Andrija Pavlovič, ki je izkoristil slabši posredovanji domače obrambe, medtem ko je tretjega po podaji iz kota s strelom z glavo dosegel Siniša Saničanin. Pogled na prvo pripravljalno tekmo je podal trener Drave Simon Dvoršak: »Moja ekipa je bila zelo motivirana proti močnejšemu tekmecu. Proti takšnemu nasprotniku se lahko veliko naučiš in od takšne tekme tudi veliko odneseš. Sam sem zadovoljen z našo predstavo prvih šestdeset minut, ko smo se zares dobro upirali Partizanu. Ta je v nadaljevanju dosegel dva prelahka zadetka in je na koncu prišel do zmage. Ne glede na poraz je bila to za mojo ekipo super izkušnja, na kateri so kljub 'težkim nogam' zaradi začetka priprav večino tekme odigrali kar dobro.« Prva pripravljalna tekma Drave je bila presenečenje, sedaj pa se vračajo nazaj v standardni ritem priprav. Naslednja pripravljalna tekma jih čaka z Dravinjo. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Nogometašem Drave se je nekoliko nepričakovano ponudila izjemna priložnost za igranje prijateljskega srečanja z beograjskim Partizanom. Dnevni športno-kreativni tabori NK Drava Športna šola Športko in Nogometni klub Drava bosta med šolskimi počitnicami izvedli dnevne športno-kreativne tabore. Tabori so primerni za otroke od 1. do 9. razreda. Otroci bodo v različnih športnih in kreativnih delavnicah na zabaven in športno aktiven način razvijali svoje motorične sposobnost, spodbujali razvoj domišljije in asociativnega razmišljanja, krepili socialne veščine skozi igre, spodbujali samostojnost in odgovornost. Čez dan bodo imeli zagotovljeno kosilo in malico. Na voljo bodo imeli tudi sveže sadje in pijačo. Kje: na pomožnem igrišču Mestnega stadiona Ptuj (postavljen šotor). Kdaj: 17. 7. - 21. 7.; 24. 7. - 28. 7.; 31. 7. - 4. 8. ; 7. 8. - 11. 8. Cena: Petdnevni tabor s prehrano (kosilo, malica, sveže ekološko pridelano sadje, pijača), animatorji, športnimi rekviziti, didaktično-kreativnimi pripomočki znaša 200 evrov. Za drugega otroka iz iste družine je cena 150 evrov. Možnost prijave: Prijava je možna na e-naslov solasportko@yahoo.com ali na info@fcdrava.com. Za dodatne informacije nas lahko pokličete na tel. št. 031 542 706 (Nikola). petek • 14. julija 2023 Šport, šport mladih Štajerski 15 Nogomet • Bosch Bračič Videm Videmčani želijo ponoviti uspešno lansko sezono V ponedeljek je trener videm-ske članske nogometne vrste Luka Cajšek na uvodnem treningu nove sezone pozdravil 16 igralcev. Večina je bila članov, tem pa je med pripravami priključil tudi nekaj mladincev. Glede na načrte Videmčane v pripravljalnem obdobju čaka pet obveznosti na teden, ki so sestavljene iz štirih treningov in tekme. Na urniku imajo Videmčani zapisan naslednji razpored tekem: 22. julija z mladinci Kety Emmi & Impol iz Bistrice, 25. julija z mladinci Aluminija, 29. julija s Stojnci, 2. avgusta z Corišnico in 5. avgusta z Mons Cla-udiusom. Ob teh znanih tekmecih si Luka Cajšek želi, da bi odigrali še kakšno močno prijateljsko tekmo, ki bi jim zelo koristila pred začetkom sezone 2023/24. Do takrat je še precej časa, čeprav so igralci NK Bosch Bračič Videm že pred tremi tedni prejeli določen vadbeni program, ki ga je večina tudi vestno izpolnila. Sedaj jih do torka čakajo treningi s poudarkom na fizični pripravljenosti, nato pa se bodo začeli treningi z žogo. S slednjo so bili lansko leto Začetek za vse naše tretjeligaše S pripravami na novo sezono so začeli tudi ostali tretjeligaški klubi, kar pomeni, da sta poleg Drave (o tem smo že poročali) že prejšnji teden svoje igralce na treningih pozdravila trener Podvincev Robert Hoj-nik in trener Hajdine Miran Emeršič, v začetku tega tedna pa še novi trener Zavrča Damjan Vogrinec. Foto: Črtomir Goznik Marko Klasinc je lani za Videm branil na 27 tekmah, sedaj odhaja u Austrijo. Foto: Črtomir Goznik Luka Gajšek zelo uspešni, saj so na koncu osvojili tretje mesto v 3. ligi vzhod. Šlo je za zgodovinski uspeh Vidma, ki ga bo v novi sezoni težko ponoviti. O ciljih za novo sezono je po sestanku z upravo kluba trener Luka Cajšek dejal: »Želja je biti čim višje na prvenstveni lestvici, cilj je uvrstitev v njeno zgornjo polovico.« Na poti do uresničitve te napovedi bodo Vidmu v prihajajoči sezoni pomagali nekateri novi igralci: Denis Zajc, Blaž Cesar in Elvino Podbre-žnik. Na drugi strani so klub med premorom zapustili Marko Klasinc, Patrik Vidovič in Domen Šeliga. Ob trenutni sestavi ekipe obstaja želja, da bi se na Vidmu okrepili še z dvema igralcema, in sicer z osrednjim branilcem ter zveznim igralcem. David Breznik Odbojka • Reprezentanca Slovenije Nika na prvi pripravljalni tekmi do 19 točk Grčija - Slovenija 2:2 (-25, 23, 19, -24) SLOVENIJA: Mlakar 5, Pogačar 4, Pucelj 5, Lorber, Zatkovič 14, Šiftar 11, Najdič 1, Grbac Velikonja, Milošič 19, Mazej, Markovič 1, Planinšec 4, Banko, Leban 3. Selektor: Marco Bonitto. Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca je odigrala prvo pripravljalno tekmo pred evropskim prvenstvom, ki se bo začelo 15. avgusta. V Pireju so varovanke italijanskega stratega na slovenski klopi Marca Bonitta odigrale štiri nize in remizira-le z 2:2 (25, -23, -19, 24). Bonitta je v uvodu tekme na igrišče poslal podajalko Evo Pogačar, srednjo blokerko Niko Milošič, spre-jemalke Evo Zatkovič, Mijo Šiftar in Mašo Pucelj ter prosto igralko Anjo Mazej, ki jo je menjala Saša Planin-šec. »Igrale smo dobro, na trenutke smo pokazale, česa smo zmožne. Naredile smo kar nekaj osnovnih napak, izboljšati bomo morale zlasti obrambo. A vse to se da na treningih odpraviti. Pred nami so še trije naporni dnevi, s tremi tekmami proti isti ekipi,« je po tekmi dejala Ptujčanka Nika Milošič, ki je bila z 19 točkami -10 jih je dosegla z blokom - najboljša posameznica v slovenski vrsti. Grčija - Slovenija 2:2 (-14, -23, 22, 25) SLOVENIJA: Mlakar 24, Pogačar, Pucelj, Lorber Fijok 16, Zatkovič 2, Šiftar, Najdič 1, Velikonja Grbac 11, Mi-lošič 6, Mazej, Markovič 4, Planinšec 6, Banko, Leban 10. Selektor: Marco Bonitto. Že naslednji dan je sledilo naslednje srečanje istih tekmic, ponovno je bil izid 2:2. »Tokrat smo tekmo odigrale v nekoliko drugačni postavi. Na trenutke smo prikazale dobro igro, prav tako tekmice. Pred nami sta še dve pripravljalni tekmi, ki bosta zagotovo razkrili še kakšno kakovostno stvar na obeh straneh,« je po drugem dvoboju z Grkinjami dejala Iza Mlakar, s 24 točkami najboljša posameznica v slovenski vrsti. Slovenke so sicer v Pirej odpotovale v naslednji zasedbi: Katja Banko, Mirta Velikonja Grbac, Selena Leban, Lorena Lorber Fijok, Nika Markovič, Anja Mazej, Nika Milošič, Iza Mlakar, Sara Najdič, Saša Planinšec, Eva Po-gačar, Maša Pucelj, Mija Šiftar in Eva Zatkovič. Za njimi je že skoraj mesec dni priprav v Kranjski Gori, Mariboru in Hočah. Po vrnitvi iz Grčije Šiftarjevo, Pucljevo, Milošičevo in Lebanovo od 16. julija naprej čakajo priprave z mladinsko reprezentanco, ki bo Tenis • Mednarodni turnirji Rola dvakrat čez prvega nosilca ... V času, ko gre h koncu največji teniški turnir v sezoni - Wimbledon - se je večina igralcev s travnate površine že preselila na bolj običajne peščene in betonske. Tudi Blaž Rola in Tamara Zidanšek, člana TK Terme Ptuj. Blaž se meri na challenger turnirju na peščeni podlagi v Salzburgu, kjer je na voljo 145.000 evrov nagradnega sklada. Po poškodbi je njegov ranking takšen (723.), da turnirje večinoma začenja v kvalifikacijah; tudi v Avstriji je bilo tako. Po ekspresni zmagi s Hrvatom Rokom Horvatom (779.) ga je v zaključnem krogu kvalifikacij čakal prvi nosilec, Guido Andreozzi (255.). Tridesetletni Argentinec ima podobno karierno uvrstitev kot Rola (70. mesto), zato je šlo za odličen in izenačen dvoboj, ki ga je na koncu v svojo korist odločil naš igralec! Nagrada za uspešno opravljena kvalifikacijska izpita je bila kar nekoliko 'kisla', v glavnem delu žreba ga je namreč znova čakal prvi nosilec, tokrat Roberto Carballes Baena (57.). Tridesetletni Španec je blizu karierne uvrstitve (49.), zato je bil Blaž Rola za Blaža vsekakor visoka ovira. A ne previsoka! Blaž je slavil v dveh nizih, odločilen je bil tie-break prvega, ki ga je 33-letni Ptujčan dobil z izidom 7:4. To je bil že njun četrti dvoboj, Blaž sedaj v zmagah vodi 3:1. Za kakšno zmago gre, najbolje priča podatek, da je Rola igralca iz TOP 100 nazadnje premagal leta 2018 na challenger turnirju v ameriškem Knoxvillu, in sicer Američana Tennysa Sandgrena, takrat 61. igralca sveta. Še dlje nazaj moramo v primeru iskanja višje postavljenega igralca, ki ga je Rola nazadnje premagal: najdemo ga februarja leta 2016, ko je v Sao Paolu na turnirju ATP 250 ugnal Italijana Paola Lorenzija, takrat 52. igralca sveta. Blaž je s to zmago potrdil mnenje številnih teniških poznavalcev, da je kljub slabšemu rankingu še vedno najboljši slovenski igralec na turneji ATP (trenutno je višje Bor Artnak, na 704. mestu), naslednja lestvica pa bo to tudi uradno potrdila. osem dni kasneje nastopila na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Mariboru. Preostale reprezentantke, s katerimi je v zadnjem tednu trenirala še Naja Kukman, pa bodo še naprej vadile v Hočah, kjer bodo med 19. in 22. julijem odigrale še štiri pripravljalne tekme z Crkinjami. Pred odhodom na EP bo slovenska izbrana vrsta odpotovala še v Puchov in se dvakrat srečala s Slovaško, med 9. in 13. avgustom pa bodo na sporedu še pripravljalne tekme z Azerbajdžanom in Hrvaško. Evropsko prvenstvo bo na sporedu med 15. avgustom in 3. septembrom, Slovenke pa bodo igrale v Centu (v skupini A) proti domačinkam Belgijkam ter Madžarkam, Poljakinjam, Srbkinjam in Ukrajinkam. Prvo tekmo bodo odigrale proti Poljski 18. avgusta. UR, sta Challenger turnir v Salzburgu (145.000 evrov nagradnega sklada), kvalifikacije: 1. krog: Rola (12.) - Horvat (Hrvaška) 6:1, 6:0; 2. krog: Rola (12.) - Andreozzi (Argentina, 1.) 3:6, 6:4, 6:4. Glavni turnir: 1. krog: Rola - Carballes Baena (Španija, 1.) 7:6(4), 6:1; 2. krog: Rola - Kopriva (Češka). Več v torkovi številki... Tami (146. na lestvici WTA) se je istočasno merila na Švedskem, kjer je v Bastadu igrala na turnirju serije WTA125. Tudi tam so se igralke merile na peščeni podlagi. Dva kroga je uspešno preskočila, vključno s peto postavljeno Madžarko Panno Ud-vardy (82.). Tudi Zidanškovo je - podobno kot Rola - nato čakala 1. nosilka. Američanka Emma Navarro (55.) pa je bila zanjo previsoka ovira, čeprav je v 2. nizu povedla 4:1. Do konca je vse igre dobila Američanka... Turnir WTA125 v Bastadu (115.000 dolarjev nagradnega sklada): 1. krog: Zidanšek - Appleton (V. Britanija) 6:3,6:2; 2. krog: Zidanšek - Udvardy (Madžarska, 5.) 6:2,6:1; četrtfinale: Zidanšek - Navarro (ZDA, 1.). 0:6,4:6. JM Foto: Aleš Oblak Nika Milošič (desno) Plavanje Zala odlično s Kurentom v Radovljici V soboto in nedeljo, 8. in 9. julija, je v Radovljici potekal močan mednarodni plavalni miting. Na tekmovanju je nastopilo 440 plavalk in plavalcev iz 38 klubov oz. 12 držav. Med nastopajočimi je bila tudi reprezentanca Turčije, Italije ter ekipa 40 plavalcev iz Združenih držav Amerike. Plavalno akademijo Kurent je zastopalo sedem plavalk in dva plavalca, vodil jih je Boštjan Ma-račič. Med najuspešnejšimi so bili: - Zala Mojsilovič Meznarič, ki je zmagala na 50 m delfin, 100 m delfin ter bila druga na 400 m prosto in 200 m delfin; - Emma Krevs, ki je zmagala na 50 m hrbtno ter bila 4. na 800 m prosto; - Žanin Krušič, ki je odplavala finale C na 200 m prsno; - Nuša Planinšec, ki si je priplavala finale C na 200 m mešano. Že ta konec tedna čaka plavalce prvo državno prvenstvo za mlajše dečke in mlajše deklice, ki bo v Ljubljani; nastopilo bo sedem članov kluba. UR Plavalci PA Kurent na tekmovanju v Radovljici 16 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 14. julija 2023 Nogomet • Poletna šola nogometa v Slovenji vasi Več kot sto udeležencev, tretjina »novincev« ■-jgaJh. j sj» IBMBpwlW £ . ¡B JMŽrf ar* «S "íT^rr --¿MR É Utrinek s poletne šole nogometa 2023 Športna zveza občine Hajdina in Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina sta tudi letos od 26. do 30. junija 2023 organizirali poletno šolo nogometa za otroke, stare od 5 do 13 let, tokrat v športnem parku ŠD Slovenja vas. Kot vsako leto je šlo tudi tokrat za zaključek aktualne sezone v ONŠ Golgeter Hajdina, ki se ga udeležijo v ONŠ že vključeni otroci, vsekakor pa niso manjkali niti novi obrazi. Teh je bila letos vsaj tretjina od sto vključenih. »Dogajanje je bilo v prvi vrsti povezano z nogometom, čeprav ni manjkalo drugih športov, prisotna pa je bila tudi animacijska skupina bratov Malek, ki sta s svojimi vrago-lijami dodatno popestrila dogajanje. Pozitivno vzdušje je bilo prisotno tudi zadnji dan šole, ko smo med otroke razdelili spominske majice, poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo vseh vključenih, v sproščenem vzdušju pa smo že vsi skupaj delali načrte za naprej. Hvala vsem, ki so pomagali pri še eni izvedbi nogometne šole, vsekakor pa tudi občini Hajdina za celoletno podporo pri delovanju Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina,« je dejal Sandi Mertelj. UR Skupinska slika udeležencev poletne šole nogometa 2023 Rokomet • RK Drava Ptuj Načrtno delo z mladimi rokometaši Ptuj je bil, je in bo rokometno mesto. V preteklosti je Rokometni klub Drava vzgojil lepo število kakovostnih igralcev, ki so zastopali ptujski klub na različnih tekmovanjih, prav tako pa so nekateri posamezniki zaigrali še v večjih rokometnih sredinah. V ptujskem moškem rokometnem kolektivu trenutno delajo s člani, mladinci, kadeti, mlajšimi dečki B in C ter mini rokometom. Glavno vodilo je oblikovanje mladih perspektivnih rokometašev, ki bodo lahko s svojimi predstavami krojili slovenski rokometni vrh, najboljši med njimi pa bodo zastopali barve slovenske rokometne reprezentance na najvišjih mednarodnih tekmovanjih. Na tej poti rokometašem pomagajo starši, njihovi trenerji in sponzorji. Prav posebej to velja za projekt NLB Šport mladim, s katerim želijo otroke privabiti v šport in jih v prostem času pripeljati v telovadnice. V ta namen podpirajo več kot 10.000 nadobudnih športnih upov in med njimi so tudi mlajše selekcije Rokometnega kluba Drava. Ptujski klub ima v mlajše selekcije vključeno lepo število rokometašev in nekateri mladinci so v pretekli sezoni že zaigrali za člansko ekipo. Tenis • Poletna šola tenisa v Hajdošah Mladi navdušeni ob obisku Nine in Polone Teniški klub Skorba in Športna zveza občine Hajdina sta v prvem tednu počitnic, od 26. do 30. junija 2023, na igriščih Goja centra v Hajdošah organizirala poletno šolo tenisa. V dopoldanskih terminih je pod vodstvom članov Teniškega kluba Skorba teniško igro spoznavalo pribl. 30 otrok, starih od 6 do 12 let. »Pri delu so se otroci učili osnovnih teniških vrlin, seveda pa ni manjkalo niti zabave. Posebnost letošnje teniške šole je bil obisk dveh profesionalnih teniških igralk, in sicer Polone Hercog ter Nine Potočnik, nad katerima so bili otroci seveda zelo navdušeni. Še posebej pa je bilo veselo zadnji dan šole, ko so se pekle palačinke, otroci pa so prejeli tudi spominske majice,« je pojasnil predsednik ŠZ občine Hajdina Sandi Mertelj in se zahvalil občini za vsakoletno podporo pri organizaciji dogodka. Teniški klub Skorba ob tem vabi vse mlade nadobudneže, da se priključijo njihovim aktivnostim, ki so povezane s šolo tenisa za mlade. Polona Hercog in Nina Potočnik med udeleženci letošnje poletne šole tenisa 2023 UR Skupinska slika udeležencev poletne šole tenisa 2023 Mladinska in kadetska ekipa sta v tekmovalni sezoni 2022/23 solidno nastopili v 2. državni ligi. Mlajši dečki B in mlajši dečki C so sodelovali na tekmovanjih, ki so bila organizirana v obliki turnirjev. Posebno skrb pa pri Dravi namenjajo mini rokometu, ki so ga v šolskem letu izvajali na treh ptujskih osnovnih šolah: OŠ Olge Meglič, OŠ Mladika in OŠ Ljudski vrt. Za Dravo je solidna sezona, v kateri so veliko sil usmerili v odlično delo z domačimi mladimi igralci, ki so njihov največji kapital za še bolj svetlečo ptujsko rokometno prihodnost. David Breznik SUPER ŠPORTNA KOMBINACIJA Za vsak nakup nad 10 EUR prejmete na blagajni en izvod dnevnika Ekipa BREZPLAČNO. ¡^sPSi P^SSr^ t»I t m f LutaOon«l venitotrHr,; mmfOKnkiSe I i te»®; r" [«BOU© u JZAMalo d malico i DNEVNIK EKIPA BREZPLAČNO ,«!Kel~0 uisuie ^ ®®P°Po/nos? y^oMíi f^oSf Aktivnost poteka samo v izbranih trgovinah Mercator ^^ od 3. 7. do 21. 7. 2023 (razen ob sobotah) oziroma do razdelitve zalog. Mcrcator Ne velja v spletni trgovini Mercator. Več na www.mercator.si. „Mh„nii petek • 14. julija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Polenšak • Pred jubilejno 60. žetvijo Muzikal Za Šegulovo mizo Na Polenšakuje vse pripravljeno za 60. praznik žetve z razstavo kruha in pogač. Letošnji bo zaradijubileja vsebinsko še posebej bogat. Tridnevno prireditev začenjajo nocoj, v petek, s premierno uprizoritvijo muzikala Za Šegulovo mizo. Foto: arhiv društva Sodelujoči v muzikalu, ki ga bodo premierno uprizorili danes ob 20. uri na prireditvenem prostoru pred turističnim domom. Vstop na prireditev je brezplačen, igralci in drugi nastopajoči že z veseljem čakajo prvo uprizoritev. Avtorica in režiserka muzikala je Renata Debeljak. Pot jo je na Polenšak pripeljala lani, ko je sestavila muzikal ob 400-letnici polenške župnije. Njeno odlično delo so opazili v turističnem društvu (TD) in jo kar povabili k sodelovanju, da pripravi predstavo ob letošnji jubilejni 60. žetvi. Gledališka igra z glasbenimi vložki se odvija v Šegulovi gostilni, kjer se je dejansko rodila v širši regiji in Sloveniji poznana polen-ška žetev. Šegulova Mimica je bila tista, ki jo je pred 60 leti začela in dolga leta vodila. V predstavi sodeluje približno 50 nastopajočih: ljubiteljski igralci, muzikanti in folkloristi. »V gostilni se srečata dve generaciji, starejša in mlajša. Trije starejši možakarji sedijo za mizo ter obujajo spomine na vse minule žetve in veselice. Zbrali so se, ker gredo kasneje na prireditev žetve. Za sosednjo mizo sedi druž- ba treh mladih, ki o polenški žetvi ne vedo veliko. Začnejo se pogovarjati in skozi dialog predstavljajo zgodovino prireditve. V gostilni sta tudi predica in natakarica, ki prav tako z družbo delita spomine na minule prireditve. Predstavo smo obogatili z glasbenimi in drugimi igranimi vložki. Nastopili bodo člani harmonikarskega orkestra Mun-da, posamezni pevci, folkloristi iz Podgorcev, predice ter možakarji, ki bodo brusili srpe in klepali kose. Na koncu predstave se obe generaciji, starejša in mlajša, odpravita skupaj na prireditev,« je povedala Debeljakova, ki je napisala besedilo predstave, izbrala pesmi, je tudi režiserka in scenaristka. »Na vajah se srečujemo od aprila. Generalko smo imeli včeraj, v četrtek, danes nas čaka premierna uprizoritev, ki se je že veselimo. Malo smo sicer na trnih, z nekaj prijetne treme, a verjamemo, da nam bo odlično uspelo. Celotni ekipi se je treba zahvaliti za ves trud in čas, ki so ju namenili vajam in pripravam. V veselje in zadovoljstvo mi je sodelovati s člani TD Polenšak. So odlični ljudje, zelo angažirani, zavzeti za delo, znajo se poveseliti in pošaliti, res sem z veseljem prihajala na vaje.« Objubileju tridnevno dogajanje Šestdeseti praznik žetve na Po-lenšaku začenjajo danes ob 19. uri z razstavo kruha in pogač in nastopom harmonikarskega orkestra Munda. Uro kasneje bodo premierno uprizorili muzikal Za Šegu-lovo mizo, nato bo sledil zabavni del prireditve z Darjo Gajšek, Ama-dejo Dvoršak in mladimi glasbeniki. »V soboto bo dan za ljubitelje starodobnikov, prvič v zgodovini prireditve bomo pekli vola. Peko začnemo opoldne, uro kasneje bo povorka starodobnikov, začetek prodaje gibanic pa po 14. uri, ko bomo odprli razstavo kruha in pogač. Zvečer sledi veselica. Gibanice bomo pekli tudi v nedeljo, že od jutra. Dopoldne pride na Polenšak Pika Nogavička, za otroke pripravljamo ustvarjalne delavnice,« je povedal predsednik TD Polenšak Franc Kukovec in dodal, da bodo v nedeljo opoldne nastopili člani domače pihalne godbe, zaplesali bodo folkloristi in mažoretke. »Ob 15. uri bo vrhunec prireditve - žetev na njivi s prikazom vseh opravil, ki so nekoč spremljala to delo. Prireditev bomo zaključili z veliko veselico z ansamblom Saše Avse-nika. Nadejamo se lepega vremena, dobrega obiska in prijetnega vzdušja med obiskovalci, ki jih lepo vabimo na Polenšak,« je še dejal Kukovec. Mojca Zemljarič Draženci • Posebno ribiško tekmovanje Ženske pokazale, kako se lovijo ribe Člani Ribiškega društva Žejne ribice iz Dražencev enkrat na leto organizirajo za svoje lepše polovice ribiško ribolovno tekmo Ona-on, Iger ob svoji moški polovici lovijo ribe. Ker hočejo biti - in to jim v večini primerov tudi uspeva - ženske enakopravne na vseh področjih, se tudi v ribolovu enakovredno kosajo s svojimi moškimi polovicami. Na fotografiji so zmagovalni pari. Ob Draženski jami, kot ribiči imenujemo svoj ribnik, se je minulo soboto zbralo devet parov in prekrižalo ribiške palice za vodo v upanju in želji po čim težjem ulovu. Bilo bi jih verjetno še več, vendar marsikdo že dopustuje in letuje. Najmlajša tekmovalka je tokrat imela komaj devet let, najstarejša pa se je ponašala s kar 75 leti. Organizatorji so najstarejšemu paru, ki je skupaj naštel kar 148 let (75 + 73 let), dodelili lovno mesto na senčni strani ribnika, vsi ostali pa so svoja lovna mesta žrebali. Po triurnem namakanju trnkov in učenju plavanja črvov se je pokazala uspešnost dvojic in v marsikaterem paru je bila ženska uspešnejša od svoje moške polovice. Pari so bili sicer sestavljeni precej različno, in sicer: oče in hči, mož in žena, dedek in vnukinja ter fant in dekle. Po koncu ribolova je bil rezultat takšen: zmagala sta Monika in Jože Stockl (oče in hči), na drugo mesto sta se uvrstila Vesna in Drago Lenart (zakonca), tretje mesto pa sta si »prilovila« Nina in Bojan Krajnc (oče in hči). Vsi nastopajoči so dobili spominske medalje, trije prvouvr-ščeni pa še lične pokale. Dober mesec pred tem zanimivim ribiškim tekmovanjem pa so ribiči iz društva okronali tudi svojega novega ribiškega carja za leto 2023. Ribiško »lento« si je po tekmi nadel Vlado Podgoršek, ki mu družbo delata prvi in drugi spremljevalec Jože Stockl in Dejan Šešerko. Ignac Habjanič i Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si Hajdina • Osnovna šola z novo pridobitvijo Več pouka na prostem Atrij OŠ Hajdina je bil vrsto let slabo izkoriščen; večji del prostora so namreč zavzemali plinohrami, ki so jih po prehodu na ogrevanje s toplotno črpalko odstranili. Ravnatelj Mitja Vidovič pa je že ob prevzemu funkcije želel, da bi ta prostor preuredili in mu dali novo vsebino, saj je ena od prednostnih nalog šole tudi učenje na prostem. Ker so učenci atrij že do sedaj velikokrat uporabljali za učenje, so vse skupaj samo nekoliko nadgradili in s skupnimi močmi ustvarili prijeten kotiček za učenje na prostem. Na pobudo ravnatelja Vidoviča sta načrtovanje in koordinacijo prevzeli učiteljici Tea Horvat ter Mateja Draškovič s pomočjo sodelavcev tirna za tehniške in naravoslovne dneve. Največji del učilnice li učitelji. Do jeseni bodo učilnico na prostem lahko uporabljali otroci iz vrtca, od septembra naprej pa bo ponovno na voljo učencem šole. Takrat bodo učenci naredili nov načrt zasaditve, saj bo temu namenjena tudi dejavnost za učence v razširjenem programu. Učenje ob pisanih rožah in lepih mislih bo prav gotovo veliko lažje. Zelo prijetno bo posedeti tudi na klopci prijateljstva, se preizkusiti v igranju šaha ali pa vonjati zelišča v aroma-tičnem kotičku. Urejanje učilnice na prostem je podprlo veliko lokalnih podjetij in drugih podpornikov. V preteklem šolskem letu je hajdinska osnovna šola pridobila še dve nadstrešnici, prav tako namenjeni učenju in igri na prostem, in sicer eno v bližini nogometnega igrišča, druga, ki stoji ob vrtcu, pa pred dežjem ščiti peskovnik, hkrati pa malčkom nudi nujno potrebno senco. Vrednost obeh naložb je 12.000 evrov. EK so junija uredili učenci v okviru naravoslovnih in tehniških dnevov. Sadili so rože, barvali stole in kamenje, pisali misli, sestavljali mize in klopi. Zastavljeni projekt so nato že v času šolskih počitnic dokonča- Pri urejanju učilnice na prostem so pomagali tudi učitelji. Foto: OS Hajdina Prostor so izjemno popestrile gredice z rožami, pri sajenju so sodelovali učenci. 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 14. julija 2023 Ptuj • Obisk ukrajinskih otrok v najstarejšem slovenskem mestu Preživeli so nepozaben dan Od začetka vojne v Ukrajini je minilo že več kot šestnajst mesecev in nič ne kaže, da bo te nesmiselne vojne kmalu konec. Zato je še toliko bolj pomembno, da otrokom beguncem poleg osnovnih dobrin vsi skupaj ponudimo tudi izkušnje, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti. Tako so si v Slovenski filantropiji zadali nalogo, da bodo te aktivnosti izvedli s pomočjo doniranih sredstev za več sto otrok z vseh koncev Slovenije, kjer so nastanjeni, najbolj intenzivno pa za otroke, ki bivajo v nastanitvenih centrih, in za socialno šibke. Slovenska filantropija med prvimi pomagala beguncem iz Ukrajine Slovenska filantropija, ki se že več kot 30 let aktivno odziva na družbene probleme, spodbuja in razvija prostovoljstvo ter medgeneracijsko sodelovanje, deluje pa tudi na področju migracij in pomaga ogroženim ter je glasna zagovornica človekovih pravic, seje med prvimi v Sloveniji odzvala na prihod beguncev iz Ukrajine. Skupaj s prostovoljci so se že takoj na začetku, ob prvih prihodih, osredotočili na osnovno oskrbo s hrano, higienskimi izdelki in oblačili. Enega od zbirnih centrov za pomoč beguncem iz Ukrajine so vzpostavili tudi v stavbi Perutnine Ptuj, pri zbiranju pomoči so se že takrat potrudili številni posamezniki, ustanove in podjetja. V Slovenski filantropiji pa se niso osredotočili samo na zbiranje pomoči v obliki materialnih dobrin, okrepili so se tudi kadrovsko, ob tem pa dodali vrsto dejavnosti za pomoč beguncem pri integraciji v okolje. Le-te izvajajo v Ljubljani, Mariboru, Logatcu, na Debelem rtiču, v Kopru, Kranju, Novi Gorici, Kamniku, Murski Soboti in Postojni. Osebe z začasno zaščito iz Ukrajine pa so vključene tudi v različne aktivnosti medgeneracijskih skupnostnih centrov - v hiše Sadeži družbe na petih lokacijah po Sloveniji. Osebe z začasno zaščito imajo v Sloveniji možnost, da zaprosijo za finančno pomoč in pomoč pri nastanitvi. Zaradi birokratskih ovir (dolgotrajni postopki, zapleti pri procesiranju vloge itd.) pa se lahko med čakanjem na pomoč znajdejo v veliki stiski, zato je vsaka pomoč še kako dobrodošla. Prejeli smo Foto: Črtomir Goznik Sedemdeset ukrajinskih otrok je 5. julija nadvse uživalo na Ptuju. Obiskali so ptujski grad in uživali v vodni in drugi ponudbi Term Ptuj. Tudi na Ptujskem so se lotili ene izmed dobrodelnih akcij za pomoč ukrajinskim otrokom. Sodelovalo je več dobrodelnih organizacij, posamezniki, ljubiteljski in akademski slikarji, ki so prispevali slike za dražbo, kupci slik, podjetja. Prav vsem so ukrajinski otroci in njihovi spremljevalci hvaležni za nepozaben dan, 5. julij, ki so ga preživeli na Ptuju. Še dolgo ga bodo pomnili. Ko so jih v Slovenski filantropiji zaprosili, da ga ocenijo, ga je večina ocenila s krepko preseženo petico. »Sedemdeset otrok v starosti od 10 do 20 let z Obale, iz Ljubljane z okolico, Logatca z okolico in Maribora z okolico, nekateri živijo v nastanitvenih centrih, drugi na zasebnih naslovih, je obiskalo Ptuj. Vsi skupaj smo preživeli čudovit, zabave poln dan. Ogledali smo si ptujski grad, pomerili viteško čelado in meč ter se preizkusili v igranju na srednjeveških glasbilih. Pozdravil nas je ptujski podžupan in vodstvo Perutnine Ptuj, ki je prispevalo tudi kape. MO Ptuj je otroke razveselila s sladoledom. V Termah Ptuj smo uživali v kopanju in na toboganih. Za dodatno zaščito so poskrbeli v Plavalnem klubu Ptuj, podjetje Promos Marketing, d. o. o., je vsem podarilo zapestnice,« je povedala Tina Velišček, vodja Dnevnega centra za migrante in vodja terenskega odziva pri Slovenski filantropiji. Seveda si želijo domov ... Zahvaljujejo se organizatorjem dražbe slik za ukrajinske otroke, kupcem slik in vsem donatorjem, da so lahko z njihovo pomočjo doživeli tako nepozaben dan, ki ga bodo še dolgo pomnili. Uživali so v kosilu, ki so ga v Termah Ptuj pripravili ob pomoči Perutnine Ptuj in OOZ Ptuj. Večina otrok se želi vrniti do- mov, v Ukrajino, za nekatere pa bo Slovenija postala njihov drugi dom, saj se ne bodo vrnili, so povedali v kratkem pogovoru. Lisa se vsak dan uči, želi se vpisati na univerzo v Ljubljani. Takšna druženja ji veliko pomenijo, pomembno prispevajo k socializaciji, navezovanju stikov in k večji kakovosti življenja. V Sloveniji odlično skrbijo zanje, Slovenija je lepa dežela, urejena in čista. Tudi Jurij je med bivanjem v Sloveniji veliko pridobil, npr. nova znanja, ki se jih v ukrajinski šoli ne učijo. Vrnil se bo domov, ker dom je dom, nič ga ne more zamenjati. Maksim že zelo dobro govori slovensko, tudi veliko ve o Sloveniji. Skupaj z očetom, mamo, babico in dvema bratoma želi ostati v Sloveniji. Celovito poročilo o dražbi in porabi denarja O tem, koliko so na Ptujskem zbrali z dražbo podarjenih slik, in o porabi sredstev bodo organizatorji oz. pobudniki dražbe javnost seznanili v kratkem, je povedal glavni koordinator Mirko Prelog, ki mu je pri dražbi slik in stikih s Slovensko filantropijo v veliki meri pomagala Iva Brajovic, vodja OI JSKD Ptuj. Pripravljajo celovito poročilo z vsemi podatki o darovalcih in vključenih v ta dobrodelni projekt, s katerim so zbrali okrog 8.000 evrov. Večino sredstev dražbe bodo namenili za nakup šolskih potrebščin oz. za nekatere druge potrebe ukrajinskih otrok. Z delom izkupička dražbe so v Slovenski filantropiji pokrili le stroške avtobusnega prevoza na Ptuj, saj so za vse drugo, povezano s tem obiskom, z dodatnimi donacijami poskrbela ptujska podjetja oz. institucije. MG Novinarka Senka Dreu kršila novinarski kodeks Novinarsko častno razsodišče je na seji 5. aprila 2023 v primeru Franc Pukšič proti novinarki Štajerskega tednika Senki Dreu ugotovilo, da je novinarka v prispevku »Bo levanjsko križišče črna gradnja?«, objavljenem 6. septembra 2022 v časopisu Štajerski tednik«, prekršila 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Omenjeni člen novinarskega kodeksa določa, da mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti. Dejansko je novinarka v navedenem prispevku poročala o izredni seji občinskega sveta občine Destrnik, na kateri ni bila prisotna. Ker seje niso snemali ali neposredno prenašali, je novinarka izjave, ki so objavljene v prispevku, pridobila le od opozicijskega svetnika Branka Horvata, ki že celo desetletje, odkar je v občinskem svetu, nasprotuje vsemu, kar se je dobrega zgradilo in naredilo, ko sem bil župan od leta 1993 in do konca 2011 in tudi v zadnjem obdobju od 2018 do 2022 ni bilo nič drugače. Gospodu Horvatu ustreza samo obdobje, ko je bil podžupan in so naredili milijonsko škodo z energetsko sanacijo šole, niso odkupili poslovnih prostorov, čeprav so najeli 1,2 milijona evrov kredita in ga nenamensko porabili za projekte, ki se niso in se ne bodo nikoli izvajali, popolnoma pa so zanemarili kohezijska sredstva, okoli 800 tisoč evrov. Dejstvo je tudi, da po mojem odhodu iz lokalne politike gospod Horvat deluje enako tudi danes, saj je celo nasprotoval potrditvi mandata gospe županje, ki ga je prepričljivo premagala na volitvah. Gospod Branko Horvat nikoli ne govori konkretno, ampak le v stilu, češ, »se govori, sem slišal, kraja desetletja ... itd.« Novinarsko častno razsodišče ocenjuje, da bi morala novinarka, ko omenja možnost, da bi šlo pri gradnji krožišča za črno gradnjo, če ne bo sprejete ustrezne dokumentacije, poskusiti pridobiti odziv župana ali še katerega od koalicijskih svetnikov, saj je to, da bi župan predlagal ali podpiral investicijo, ki bi bila črna gradnja, zanj huda obtožba. Lahko pa bi si novinarka tudi sama pogledala dokumentacijo, ki ji je bila na razpolago v pisarni občine, vendar tega interesa več kot očitno ni imela. Občinski svetnik v izjavi, ki je objavljena v prispevku, pravi: »Ampak tistega DllP-a svetniki nismo sprejeli in uradno ni v veljavi. Če bo torej kljub temu začel gradnjo, bo to zelo sporno, saj bo gradil na črno.« To je novinarka ponovila tudi v podpisu podfotografijo, in sicer da bo križišče v Levanjcih črna gradnja, če zanj ne bodo sprejeli investicijske dokumentacije. Novinarka je zato, ker ni poskusila pridobiti odziva župana oziroma si dokumentacije niti ni sama pogledala, prekršila 3. člen kodeksa novinarjev. »Vsak novinar, vreden tega naziva, bo dosledno spoštovanje novinarskega kodeksa razumel kot svojo dolžnost,« je ena od smernic, sprejeta na svetovnem kongresu IFJ, mednarodne novinarske federacije, katere član je tudi slovensko društvo novinarjev, v okviru katerega deluje Novinarsko častno razsodišče. Verjamem, daje za novinarja zelo neprijetno, če novinarski kolegi in cehovsko društvo spoznajo kršenje novinarskega kodeksa, vendar bosta dober novinar in ugleden medij razsodbe poklicnih kolegov sprejela in tudi dosledno spoštovala. Franc Pukšič, župan občine Destrnik od 1993 do 2011 in 2018 do 2022 in poslanec v Državnem zboru RS od 1996do 2015 Kidričevo • 100 let od rojstva slikarke Rožine slike bodo večne Pred 100 leti seje 7. julija rodila ena pomembnejših slovenskih slikark in ilustratork 20. stoletja Roža Piščanec. Ilustrirala je več kot 100 knjig in bila za svoje delo tudi večkrat nagrajena. V slovensko mladinsko in otroško literaturo je vnesla poseben slog, njene podobe živijo v slikanicah, kot sta Kdo je napravil Vidku srajčico in Trije medvedi. Slikarka, ki je dvakrat prejela Levstikovo nagrado (1954 in 1961), je med drugim ustvarila podobe za slikaniško klasiko Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajčico, ki je do danes doživela več kot 20 natisov. S svojimi ilustracijami je Roža Piščanec vrsto let opremljala reviji Ciciban in Pionir. „Roža Piščanec je v slovensko mladinsko in otroško literaturo vnesla poseben slog, za katerega je bila značilna bogata likovna pripovednost z mnogimi mikavnimi podrobnostmi," so še zapisali pri založbi Mladinska knjiga in poudarili, da bodo „njene podobe še dolgo živele v knjigah in knjižicah, kot so Trije medvedi, Belokranjske pesmice Boža Račiča, Zgodbe o zmešnjavah Hansa Fallade, Povestice o punčki Maji Bogomira Magajne, Hišnikov dan, Beli konjič, S helikopterjem k stricu Tintinu Branke Jurca, Medenjakova hišica Františka Hrubina, Naše živali Franceta Bevka ter Pridi, mili moj Ariel Mire Mihelič." Roža Piščanec se je rodila v Lovrencu na Dravskem polju pri Ptuju, ustvarjala je vse do svoje smrti 2006. Sta, Ur KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO petek • 14. julija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ptuj • Združenje vinorodna Štajerska Štajerska vina želijo postaviti na svetovni vinski zemljevid Na dvodnevnem vinskem dogodku Spoznaj vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, ki gaje organiziralo Združenje vinorodna Štajerska s ciljem postaviti Štajersko oz. štajerska vina na svetovni zemljevid, so se predstavili člani tega združenja, ki povezuje vse velike kleti in večino najboljših tržno usmerjenih vinogradnikov in tri strokovne institucije. Foto: Črtomir Goznik Tri generacije za Familijo Blaž in Tine Brodnjak (Familija vina, Mali Okič, Haloze) in Bojan Kobal (Vina Kobal, Ptuj) na predstavitvi vin v refektoriju minoritskega samostana. »Vinske pridelave smo se lotili zelo drzno, povezali smo tri generacije. Na trg smo prišli z blagovno znamko Familija, z vini, kijih tudi sami radi pijemo. Želimo ponuditi to, kar Haloze dajejo v zemlji. Zelo sistematično in z jasno vizijo smo se lotili tudi vinarstva, ne samo vinogradništva. Na tem dogodku smo prvič predstavili naše novo vino sivi pinot. Sodelujemo, ker želimo odpreti regiji pot v svet, da nas svet prepozna, ob tem pa želimo promovirati tudi Haloze. Zato sodelujemo na takšnih dogodkih. Sauvignoni bodo vedno naše prvo vino. V nekaj letih bomo svoj portfelj vin in blagovnih znamk še razširili,« je povedal Tine Brodnjak. Foto: Črtomir Goznik Osrednji del dvodnevnega dogodka Spoznaj vinorodni okoliš Štajerska Slovenija je bila mojstrska delavnica z naslovom Vsi obrazi štajerskega sauvigno-na, ki jo je vodil eden vodilnih slovenskih vinskih strokovnjakov Robert Gorjak, direktor šole Belvin. Potekala je v Ptujski kleti. Štajerski vinarji so se lansko leto povezali na pobudo strokovnih institucij in skupine vinogradnikov. Predseduje jim Božidar Grabovac, strokovnjak za vinogradništvo in eden izmed treh partnerjev in soustanoviteljev kleti Verus. »Cilj združenja je predstaviti in promovirati ta vinorodni okoliš pod imenom Štajerska, ki ima številne vinarje, odlična vina, odlične lege, številne zanimivosti in posebnosti, a je še vedno premalo mednarodno prepoznan. V zadnjih letih je bilo tega bistveno premalo, zlasti še promocije, zato je kolektivni nastop na trgu izjemnega pomena,« je v imenu združenja poudaril Grabovac. Vsi obrazi odličnega štajerskega sauvignona Vsaka regija se predstavlja s svojimi značilnimi sortami. Ena od sort, ki je v zadnjem času v vzponu in ima na Štajerskem odlične klimatske in talne pogoje za rast, je sauvignon. Tudi zato so letos dali poudarek sauvignonu. Tudi Štajerska mora svetu pokazati, kakšen sauvignon se lahko pridela v tem vinorodnem okolišu. Na tem območju, v katerem prevladuje pridelava belih sortnih vin, je sauvignon druga sorta v okolišu, takoj za laškim rizlingom. Raste namreč na 670 hektarjih. Je tudi edina sorta, katere površine z leti naraščajo. Zaradi svoje atraktivnosti in ugodnih rastnih razmer ima na Štajerskem zagotovo še lepo prihodnost, je prepričan Božidar Grabovac. Na prireditvi Spoznaj vinorodni okoliš Štajerska Slovenija je sodelovalo 24 od 28 članov združenja, ki so na predstavitvi v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju, na delavnici Vsi obrazi štajerskega sauvignona, ki je bila osrednji del dogodka, in gala večerji v kleti Dve-ri-Pax ponudili več kot 150 odličnih štajerskih vin. Obiskali pa so tudi kleti Meum in Sanctuum. Štajerska Slovenija že od nekdaj med vodilnimi • I • • I Itvt vinorodnimi okoliši Osrednji del dogodka je bila delavnica Vsi obrazi štajerskega sauvignona. Potekala je v Ptujski kleti Vinarstvo, kjer je bilo poleg aktualnega letnika 2022 in letnika 2021 predstavljenih tudi nekaj izjemnih arhivskih vin, ki so pokazala, da ima štajerski sauvignon tudi odličen potencial zorenja. V središču pozornosti je bil sauvignon oz. muškatni silvanec, letnik 1921,102 leti staro vino iz Ptujske kleti, ki je ne le živo, ampak je tudi v odlični kondiciji. Delavnico je vodil Robert Gorjak, direktor šole Belvin, ki je mednarodno uveljavljen in eden vodilnih slovenskih vinskih strokovnjakov. »Štajerska Slovenija (če pogledamo malo v zgodovino) je bila vedno med prvimi, če ne najboljši vinorodni okoliš, ne glede na to, v kateri državi je bila. Ta trenutek je morda bolj popularen kateri drug okoliš, cene vin so tam tudi bistveno višje, verjamem pa, da lahko Štajerska pride na popolnoma enako raven. Spoznaj vinorodni okoliš Štajerska Slovenija je dogodek za to, da pridejo v regijo vinopisci, vinski strokovnjaki, gostinci, distributerji, da vidijo, kaj se v njej dogaja. Takšna stvar mora biti letni dogodek, na nek način prerez letnika, kar prispeva k temu, da gre glas o tem po svetu. Vsak vinar je na letošnjem dogodku predstavil svoj sauvignon, zato sploh ni bilo vprašanja o tem, kaj bo fokus letošnje mojstrske delavnice. Sauvignon v vinorodnem okolišu Štajerska resnično dobro uspeva. Sauvignon pa je tudi sicer sorta, ki je znana drugod po svetu. Druga takšna možnost bi lahko bil šipon, ki ga imajo samo še Hrvati, Madžari in nekaj malega Avstrijci. Tako, da je druga naša identiteta.« Štajerska Slovenija -sinonim za elegantna in sveža bela vina Dogodka Spoznaj vinorodni okoliš Štajerska Slovenija se je udeležila tudi delegacija tujih vin- skih strokovnjakov. Peter Moser, prvo pero avstrijskega vinskega sveta, urednik revije Falstaff, je povedal, da ima štajerski vinorodni okoliš vse potenciale, da postane ena od osrednjih regij za elegantna, ekspresivna suha bela vina iz Evrope. S sortama grozdja šipon in sauvignon ima regija dva asa, ki sta nedvomno lahko uspešna tudi na mednarodnem prizorišču, tako med vinoljubci kot sommelieri. Simon Woolf, Decanterjev oce- njevalec, predsednik letošnje komisije DWWA, skupaj s Caroline Gilby, predsednico komisije za Severno, Srednjo in Vzhodno Evropo, pričakuje, da bo ta vinorodni okoliš postal sinonim za odlična, elegantna in sveža bela vina. Za Miquela Hudina, vinskega kritika iz ZDA, visoka raven kakovosti štajerskih vin ni bila nikoli vprašljiva. Osrednja tema Združenja vinorodna Štajerska v letu 2024 pa bodo - penine. MG Promocijsko sporočilo Vse za plažo - v Qcentru Ptuj V vročih poletnih dneh bo obisk Qcentra, največjega nakupovalnega središča na Ptuju, poskrbel za vse, kar potrebujete za odhod na počitnice ali poležavanje na domači terasi. V Qcentru Ptuj boste ob vstopu v poletni dopustniški čas našli vse na enem mestu - od natikačev do letalskih vozovnic in vse vmes. V prodajalni Sinsay najdete vse, kar potrebujete za modno in brezskrbno poletje: lahkotna in pisana oblačila za pohajkovanje po mestnih ulicah ali večerni sprehod ob morju. Izbirate lahko med različnimi modeli kopalk za vso družino in različne postave, obtem pa boste pred odhodom na morje pri njih našli še vse, kar bo polepšalo poležavanje na plaži, očarala pa vas bo tudi izbira japonk in sandal s paščki v različnih stilih, ki kraljujejo to poletje. V edini prodajalni Sportsdirect v Podravju bodo poskrbeli za vse športne navdušence. Pri njih po ugodnih cenah dobite vse za vroče poletne dni in številne športne aktivnosti, ki vam bodo krajšale poletne dni - od športnih oblačil do obutve in opreme. Poletje je čas za zabavo in brezskrbnost! Združite oboje in nakupujte v prodajalni Pepco. Izberite sanjske igrače za svoje najmlajše in pri tem ne skrbite za cene, saj so res nizke. Preverite njihove hit cene in oblecite vso družino za malo denarja. Modni kosi zanjo, zanj in za najmlajše že čakajo na vasvtrgovini Pepco vOcentru Ptuj. Pred odhodom na morje pa obiščite še Tuš drogerijo in poskrbite tudi za dobro zaščito kože pred sončnimi žarki. Pri njih najdete tudi izdelke, s katerimi boste svojo kožo negovali po sončenju, šampone in regene-ratorje za lase, pa seveda vso kozmetiko in pripomočke za brezhiben poletni videz. V trgovini Mana dobite oblačila za vso družino, navdušil pa vas bo širok izbor otroških oblačil za še bolj udobne in brezskrbne poletne dni. Tudi v prodajalni Kik boste našli veliko izbiro oblačil in pripomočkov za nepozabna morska doživetja, za tiste, ki radi načrtujete vnaprej, pa so na obešalnikih žejesenska oblačila. Foto: Črtomir Goznik Posebna atrakcija je bil sauvignon oz. muškatni silvanec iz Ptujske kleti, letnik 1921, ki ni samo živo vino, ampak je tudi v odlični kondiciji. V prodajalni NKDje vse vznamenju poletja, sonca in zabave. Pri njih najdete vse za popolno vodno zabavo s svojimi malčki: kapice, klobučke, ki bodo malčke ščitili pred močnimi sončnimi žarki, pa seveda igračke in pripomočke, s katerimi bodo uživali v morskih radostih. Ustavite pa se tudi v poslovalnici Pošte Slovenije, kjer dobite kakovostne ovitke za svoje mobilne telefone najbolj priznanih blagovnih znamk. 20 Za kratek čas petek • 14. julija 2023 Tedenski horoskop 3 OVEN (21. S. - 20. 4.) A mi K V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas lahko osrečijo. Pred vami so živahni in temperamentni dnevi. Če imate dopust, ne boste niti minute pri miru, ampak se boste s posebnim optimizmom predajali lastnim občutkom. Resnica ima v življenju veliko obrazov. H SJ \ RAK (21. 6. - 22. 7.) Čeprav ste bili v preteklosti nekoliko bolj obremenjeni, prihaja obdobje, ki bo v osnovi dišalo po sreči. Sami si morate zaupati in verjeti v moč znanja. Finančno napredujete in okrepila se bo varnost. V ljubezni boste našli moč in zaupanje, tako bodo dnevi kot zlato sonce. LEV (2S. 7. - 22. 8.) Sledilo bo obdobje, ko boste morali narediti nek osebni obračun in se soočiti z novostmi. Že res, da bodo prihajale po majhnih korakih, ampak dogodilo se bo, da boste v veliki meri v svojem svetu. Pogum, zdrava samozavest in želja po novostih vam bodo koristili v službi. t DEVICA | (23. 8. - 22. 9.) Primerno obdobje je, da se odpravite na dopust. Soočili se boste s tem, da resnica sega mnogo dlje, kot lahko vidite in občutite. Prihaja čas novosti in duhovnih razsežnosti. Temperamentno se lahko lotite novih nalog in obveznosti. Partnerjeva priporočila bodo koristno delovala. Zvezde bodo plesale zvezdni ples in tako vas čaka ogromno prijateljstva, nežnosti in romantike. Čas bo namenjen tudi temu, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli, dogodkov pač ne smete prehitevati, ampak se prepustite dinamiki časa. Igra strasti se bo odvijala v ljubezni. BIK (21. 4. - 20. 5.) Dom bo za vas oaza sreče. V tem tednu se boste počutili dobro in aktivno se boste lotili obveznosti. Seveda bo pri tem dobro narediti urnik in uvideti, kaj je bolj in kaj manj pomembno. V ljubezni bodo vladala dinamična čustva, na delovnem mestu se boste sprostili. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Pogrešali boste prijatelje, kajti klicale vas bodo obveznosti. Na nebu življenja pridejo oblaki in od vas je odvisno, kaj vam je bolj in kaj manj pomembno. Korak za korakom sledite svojim sanjam in v tem tednu obstaja priložnost, da se vam izpolni srčna želja. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Na delovnem mestu prihaja vaših pet minut in zvezde so prepričane, da jih boste znali izkoristiti v vsem svojem sijaju. Dodobra se znajdete v analiziranju dogodkov in prijetnosti se vam bodo obetale v branju in pridobivanju lastnih znanj. - KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Nekoliko bolj se boste zaprli vase in blesteli v harmoniji časa. Odločno morate narediti analizo in pravilno je, da si svoje občutke zapisujete. Vzemite si dovolj časa za premislek in predstavite svoje širše iztočnice drugim okoli sebe. Uporabljajte nekoliko več čustev. VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Spoznali boste, da je vaše življenje kot barka sredi morja. Privlačilo in zanimalo vas bo mnogo, na vas pa je, da si izberete pravo pot. Z ničimer ne gre pretiravati in zlata sredina vnaša ravnovesje. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo zelo osrečili. RIBI (19.2.-20.3.) Prauilno se boste odločili in u posrednem ali neposrednem smislu sledili delounim obveznostim. Okrepila se bo zauest za uaše zdrauje, tako boste mnogo ueč telovadili in telesu douajali douolj uitaminou in mineralou. Na delounem mestu bo nekoliko bolj stresno. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) m Pred vami je teden prijateljstva in tako se bo zgodilo, da boste z lahkoto navezovali kontakte. Odprle se vam bodo tudi priložnosti za napredovanje. Sprva boste nekoliko prehitri, toda pri vsem tem ne spreglejte smerokazov. V tujini boste blesteli. Učite se tujih jezikov! avtor: matjaž hladnik zaključni izpitna srednji šoli skelet mrtvega človeka krepka, debela žival bolečina nekdanja avstrijska alpska smučarka wächter krivulja sinusove funkcije glavno mesto jordanije drugo največje mesto v keniji kratica iz začetnih črk ali zlogov zatohlost zda tuna # ✓ V ameriška filmska igralka gardner nasanekd. tv voditeljica (olga) pripisovanje obresti na vl02ena bančna sredstva upravičenost udeležba v brigadi neodločen izid evagreen julijin avgust (mali in veliki) del večglasne skladbe nekdanji etiopski knez metulj z očescina krilih IGRALKA LEONI košarkar lakovič ozzy osbourne število v obliki črkeo greh. prekršek tv voditeljica (jasmina) avto-didaktka glavno mesto italije dvojica naš slikar (rudolf) nemška igralka dagover nasa glasbena skupina manjši opel močen vojaški naskok kos celote mik. privlačnost valentin areh indijski veletok elon musk Barbus meridionalis Zraste od 15 do 20 cm, največ do 30 cm. Telo je rjavkasto, pegasto. Podolgovat, vretenast, valjast trup pokrivajo majhen do srenje velike luske, pobočnica je popolna. Glava je majhna, gobec dolg, srednje velika, podstoj-na in iztegljiva usta imajo mesnate ustnice in dva para brkov, prvi je na zgornji čeljusti in drugi v ustnih kotičkih. V prvi hrbtni plavutnici ni trnov; dolga zaokrožena pred-repna plavut sega do začetka baze repne, je globoko vrezana, dvokrpa, krpi sta enako dolgi. Samec spolno dozori v 2. do 3., samica pa v 3. do 4. letu. Drsti se od maja do junija na prodnatem dnu. Hrani se z ličinkami vodnih žuželk, večjimi rakci in maloščetinci. Imenujemo jo tudi potočna mrena. Življenjski prostor: Živi v jatah. Naseljuje večje in manjše tekoče vode, občasno zaide v jezera in akumulacije. V času drsti se seli vzvodno v izlivne dele pritokov. LENNONOVA VDOVA (yoko) VEZIVNO TKIVO rokovski pevec (billy) naša denarna enota. c vpitje, kričanje vojaška stopnja film janeza burgerja papeška krona spremljevalci boga erosa hrvaški pevec (ivan) fr. komik (jacques) nina simone poudarek, iktus fran ilešič POJAVNA VODNI GLADINI AVSTRALSKI IGRALEC GIBSON velika divja raca, utva EGIPČANSKO BOŽANSTVO, AMUN IRENA 2erjal svari lec tolažnica 7 • AGILA - Oplov avtomobil, AKRONIM - ustaljena okrajšava večbesednih imen iz začetnih črk ali zlogov, SAKSIDA, Rudolf -naš slikar (1913 do 1984) Polenšak • Petje pod lipo 2023 Kraj smo ljudje Na predvečer dneva državnosti smo člani Slovenjegoriškega društva General Maister Polenšak v počastitev omenjenega in občinskega praznika občine Dornava ponovno pripravili tradicionalno prireditev Petje slovenskih pesmi pod lipo. Naravna kulisa prireditve je bil čudovit spominski park pred farno cerkvijo svete Marije, pod mogočno lipo ob kipu generala Maistra ter ob lani odkriti spominski plošči Maistrovim borcem naše občine. Prireditev je postala tradicionalna. Idejo zanjo sta pred desetletjem dala zdaj že pokojna predsednik društva Jože Hojnik in učiteljica Zlatka Zelenik. Na sami prireditvi smo se ju s hvaležnostjo v srcu spomnili s trenutkom tišine. Zbrane so nagovorili novoizvoljeni predsednik društva Sandi Žuran, župan Matej Zorko, poslanec DZ Jože Lenart in častni predsednik Zveze društev General Maister Ljubljana Milan Lovrenčič. Slovenske pesmi smo recitirali, peli in preigravali člani pihalne godbe občine Dornava, trobentar Janez Šumenjak, bodoča prvošolka Nina Pukšič, učenci OŠ Dornava, ženska vokalna skupina Enigma iz Dornave, solisti Vida Veršič in Mara Ciglar, Gregor in Ela Rihtar, Amadeja Dvoršak in Martina Horvat, ki je sestavila scenarij in prireditev vodila. Prireditev je trajala dobro uro, zaključila pa se je z besedami: »Želimo si živeti v skupnosti, kjer se bomo dobro počutili, kjer si bomo prisluhnili in se upoštevali. Kjer ne bo nestrpnosti in vsiljevanja mnenj. Kraj smo ljudje, zato se imejmo radi in se spoštujmo. Naj živi naš kraj, občina Dornava in naša domovina Slovenija.« Praznični večer se je nadaljeval pred turističnim domom na Polenšaku. Martina Horvat petek • 14. julija 2023 Na sceni Štajerski 21 Ansambel Kerlci sestavlja sedem glasbenih mačkov, ki vas bodo popeljali na nore glasbene pustolovščine. FIRBCI G hub* Ptuj 2023 Na harmoniki je virtuoz Matej, ki s svojimi prsti spretno pleše po tipkah, ob njem pa sta Manca in Marko, ki s svojim glasom stopita celo najbolj trdo srce. David je spreten kitarist, ki iz svoje kitare izvablja nepozabne zvoke, poleg njega pa stoji basist Tomaž, ki z nizkimi toni ustvarja glasbeno podlago, da vibrira naokrog. Lenart, klarinetist in vokalist, ljudi s čutnim petjem in igranjem klarineta popelje v glasbeno eks- tazo, trobentar Matija pa vedno preseneti s čistim tonom in svojo vsestranskostjo. Kerlci sledijo več glasbenim zvrstem. Izvajajo narodno-za-bavno glasbo, popevke, jazz klasike in celo rock uspešnice. Njihova glasba pa ni edina stvar, ki jih dela posebne. Med seboj jim že vrsto let uspeva ohranjati odlično energijo in prijateljstvo, zato so njihovi skupni večeri in zabave vedno prekratki. Dobro energijo znajo prenesti tudi na poslušalce, s katerimi skupaj ustvarjajo nepozabne trenutke. Na Ptuju ne bo nič drugače. Na festivalu se bodo predstavili s pesmijo Daj mi poljube. Avtor melodije in besedila je njihov klarinetist Lenart Sušnik, pod aranžma pa seje podpisal Peter Tovornik. Iz zakladnice narodno--zabavne glasbe pa so izbrali valček Slavka in Vilka Avsenika Ne sveti zvezda v noč svetleje. Lepo je, ko se ansambLi zauubuo v neki festival. FiRbci znova prihajajo na ptujskega. KerLci bodo z odra ptujskEga fEstivAlA delili poLjubE. I^M'í M Še eni Dolenjci! Koronsko obdobje ni prineslo le slabega, prineslo je tudi nekaj dobrega. Prinesloje Firbce. Štiričlansko fantovsko zasedbo združuje ljubezen do glasbe in domovine, do slovenske besede in ohranjanja pristne slovenske domače glasbe, s kančkom pridiha sodobnega časa. V slovenski glasbeni prostor želijo vnesti drugačno glasbo kot je običajna narodno-zabavna. Želijo ustvarjati glasbo za generacijo firbcev, s katerimi bi radi žurali dolge noči na norih zabavah po Sloveniji. Gre za glasbeno skupino štirih mladih fantov muzikantov, ki želijo biti drugačni izvajalci domače glasbe od preostalih. V njih tli želja, da bodo s svojo glasbo zabavali množice ljudi na velikih dogodkih, pa tudi na zasebnih zabavah. So zelo »firbčni« in vselej iščejo nove prijeme za najboljšo prepoznavnost v medijih in na koncertih. Pod mentorstvom Roka Švaba zagotovo ne bodo pozabili na korenine in ena od priložnosti poroke med modernostjo, izvirnostjo in drugačnostjo se jim ponuja prav na odru ptujskega festivala. Fantje iz skupine Firbci prihajajo iz Škocjana na Dolenjskem. Poleg glasbe jih povezujejo tudi sorodstvene vezi: Jaka in Gašper sta brata, Gregor je njun bratranec, Jakob pa je njihov sosed in prijatelj. Čeprav se na ptujskem festivalu vsaj v uradnem delu sedi in posluša, se zna zgoditi, da koga zasrbijo pete. Firbci se namreč na festivalu predstavljajo s skladbo Pleši. Avtor skladbe je v celoti njihov mentor Rok Švab. NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO PRIVOŠČITE SI CELODNEVNO KOPANJE S KOSILOM v BIOTERMAH Mala Nedelja 2 kopalni karti s kosilom za odrasle (koriščenje možno čez teden, vikend ali praznike) Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. BIOTEBSJIE Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina ZDRAVJE IZ NEOKRNJENE NARAVE šfttl radioPTUJ Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Sedaj je pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 2 kopalni karti s kosilom za odrasle. Nagrado lahko prevzamete v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3. NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: E-naslov: Podpis: □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica ME Vsiaj^k, TEDNIK Goljufanje delavcev, kjer se da Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 11. julija 2023 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-naslov: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. UGODNO: vse iz inoksa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. IARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. l?Y<5 OKNA, VGtATA, SENČILA www.roletarstvo-arnus.si 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO NAPRODAJ - 2 sobno stanovanje v 2-stanovanjski hiši (1971), Ptuj, z balkonom in teraso, 81 m2, Cena: 99.000,00 EUR. tontakt: ^ DC/MAY 051 455 010 ur n? /a?n rr ia ■ poetovi° uz./ OZ.U oo io www.re-max.si/Poetovio PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com m OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj /RadioPtuj Houa Relia www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.tednik.si Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju objavlja javni natečaj za zaposlitev višjega svetovalca - pravnika. Celotno besedilo ¡avnega natečaja z vsemi pogoji za zasedbo delovnega mesta ¡e dostopno na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju na spletnem naslovu: http:// www.sou-info.si/, kjer ¡e priložen tudi obrazec, s katerim se kandidati prijavijo na razpisano delovno mesto. Zadnji rok za prijavo ¡e 26. 7. 2023. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. ODDAM v najem vrt in pašnik. Tel. 753 11 81. PRODAM odojke. Tel. 02 755 31 21. KUPIM kosilnico, traktor in nekaj priključkov. Tel. 041 540 364. NEPREMIČNINE ^É^arodno # a bo wie lasbe radioPTUJ Štajerski TEDNIK RESEDA Ä Mestni trg Ptuj, # 1. septembra 2023fj ob 19.30 ^ WmWWh KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler(02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.me petek • 30. junija 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 V slovo prof. Mariji Svetelšek Na Sladki Gori smo se 4. julija 2023 poslovili od upokojene profesorice Ekonomske šole Ptuj Marije Svetelšek, ki je 29. junija za vedno zatisnila svoje oči. Spoštovana naša profesorica, vzornica, sodelavka in prijateljica! V krogu družine in prijateljev ste 22. marca 2023 praznovali devet desetletij vsestransko aktivnega pedagoškega življenja, posvečenega mladim in tudi odraslim šolajočim se generacijam iz bližnje in daljne okolice najstarejšega slovenskega mesta. Zbrali smo se ob poslednjem domu Vašega spoštovanega moža Albina Svetelška, ki tukaj počiva že od 4. julija 2008. Po petnajstih letih ločitve bosta odslej spet skupaj, kot sta bila vse od trenutka, ko sta si januarja 1963 izmenjala poročna prstana in avgusta 1964 postala ponosna starša sinu Matjažu, v letih 1995 in 1998 pa srečna babica in dedek vnukoma Tomažu in Tjaši. Junija 1968 sem Vas prvič srečala na sprejemnem izpitu na Ekonomski šoli Ptuj, tam, kjer ste po enem letu službovanja v osnovni šoli, še pod priimkom Pogačar, potem pa vse do upokojitve kot legendarna profesorica slovenskega jezika poučevali številne generacije ekonomskih tehnikov, prodajalcev, administratorjev, komercialistov, poslovodij in pa odraslih, ki so svojo izobrazbo pridobivali ob delu. Bili ste gonilna sila kulturnega življenja na šoli, organizirali ste številne proslave, prireditve, obletnice, srečanja s pesniki in pisatelji, oglede gledaliških in opernih predstavv Mariboru in Ljubljani, pa tudi likovnih razstav. Urejali ste šolska glasila, ki so dokaz življenja na »mladi« šoli, ki si je utirala pot ob ptujski gimnaziji, ki je veljala za šolo s tradicijo. Pa je svojo tradicijo zgradila tudi najina ekonomska šola, na katero sva bili vsaka po svoje zelo ponosni. Ostaja nešteto spominov na šolska druženja, kjer nam niste vlivali v glavo le maternega jezika, ampak smo od Vas izvedeli tudi veliko informacij s področja umetnostne zgodovine, ki je takrat še ni bilo v predmetniku. Bili ste izjemna predavateljica s širokim obzorjem, stroga, a nadvse korektna do dijakov. Bili ste vzornica mnogim, ki smo radi brali knjige. Naučili ste nas pravilnega izražanja v strokovnih in poljudnih tekstih. S svojim umirjenim obnašanjem, prijaznostjo in ravnanjem pa ste nas tudi nevsiljivo vzgajali. Danes je z Vami precej dijakov, ki smo ponosni na svojo vedno dostojanstveno profesorico, ki ste bili deležni izjemnega spoštovanja tako s strani kolegov, s katerimi ste v preteklosti gradili sloves ekonomske šole, kot tudi tistih mlajših, s katerimi sva delili prostor v zbornici v letih pred Vašo upokojitvijo. Pripovedovali ste, da sta bila z mlajšim bratom Janezom oba športnika. Veliko sta Vam pomenili atletika, v kateri ste dosegali vidne rezultate, in odbojka. Kot dijakinja ste bili aktivni v mladinski organizaciji, med obnovo porušene domovine pa ste sodelovali kot brigadirka pri gradnji proge Ša-mac-Sarajevo. V Vašem življenju je vedno imelo pomembno mesto prijateljstvo, ki ste ga s tremi vrstnicami iz najnežnejšega otroštva negovali vse do poslednjega diha. Kot vsega spoštovanja vredna Ptujčanka z ljubljanskimi koreninami ste poleg nekaj družinskih spletli trdne vezi s sostanovalkama v bloku, z gospo Vero Hodnik in gospo Malči Kreft. Ko ste se tri na Ptuj primožene prijateljice upokojile, z leti, žal, tudi ovdovele, ste sklenile, da je treba poleg običajnega vsakdanjika narediti tudi nekaj za svoje telo in dušo. Bile ste pobudnice za tedensko telovadbo, najprej v Narodnem domu, nato pa v Domu upokojencev na Ptuju. Vaša pa je bila tudi zamisel za obiskovanje predavanj in udeležbo na ekskurzijah s področja umetnostne zgodovine pri gospe Tatjani Kralj. Dovolite mi, da se Vam v imenu številnih generacij dijakov, sodelavcev in prijateljev iskreno zahvalim za vse, kar zapuščate za seboj. Vsakemu izmed nas ste poleg znanja podarili delček svojega srca in neomajne življenjske energije. Hvala! Silvestra Brodnjak OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga mama in babica Gizela Ljubša S POTRČEVE CESTE 50A Od nje se bomo poslovili v soboto, 15. 7. 2023, ob 10. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Žalujoči: otroci Metka, Roman, Jožica, Franci in vnukinje Jok, solza, žalostni vzdihljaj ne vrnejo te nazaj. Le nemo pogled strmi tja, kjer bil si ti ... Z nami potuješ vse dni... SPOMIN 9. julija je minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi Samuel Rajtar Čuš 9.3. 1989-9. 7. 2021 IZ BRATISLAVCEV 42 Pogrešamo te. Ostal boš v naših srcih. Mama in vsi tvoji najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal... ZAHVALA ob izgubi moža, očeta, dedka in pradedka Alojza Toplaka SPUHLJA 43 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, sveče in za sv. maše ter izrečena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala vsem gasilcem, ge. Tereziji Fürbas, g. Boštjanu Prosenjaku, patru Milanu Kosu in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) SPOMIN 17. julija bosta minili dve leti, odkar se je mnogo prerano poslovil naš dragi Andrej Prelog IZ LANCOVE VASI 61a Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj. Tvoji najdražji Lepi spomini ne bledijo! i n ni tncttiuinrafij|ivi>K!HHi Za zdravo pitna voda v Halozah Premalo d ogovarjanji z nosilci delegatskega sistema! MIlan Kneieviü kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ativaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega, tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radiojtednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radiojtednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK PISANA ■ NABAVNA - AKT UAL TJ A PETEK 14. julij 7:30 Glasbena osmica {slo.] 0:00 Otroški kotiček 11. oddaja 8:35 Utrip Ormoža 9:20 Obzornik TV Dravoq rad 10:00 Tele M 10:15 MAM80- Plesna produkcija 2023 11:20 Cista umetnost - julij 12:00 Ptujska kronika 12:20 Koncert Pihalnega orkestra Ptuj 2023 13:40 Pogled nazaj 14:00 iz dežele ob Muri 61. oddaja 14:50 Tele M 15:10 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (tuja) 18:50 Pomurski tednik 19:25 Tempo - oddaja o parasportu 1- del 19:50 Kdo? 20:00 Ptujska kronika 20:20 Obzornik TV Dravograd 21^0 MAMBO- Piesna zgodba 22:00 Ptujska kronika 22:20 Cista umetnost-julij 23:00 Pogled nazaj 23:20 Giasba za vse 00:05 Videostrani SOBOTA 15. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 11. oddaja 8:35 MAMBO - Plesna zgodba 9:35 Utrip Ormoža 10:20 MAMBO-Plesna produkcija 2023 11:25 Pogled nazaj 11:45 Poeti jvj a Cup 2023 12:00 Pregled tedna 12:30 Iz dežele ob Muri 61 . oddaja 13:20 Cista umetnost - julij 14:00 Tempo - oddaja o parašportu 1. del 14:30 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (slo.) 18:50 Pomurski tednik 19:25 Pogled nazaj 19:45 Poetovio Cup 2023 20:00 Pregled tedna 20:30 Obzornik TV Dravograd 21:10 Čista umetnost julij 21:50 Dok. film o dr. Ljudevitu Pivku 22:00 Ptujska kronika 22:20 Koncert Pihal neqa orkestra Ptuj 2023 23:40 Glasba za vse 00:30 Vteeostranr NEDELJA 16. julij 7:30 Glasbena osmica ( 8:00 Otroški kotiček 11. oddaja 8:35 Tempo - oddaja o paraiportu 1. del 9:00 MAMBO - Plesna produkcija 2023 10:05 MAMBO - Plesna zgodba 11:05 Iz dežele ob Muri 61. oddaja 12:00 Pregled tedna 12:30 Utrip Ormoža 13:15 Pogled nazaj 13:35 Cista umetnost - julij 14:20 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Pogled nazaj 18:40 Glasbena osmica (tuja) 19:10 Pomurski tednik 19:45 Poetovio Cup 2023 20:00 Pregled tedna 20:30 Koncert Pihalnega orkestra Ptuj 2023 21:50 Arbitrium 22:00 Ptujska kronika 22:20 Obzornik TV Dravograd 23:00 Cista umetnost - julij 23:40 Glasba za vse 00:30 Videostrani PONEDELJEK 17, julij /:30 Glasbena osmica (tuja] 8:00 Otroški kotiček 11. oddaja 8:35 Utrip Ormoža 9:20 Cista umetnost-julij 10:00 Preglednik TV Maribor 10:25 Tempo -oddaja o parašportu 1. del 10:50 MAMBO - Plesna produkcija 2023 12:00 Pregled tedna 12:30 MAMBO - Plesna zgodba 13:30 Pogled nazaj Pro SIGMA ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. é ja orkestra Ptuj 2023 aribor 13:50 Koncert Pihab 15:10 Preglednik TV 15:40 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Obzornik IV Dravograd 19:35 Pogled nazaj 20:00 Pregled tedna 20:30 Pomurski tednik 21:05 iz dežele ob Muri 61. oddaja 22:00 Ptujska kronika 22:20 Čista umetnost-julij 23:00 Glasba za vse 23:50 Videostrani ZIPO Lenart d.o.o. Šetarova 21, 2230 Lenart ODKUP PŠENICE - KRUŠNA (po kakovostnih razredih) - KRMNA ODKUP PŠENIČNE SLAME ZAGOTAVLJAMO VAM NAJUGODNEJŠE CENE IN PLAČILO V 7-ih DNEH BREZ STROŠKOVPREVZEMA Ptujsta [elevnip Pi-TV. 101 SM GM 24, ¡nioSpeUav, www.pefj.lv I* toit-mac ti MJ[>Jr.l..il TE ¡fA 080 88 55) s PREDNOSTI ZA VAS: ■ energetska neodvisnost, ■ 10- letne^iHHHII ■ plačate le razliko med porabljeno inHSlilvedeno energijo, •.Made in EU, 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 30. junija 2023 Ptuj, Slovenija • Priljubljeni Isaac Palma z novim singlom Ptuj • Elektro Maribor nagradil dijake Nova reggaeton pesem Mala Mala Za odlične rezultate Priljubljeni glasbenik Isaac Palma, kije med drugim leta 2017 s skladbo Če te kdaj spustim iz rok zmagal na festivalu Melodije morja in sonca, je, kot kaže, v poletnem času izjemno aktiven. Z novim singlom Mala Mala glasbenik nadaljuje svoj edinstveni slog, ki združuje latino ritme s sodobnimi elementi reggaetona in bachate ter tako ustvarja izjemno vročo in plesno glasbeno izkušnjo, na kar sta ponosna tudi avtor besedila Rok Lunaček in avtor glasbe Roman Sarjaš. Vse skupaj so posneli z izjemno glasbeno ekipo, med drugimi so pri pesmi sodelovali bobnar Jure Rozman, kitarist Robert Piki, tolkalist Lan Vračun in basist Goran Sarjaš, ki je singel tudi zmiksal in izmojstril. Pesem kar vabi na plesišča. Kaj pa o novoizdani skladbi meni glasbenik? »Zelo sem ponosen na novi singel Mala Mala. Ritem in besedilo pesmi me popeljeta v povsem novo dimenzijo glasbe. Upam, da bodo moji oboževalci uživali v tej pesmi tako kot jaz in da bo prinesla veselje in plesno vzdušje v njihova življenja,« odgovarja Isaac in nam zaupa, da so za skladbo posneli tudi videozgod-bo. »Videospot, v katerem nastopa tudi Naja Fridl, ki je trenutno finalistka za miss Slovenije 2023, je režirala ekipa iz Neo Visuals, ki je znana po tem, da je že sodelovala z mnogimi znanimi glasbeniki in ustvarila vizualne mojstrovine. Vizualna podoba videospota odseva strast in energijo pesmi ter vključuje zapeljive plesne korake in glasbenike, ki igrajo latino glasbo,« je še dodal Palma, ki ga to poletje čaka kar nekaj nastopov, kot premnoge druge glasbenike. Jeseni pa se namerava s svojo družino odpraviti na obisk k staršem v Argentino, česar se že zelo veseli. A. M. Foto: Neo Visuals V letošnjem vročem poletju nas bo pevec Isaac Palma namreč razvajal z novo skladbo Mala Mala, ki bo zagotovo razgrela plesišča po vsej Sloveniji, ne nazadnje pa smo prepričani, da tudi marsikje drugje, saj ima pevec argentinske korenine, kar pomeni, da ima oboževalce širom po svetu. Isaac Palma, ki bo te dni dopolnil 32 let, je kot Argentinec v Sloveniji priznan po svojem izjemnem talentu in karizmatični pojavnosti, pa tudi po izjemni interpretaciji in sposobnosti prenašanja čustev skozi svoj vokal. Družba Elektro Maribor je letos že dvanajsto leto zapored podelila nagrade najboljšim dijakom srednjih elektrotehniških šol, ki so na distribucijskem območju družbe. Cilja povezovanja med srednjimi elektrotehniškimi šolami in družbo Elektro Maribor sta spodbujanje kakovosti in doseganje vrhunskih rezultatov. Družba zato že dvanajst let nagrajuje najboljše dijake za njihove šolske in obšolske dosežke. Dijakom Srednje elektro šole Ptuj sta priznanja podelila Rajko Fajt, ravnatelj Šolskega centra Ptuj, in Tatjana Vogrinec Burgar, direktorica projektov v družbi Elektro Maribor. Najboljši dijaki v preteklem šolskem letu na Srednji elektro šoli Ptuj so bili Marsel Novak, Timotej Šuen in Teo Strelec. Najboljši dijak je prejel zlati znak odličnosti in nagrado v višini 300 evrov, drugouvrščeni srebrni znak odličnosti in nagrado v višini 200 evrov, tretjeuvrščeni pa bronasti znak odličnosti in nagrado v višini 100 evrov. »Ob zaključku srednje- šolskega izobraževanja in ob doseženih uspehih vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Naša želja in poslanica zanje pa je, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za vrhunske rezultate ter da jih bosta kakovost in radovednost spremljali in motivirali tudi pri nadaljnjih izzivih, s katerimi se bodo soočali,« so ob predaji nagrad poudarili v vodstvu družbe Elektro Maribor. KZC Foto: Arhiv Elektro Maribor Najboljši dijaki u preteklem šolskem letu na Srednji elektro šoli Ptuj so Marsel Novak, Timotej Suen in Teo Strelec. P** je te^o *o na9^co Odkariimmz* * * * so WÚ 90: * * * ■stilne le še pobožne želje. O fonikou neumnosti. ženmmWatormsem sposoben re¿ zen i„Y,Vn nriuoscü e-auto. Z,rno modrosti nikoli ne ustaul zoc 3Soben redno kupolah, * * * koso še farmacija, * * * Kar se podMja, potraja- ■^sbnuwtw®1 <><>^ Nagradno turistično vprašanje Fi FJi D v nsak s praznu Otvoritveni vikend 21. festivala Art Stays 2023, ki letos poteka pod naslovom Voyage (Potovanje), je v najstarejše slovensko mesto prinesel razgibano dogajanje med 6. in 9. julijem. Razstave, ki so rdeča nit največjega festivala sodobne umetnosti v Sloveniji, pa bodo na ogled še do 10. septembra. Ljubitelji sodobne umetnosti, ki jo predstavljajo svetovno znana imena, bodo v ptujskih galerijah in razstaviščih lahko dobra dva meseca spoznavali in se poglabljali v sporočilnost letošnje festivalske tematike, ki ni samo potovanje umetnosti, temveč siceršnje potovanje ljudi in zgodb. Danes pa svoja vrata v strnjeno festivalsko dogajanje, ki bo trajalo do 29. julija, odpira 15. glasbeni festival Arsana. Začelo se bo na Vrazovem trgu, zaključno festivalsko dogajanje pa bo potekalo na mestni tržnici, kjer bo jutri gala koncert - Poletna noč na Ptuju. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in Big Bandu RTV Slovenija pod vodstvom Patricka Grebla se bodo pridružili solisti: Nuška Drašček, Lea Likar, Gregor Ravnik, Saša Lešnjek, Alenka Godec, Oto Pestner, Elda Viler in Alfi Nipič. Koncert je posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Na glasbenih in drugih prizoriščih starega mestnega jedra bo zanimivo prav vsak večer prihodnjih 14 dni - tako izhaja iz programske knjižice, ki so jo letos natisnili v 20.000 izvodih. Praznično pa bo ta konec tedna tudi na Polenšaku, kjer je ob svoji 60. obletnici TD Polenšak pripravilo bogat program prireditev s tradicionalnim praznikom žetve ter razstavo kruha in pogač, s katerim oživljajo tradicijo, ohranjajo nekdanje običaje in navade, ki so nekoč spremljali žetev. Ustanovljeno je bilo leta 1963 v gostilni Šegula. Že nocoj pa slavljenci vabijo na muzikal Za Šegulovo mizo. Zabavni program bo vodila Darja Gajšek. Jutri bodo obiskovalci lahko tudi zaplesali ob zvokih ansambla Natura, ansambla Banovšek in Lidije Bačič. V nedeljo bodo zabavali Šarmerji in ansambel Saša Avsenika. Že po tradiciji bodo tudi letos na Polenšaku na star način želi in mlatili pšenico. Povabili bodo na ogled svojega bogatega ekomuzeja ter razstave kruha in pogač. Pridne polen-ške pekovke pa bodo v treh prazničnih dneh spekle okrog tisoč slastnih gibanic, ki jim ni para daleč naokrog. V Sončnem parku je Muzejsko društvo Ptuj spomenik literarnemu in kulturnemu zgodovinarju ter etnologu Matiji Murku postavilo 14. oktobra 1956. O tem, kdaj so postavili ta spomenik, smo spraševali v nagradnem Foto: Črtomir Goznik Prvi veliki koncert na mestni tržnici, novem prizorišču festivala Arsana, bo že jutri - Poletna noč na Ptuju. turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Julija Skok s Ptujske Gore. V Sončnem parku bodo 3. avgusta odkrili tudi spomenik Viktorju Skrabarju, zaslužnemu članu Muzejskega društva Ptuj, katerega ustanovitev v letu 1893 je s svojim delovanjem spodbudilo Olepševalno in tujskoprometno društvo Ptuj (današnje TD Ptuj). Njegova naloga je bila ustanovitev muzeja. V svojem začetku je bil ta izrazito arheološki, z donacijo prof. Franca Ferka pa se je hitro razširil. Muzejskemu društvu je podaril bogato arheološko, kulturnozgodovinsko in etnološko muzejsko gradivo, ki je bilo razstavljeno v prostorih nekdanje gimnazije na današnji Prešernovi ulici. Letos Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož praznuje 130. obletnico delovanja. Osrednja slovesnost ob tej priložnosti bo 22. septembra. Danes sprašujemo, kdaj se je muzej preselil v prostore obnovljenega Dominikanskega samostana, v katerem je strokovno postavitev muzejskih zbirk opravil Viktor Skrabar. Tudi zaradi Ferkove donacije se je ptujski muzej dolgo časa imenoval Mestni Ferkov muzej. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 21. julija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj se je muzej preselil v prostore obnovljenega Dominikanskega samostana, v katerem je strokovno postavitev muzejskih zbirk opravil Viktor Skrabar? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.