MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK tfradnlltvo In uprava: Maribor, Ooapeaka ul. It / Talafon uradniItv« 3440, uprav« 2488 lahaja razaa nedelja In praznikov vsak dan ob 18. uri / Volja arasoSno prajaman v upravi a*'po pošti 10 Din, doatavljan na doai 12 Din / Ofilaal po aanllru / Oglaaa aprajeuM tudi oglaani oddelok »Jutra- v Ljubljani , Po*M tokov«! račun »L 11.400 JUTRA Velika kriza Društva narodov K ZASEDANJU ŽENEVSKE MEDNARODNE INSTITUCIJE. no i P01Jedeljek je bilo v Ženevi otvorje-j)r ef.°Šnje redno jesensko zasedanje sed U'v Y a n a r o d ° v z govorom pred-stv * izvolitvijo novega predsed-Prerf i- Ta dogodek, ki je še vm Pomenil politično zadevo prve uro f’ Je ^il letos nekam klavrn. Sam stiafdnik je govoril zelo pes im i-d0, ^v?10 ™ naglašal, da, se niso mogli Dri?? taki u,sPehi> kakor se je želelo in p., kovalo. Društvo narodov je sicer , uvnalo ueke manjše južnoameriške in »l«J’e sPPre, ni pa moglo ničesar storiti J3)ai-e. veIikil1- Tako je ostal položaj na WJem vzhodu nespremenjen. Japonci ^ zasedli Mandžurijo in del vzhodne °n2olije ter ustvarili tam novo »samotno« državo, ne da bi moglo Društvo «rodov kaj ukreniti v obrambo svoje 'anice Kitajske. Prav tako je klavr-0 Propadla londonska svetovna gospo-varska in valutna konferenca, pa tudi ghrašanje razorožitve še ni rešeno. V s r°P’ sami je še mnogo napetosti in niti''!? zadev> ki se ne morejo odstra-ta ž °žaj, v katerem se torej sestaja s'ens?levska institucija k letošnjemu je-pa zasedanju, ni prav nič rožnat. narodov vednr k za?im^njf 23 Društv0 daniš > can° manjše. Sedanjega zase-včlan'SC ne uVe ne PDčujejo redno svojih prispevat?' ^e^atere s0 daleč v zaostanku. Dru-te,°vnarod°v je moralo zato, da pokrije niuskf izdatke’ seči v 8radbeni in pokoj-diti s'<^ad’ kar se ne bi bilo smelo zgo- zd’ bi bilo njegovo gospodarstvo skrbi ° 'n n°rmaltiio. Poleg moralnih dvigaVs^aiajo torej Še materialne, kar ne sili Ce,ra*Položenja, marveč ga niža in seje k° Saniega Predsednika otvoritvene stj. p Pesimizmu iti splošni malodušno-skeg ruŠtvo narodov je zlasti tekom lan-Naihu«,n !et°šnjega leta mnogo izgubilo. y” udarec je bil Daljnji vzhod! Svei£ Važnejše zadeve, ki interesirajo rodovS%re§uiek> ze 'z v e n društva na-k^f ' 'udi pri sedanjem zasedanju so Crence posameznih državnikov in nlerJ,acij Izven društya mnogo bolj po-dne> kakor razprava v dvorani ple- numa ter v kabinetih komisij. Prava velika politika se kuje po hotelih in restavracijah. Tam se obravnavajo problemi razorožitve in raznih političnih ter gospo darskih zvez. Zasedanje Društva narodov je spričo tega nekaj bolj postranskega, drugovrstnega. Okoli 400 tujih časnikarjev, ki so prispeli z vsega sveta v Ženevo, poroča o zasebnih razgovorih veliko več kakor o sejah Društva narodov. Tam je šele zanimiv material, četu di je morda večinoma samo ugibanje in golo kombiniranje. Pomembno je to, : kom konferirajo nemški, francoski, an gleški, italijanski ter drugi delegati. To, kakšno stališče zavzemajo do razorO' žitvenega vprašanja, Podonavja, fašizt ranja Avstrije, pogajanj med Francijo in Italijo itd. Tu je težišče diplomatske Ženeve, od tu se pričakujejo velike odločitve za bodočnost mednarodnih odnoša-jev v Evropi in sploh na svetu, ne v sej' niti sobah palače Društva narodov. Na zunaj je pa Društvo narodov še vedno tista vez, ki veže v enoto vsa ženevska pogajanja in tista os, okoli katere se vrste dogodki. Okvir je velike svetovne diplomacije. Ves svet ve prav dobro, da od Društva narodov ne more več pričakovati tistega, kar si je obetal takrat, ko je veliki ameriški idealist W i 1 s o n sprožil zamisel njegove ustanovitve, saj mu je zadalo prvi udarec že to, da se Wilsonova domovina ni hotela včlaniti v njem, kar je pač eden največjih povojnih paradoksov. Ves svet pa tudi ve, da je še vedno boljše ta' ko Društvo narodov kakor nobeno, že s tem, da sploh obstoja, je čuvar mednarodne demokracije, ki daje vsaj načeloma enakopravnost vsem narodom in dr žavam, ki sinejo v Ženevi povedati v tej ali oni obliki svoje mnenje. V tistem trenutku, ko bi Društvo narodov propadlo, bi ne samo stvarno, marveč tudi formalno odločale o vsem samo velesile. Male in srednje države ne bi imele nobene besede več in morale bi se molče uklanjati diktatu velikih. Zato je najbolj v interesu teh malih in srednjih, da delujejo za njegovo ohranitev in okrepitev, zlasti pa proti tistim, ki so njegovi največji in celo tudi načelni nasprotniki, to so v prvi vrsti vsi fašisti velesil Italije in Nemčije. Društvo narodov preživlja tako, kakor vse na svetu, težko krizo, trenutno pa še ni mogoče govoriti o agoniji, kakor trdijo nekateri preveliki pesimisti. Morda bo še napočil čas, ko bo postalo v celoti to. kar bi dejansko moralo biti! ^ Ameriški bo} za in proti inflaciji *EDSEDNIK ROOSEVELT PROTI NADALJNJI INFLACIJI, ŠTIRJE OD STOTKI PREBIVALSTVA IMAJO ŠTIRI PETINE PREMOŽENJA. z^HINGTON, 27. septembra. RejoT konference, na kateri razpravlja- z„a Beli hiši o denarni politiki, še ni da s na"a pa Rooseveltova izjava, daji 6 k® opiral z vsemi silami proti Iz-li,ll apvih bankovcev. Število pristašev Šn}ein . ^ n‘ zmantealo *n so v pre>' roko tednu o inflaciji na dolgo in ši-alkl razpravljali vsepovsod. Nasprot-Po Pa »aglašajo, da inflacija ne more DrebiSati državi, v kateri štirje odstotki ga Va,stva posedujejo štiri petine vse-de, jr°dnega imetja. Drugi pa zopet tr-Nr* a te popolnoma jasno da je pokret moepipropaUrab s^eddi pouku s tisto vnemo, tel K to mogoče v jutranjih urah. ko je snr -Spopdo in duh dovzeten za nova deIoJernan^a‘ °draslemu človeku je v Popoldanskih urah naporno, zla-ji .v Poletnih mesecih, kaj šele naši mla-Šk->’ ,ere konstitucija še ni dosegla vi-a svojega razvoja. Dnn^r?^anj? za sel)e pa 3e’ če odgovarja ooidanski pouk zdravstvenim ozirom, ^ se danes povsod tako radi naglašajo. ,e Pomislimo, da traja dopoldanski pouk Ure’ p°l pa se začne v in istih razredih popoldanski pouk, traja celo do 18. ure zvečer, potem so vam kaj lahko razumljive pritožbe star-ev- Kako se more v eni uri prezračiti a?red, v katerem je natlačenih do 50 in nj, Vee učencev oziroma učenk? V polet-z-, 1T|esecih še gre. Pozimi se prostori ZrJ.ai zakurijo, med pavzami se sicer neka'i°t & veduo le toliko, da ostane še zlasti °p'ote v S°H 1° se Pravi, da se toliko opoldansko pavzo prostori le Potrebno" prrfii0'.kolik°r je najm,jne’§e ie s h •' Zracenju se namreč varcu-skj n' ,n?avoč ker se razredi za popoldan-ši sa.m ,v.ed ne kurijo. Ali je vse to na-ui Čini* i-?1 Atesti znano? Ali merodaj-Potrnct ' ne v’.d'l0 na Polikliniki, kako Hišk- Potrebuje naše dijaštvo zdrav-teh i nefe? A,i ,vam ne Pričajo dovelj o tla? ra-'no stebih razmerah bledi obrazi izmučene učeče se mladine, ki v “ivečjih primerih nima niti doma pro-' Prov za svoj študij? v ■Le poglejmo to mladino, kako se zve-, r Po končanem pouku gnete v prav ta-dotnZatofl,e železn’ške vozove, da pride Svoj .k da drugi dan zopet nastopi bi Se rizev° pot in ne Poide prilike, da riavžila svežega zraka! Naj bi me- rodajni činitelji na vse pomislili in naj pri tem ne pozabijo na zadnji odlok, ki pravi, da po 18. uri ne smejo učenci več sami na cesto. Mi starši nočemo in tudi ne smemo kvariti discipline, ki jo zavodi uvajajo kot hišni red, toda vprašamo se, kdaj naj ta .mladina, ki ima popoldanski pouk, sploh pride na zrak? Pri dopoldanskem pouku bi se mogla vsaj popoldne nekaj ur gibati na zraku. Mladina pa, ki se pripravlja dopoldne za popoldanski pouk, ne najde primernega oddiha. Vprašamo torej vse naše kompetentne faktorje. koliko je staršev in namestnikov, ki bi mogli svoje otroke zvečer po šoli še spremljati vsaj na kratek sprehod, ker jim je samim po pol 18. uri sprehajanje po ulicah in drugod prepovedano. Koliko otrok pa ima svoje vzgojitelje, oziroma vzgojiteljice, ki bi ta posej opravljali? In še nešteto je drugih razlogov, ki dovelj zgovorno pričajo, da se rnora zadeva popoldanskega pouka temeljito rešiti. O tem vprašanju naj bi razpravljalo tudi naše društvo »Šola hi dom«. Ono naj bi ukrenilo vse potrebno, da bi se odpravila kalamiteta popoldanskega pouka na naših srednjih šolah. Znano nam je, da primanj kuje posameznim zavodom učnih pro- storov. znano pa nam je tudi, da se na vseh zavodih vsi prostori ne uporabljajo iracionelno za pouk, ker če bi naši zavodi tako prakticirali, bi rrogle vse naše šole uvesti dopoldanski pouk. Tudi bi imel dopoldanski pouk prav gotovo za posledico boljše uspehe in manj bolezenskih primerov med mladina. Tudi bi ne smelo biti nobene razlike med mestnimi in državnimi zgradbami. Tam, kjer so prazni prostori, naj se dajo na razpolago onemu zavodu, ki mu jih primanjkuje! Popoldanski pouk bi se moral popolnoma izločiti iz prakse. To zahtevamo starši, ki nam je za zdravje naših otrok! Mi vsi plačujemo mestne in državne davke in imamo zato pravico zahtevati, da se merodajni činitelji o tem sporazumejo. Rešitev tega vprašanja se ne sme odlašati, ker trpi radi tega v prvi vrsti naša mladina. Vedno in povsod slišimo, da je mladina naše največje dobro, da je ona naša bodočnost, zato apeliramo na vse mestne in državne činitelje, ki imajo pri tem besedo, da se zdramijo in ne čakajo, da bodo pri lastnih otrocih občutili zle posledice popoldanskega pouka. Dajte mladini na razpolago zračne in primerne prostore! Ne pustite, da bi hirala pri popoldanskem pouku v zaduhlih šol skih sobanah. Pričakujemo, da ta naš apel ne bo ostal glas vpijočega v pušča vi, marveč da bo našel odziv in razumevanje tam, kjer ga mora v prvi vrsti najti. — Prizadeti starši. Negovor;en nagrobni govor mlademu gimnazijcu Otonu Ablu, dne 25. t. m. v Mariboru. Dragi tovariš! Ne bomo frazarili, tudi ne bomo zlorabili danega nam položaja, da bi koga napadali, le poslovili se bomo — v kratkih besedah. Mlad si bil, naših let in saj si bil naš kolega. Bil si resen in včasih — tu pa tam — celo malo otožen. Morda si pregloboko občutil spoznanje življen-skih resnic, kar ti je omajalo voljo za soudeležbo v borbi za zdravo misel in novega človeka. Trčil si ob stene, trdne in nepremagljive stene trdih lobanj tvorcev in nositeljev obstoječih razmer, v katerih si se gibal in se gibljemo mi. Trčil si ob nje. in spoznal svojo nemoč. Kot pameten in uvideven človek si — pravijo — enostavno klonil. Neprijetno nam je spoznanje, da klone tudi mladina zdravih in bogatih idej — in to: radi nekaj ne- Vprizoril jo je v soboto Rdeči križ na prijetnih razmer, nastalih v tnedseboj- Pobrežju. Zanimanje za to spevoigro je nem nesporazumu, to je: radi nerazu-> očividmo na Pobrežju zelo veliko. Dvo- mevanja našega zamotanega položaja. iz katerega si išče vsakdo svoj iz hod, najbližjega njegovemu duševne mu razpoloženju. Vsakdo si išče prijatelja iz vrst starejših, pa naleti na niih otopelost. Častne izjeme so redke Nekateri občutijo to več, drugi manj, kakoršne so pač njegove materielne in zdravstvene razmere. Nikdo izmed starih in tudi nas — nima pravice soditi tvojega primera, kajti svojo skrivnost si odnesel s seboj. Kri naših teče ter vpije do neba. Vpije po razrešenju tega problema. Ne obupajmo, tudi pre klin jati ni treba, rajše jim pomagajmo nri tem delu, kakor jc komu možnost dana. T o v a r i š, mi smo tu in ob Tvojem spominu naj se krešejo iskre, ko sc tare m o s stenami — za novega človeka! Prijatelji. Radikalna kura drugič na odru na Pobrežju rana g. Renčlja je bila skoraj docela napolnjena. Počastil nas je tudi avtor g. dr. R. Dobovišek. Med drugimi odličnimi gosti je bil navzoč župan g. Volk, a prišla sta tudi šolski upravitelj g. Klemenčič in strok, učitelj g. Kerhlanko. Dirigiral je g. Broše, ki je vložil mnogo truda v vso stvar in je orkester odlično izvežbal. škoda, da tega ni storil tudi z zborom v isti meri. Pri zboru je primanjkovalo posebno dobrih pevcev. Odrski ansambl je bil sestavljen večina iz domačih fantov in deklet. Manjko enotne režije se je opazil. V vlogo Bombeka se je igralec vživel, le na nekaterih mestih je bil previhrav in priučenost se je včasih očitovala. V splošnem je bil res dober, kar so mu gledalci poplačali z burnim aplavzom. Gdč. Lešnikova je Cecilijo tudi še dobro podala. Pridno se je vadila, a vživeti se ni mogla docela. G. Volk je prikazal pravi tip mladega doktorja, željnega življenja sladkosti in polnega muhavosti ter iznajdljivosti. Na nekaterih mestih mu je sicer nagajalo preslabo znanje vloge, a to ni preveč motilo. Gdč. Volkova je bila malo prennrtva za veselo mlado vdovico. Priznati ji pa moramo, da je njen trud vživeti se v vlogo, mestoma dosegel uspeh. Jelko je igrala gdč. Letonjeva, ki je kakor ustvarjena za tako vlogo. Napravila je zelo dober uti s in je tudi dosegla s soigralcem g. Letonjem, ki je igral Boloviča, gromovit aplavz. Pohvaliti moramo gdč. Jamnikovo. ki se je vživela v vlogo Etelke. Vloga je težka, a ona je bila prvič na odru. Dober režiser bi lahko mnogo iz nje dobil. Kar se baleta tiče, bi bilo želeti več pestrosti. Razsvetljava in kuliserija sta napravili zaželjeni efekt. Igralci so žrtvovali mnogo časa, da bi zadovoljili gledalce. Vse so pa napravili, da bi zbrali sredstev, da obdarujejo lačne malčke v Trbovljah! Zaslužijo si najprisrčnejšo zahva lo. ki jo izrekamo s prošnjo, da se spomnijo tudi ubogih otrok na Pobrežju ! X. NEURJA TUDI V ITALIJI. Iz Rima poročajo, da se neurje, 1oi je bilo predvčerajšnjim, še ni popolnoma poleglo. Dežuje še kar naprej, škoda, ki jo' je povzročila povodenj v nekaterih krajih je ogromna. Tudi Tibera je prestopila bregove, poplavila polja ter uničila posevke. RIMLJANSKO MESTO S CENTRAtNO KURJAVO. V Chalon sur Saone, so biii najdeni ostanki rimskega mesta iz prve krščan ske dobe. Najzanfcnivejše pri tem pa Je, da je bila v vseh odkopanih hišah najdena centralna kurjava, ki je povsem podobna sedanjim centralnim kurjavam s pomočjo cevi. e* Slavonski Brod in Sa- Prf*CV° v Vrn’ačk° Banjo sa,iJanje žolčnih kamnov in nekaj p potnih vtisov. svo^n sen> sprejel »prijazno vabilo« njagu 2®lle> da jo naj spremljam v Vr-hranii?.. ani°- sein poprosil mariborske nici n e 2a P°dPoro za »rajžo«, in res-d°,g a ,Jl'bo moram povedati, da sem čaka. .ca^al in da sem po potrpežljivem Sa« v- Potem dobil še premalo »svoje-Ponin* sdl v tekih primerih priskoči na j, * celo »žlahta« in — posodi, bij n *eiri kil za silo »oborožen«, sem do-Vse Gutniku« na Aleksandrovi cesti d0 gp°teebne informacije in vozni listek ie p0.rajava- Vreme se je kisalo, ko nas bij nda lokomotiva proti jugu, nisem je 0J, kaj dobro razpoložen. V Celju mi letos °’ kc sem se spomnil, kako je »Jut- ob vdiki r.oči opisal Levstik v sjjo u<<’ da je kot študent občudoval eelj-ittIiltD^dvojno nemško narečje in dolgo J ------------1-*-1 -1—S- ne Preden je razvozljal skrivnost-V 2 2? čl; V “Sede »Tozis Obabulbos pezeres«. v Zi< rad \,?lPvek se prepozno spomni, da kaj Vdanem mostu smo čakali na brzo- bapjs telntro pozabi, in zato sem hotel Marij? nekaj dopisnic sorodnikom v bil 5e°r‘ Stopim na peron h kiosku. Do-clopj ‘‘CPiiiazer. odgovor, de prodaja d° tr JPe te^ika. Zato sem se potrudil Ci s 'ke in dobil le s težavo 2 dopisni-hice ,rJPornbo. da bi morala imeti dopis-da Se r??avka, ki ima kiosk na peronu tn Dri dopisnicah nič ne zasluži. Tako me je minilo veselje do pisanja. Naročil sem natakarju naj mi prinese vrček piva. Ker pivo ni bilo sveže, sem mislih na sorodnike in na Maribor ir. na dopisnice, ki sem jih imel v žepu. Kmalu nato smo oddrdrali preko novega mostu proti jugu. V brzovlaku je vožnja sicer prijetna, le v prostoru, ki je označen za Slovence z dvema ničlama, za sosedo pa z »ritirata«, ni bilo nobenega papirja ... V posodi je sicer bila voda. toda obrisače ni bilo nikjer. Prepričan sem, da bi se tudi v brzovlakih ob nesla »knjiga za pritožbe«. * Vožnja do Slavonskega Broda je bila prav prijetna, izvzetnši nekatere nevšečnosti. V Slavonskem Brodu smo prestopili iz brzovlaka in se z ozkotirno železnico odpeljali proti Sarajevu. Zanimivi in praktični so vagoni II. razreda na tej železnici, ker si potnika v kupeju lahko napravita udobno ležišče. Po dobrem počitku in umivanju (v prostoru za toaleto zopet ni bilo ne papirja in r.e brisače), sem v jedilnem vozu popil črno kavo, ki mi jo je ljubeznjivi natakar zaračunal zelo kristjanski. Lep je bil pogled skozi okno na pokrajine, ki so bežale mimo nas. Dežela Bosna, kjer so pred 57. leti še gospodarili Turki, je nad vse zanimiva. Železnica se vije ob reki Bosni. Postaic-so zelo redke. Na hribih ni videti hiš. V neposredni bližini proge so raztresene vasice in po travnikih se pasejo ovce. V krajih, kier so tudi največje železniške postaje, je razvita lesna industrija. Pretežna .večina železniškega osebja je oblečena zelo snažno, le na nekaterih postajah sem opazil nosače, ki so bili skrajno malomarno oblečeni. Vozeč se po zanimivi Bosni, sem se spomnil s kakim užitkom sem pred in med vojno čital povest iz Bosne v knjigi »Gospodin Franjo« in da je prav Bosna povzročiteljica svetovne vojne, ki je temeljito spremenila zemljevid Evrope, V tem premišljevanju mi je naglo potekal čas, seveda sem moral biti tudi kavalir, ker se je vozila z menoj moja »boljša polovica«. Sarajevo! Mesto leži ob Miljački, v kotlini, skozi katero si je ta gorska reka prebila s težavo pot do široke ravnine sarajevskega polja. Sarajevo je sedež drinske banovine, leži 537 metrov nad morjem in šteje Okrog 70.000 prebivalcev', od katerih je 24.000 muslimanov. V ozadju mesta se dviga proti nebu mogočni Trebovič, pod katerim izvira srebrna Bosna. Poletna temperatura je slična temperaturi na Semeringu. V prejšnjih stoletjih jc mesto mnogo trpelo pod Turki. Trdnjave na okoliških hribih še danes spominjajo na slavno zgodovino Sarajeva. S svojo okolico je mesto znano kot najromantičnejše v naši državi. Tujec, ki ga vidi prvič, je naravnost vzhičen nad vsem, kar mu prikazujejo oči. Zanimiva jc takozvana »čaršija«, kjer je trgovina zelo razvita. Blago, ki ga prodajajo na čaršiji, je zelo dobro in ni drago. S turškimi džamijami in božjimi hrami drugih veroizpovedi je mesto dobro preskrbljeno. Obiskal sem na večer več lokalov, in na svoje veliko presenečenje nisem nikjer opazil pijanih ljudi Izgleda torej, kakor da bi v Sarajevu ne bilo pijancev. To dejstvo mi je potrdil celo sarajevski list, ki sem ga dobil v roke in v katerem sem čital, da sta bila radi pijančevanja aretirana »dva moška«. V mariborskem »Večemiku« se drobne policijske vesti glase vse drugače. MariborskiJoža. Ničesar ne smem zamolčati. Ko sem prišel v hotel in naročil pri vratarju sobo, me je prijazno nagovoril po naše. Na vprašanje, če je že bil v Mariboru, je dejal, da Maribora še ni videl, da se je pa slovenski naučil v Ljubljani, ko je služil vojake, in da pozna mariborskega< Jožo. Nisem polagal važnosti na to, kje‘se ie vratar naučil slovenski in kdo je ta mariborski Jože. Ko sem obsedel zvečer v neki kavami in se pogovarjal s plačilnim, me je tudi ta vprašal po mariborskem Joži. Pričel sem razmišljevati, kateri Joža mora to biti. Vprašal sem natakarja po rodbinskem imenu, toda tega mi ni vedel povedati. Preden sem legel k počitku sva še malo pokramljala s hotelirjem, ki mi je pripovedoval, da je bil pred leti v Mariboru in da si je s takratnim županom ogledal Mariborski otok. V družbi na otoku je bil tudi mariborski Joža. »Prekleti Joža, že zopet Joža. Kdo mora vendar to biti in kako se piše « »Bogami, neznam, čini mi se, da je inženjer i sječam se, da je bio na vježbi u Sarajevu.« Tedaj mi je šinila v glavo misel in spomnil sem se inž Jože Jelenca. »Eto, da, Joža Jelenc, ve-seo, lep, pametan čovjek'.« Na njegovo zdravje in pa na to, da sva »pogruntala« njegovo rodbinsko ime, sva spila s hotelirjem »pol litra«. (Konec jutri.) rnm*U Steaimm 89 OCEAHOPOLIS Ram Iti EI o v a š k m prellofli Dasi je zunaj divjala množica vedno bolj in bolj, je bila vlada trdno prepričana, da ni v nobeni nevarnosti. Na svoje naprave in obrambna sredstva se je tako zanašala, da je bila popolnoma mirna. Pričakovala je, kdaj bodo vstaši poizkusili prvi napad. Toda divjajoče množice se palači predsedstva niso približale. Izgledalo je, da so usmerjene drugam!. Toda kam? Senatorji so kmalu spoznali, da velja prvi napad palači notranjega ministrstva in ob njej stoječi hiši senatorja Tu-talisa. S tema dvema poslopjema vlada ni mogla dobiti zveze. Senator Tutalis je kakor brez glave begal po dvorani, poizkušal sam srečo pri aparatih in se nazadnje odločil, dasi so mu vsi odsvetovali, oditi domov. Kakor divja zver, ki se bori za svoje mladiče, je zdirjal do dvigala in se spustil v podzemlje do tajnega vozila. Za njim je vlada poslala dva najzvestejša višja stražarja. Doljan in Jafis sta med tem na čelu svojih ljudi, ki so bili dobro organizirani in disciplinirani, dospela do notranjega ministrstva in Tutalisovega dvorca. Ker so bila navodila že prej izdana, se je izvršila obkolitev brez vsakih ukazov. Ko pa so prvi napadalci skušali planiti k vratom stanovanjske hiše, so se nenadoma zgrudili na tla. Ista usoda je doletela one, ki so jim priskočili na pomoč. Za trenutek je množica utihnila, napadalci so obstali, Doljan in Jafis sta st spogledala. »Kaj je to?« je vzkliknil Doljan. »Ne vem«, je odgovoril Jafis. »Vladk ima na razpolago orožje, ki ga ne poznamo. Na to nismo bili pripravljeni ...« »Kaj naj storimo?« »Preskrbeti si moramo njeno orožje!« »Kako?« »Zdi se mi,« je odgovoril Doljan, »da uporabljajo neke vrste priprave za otrp-njenje in onesveščenje. če je moja slutnja pravilna, potem že poznam način, ki nam bo omogočil priti do straž in jih razorožiti. To moreva storiti samo midva sama. Kje imaš aparat za izolacijo?« »V žepu!« je odgovoril Jafis. »Daj mi ga!« »Takoj.« Jafis je segel v žep in izročil Doljanu aparat, ki ga je takoj spravil v tek. Nato je prijel Jafisa za roko in mu dejal: »Izolirni žarki delujejo v krogu s primerom 3 metrov. Pazi, da se ne oddaljiš od mene preko te dolžine. Zaženiva se proti vratom, in najina naloga bodi, zgrabiti prvega stražarja, ki ga srečava, ter ga razorožiti. Ko bova imela njihovo orožje, se nama ne bo težko boriti proti njima.« »Dobro,« je odgovoril Jafis. »Hitiva!« Z bliskovito naglico sta Doljan in Jafis, držeč se še vedno za roke, planila proti vratom Tutalisovega dvorca. Straž niki, ki so bili skriti za vrati in okni, so namerili na njiju svoja orožja, toda na njihovo največje začudenje se Doljan in Jafis nista zgrudila na tla, kakor ostali napadalci. Srečno sta dospela do vrat. V tistem trenotku je stražnik pomolil skozi odprtino cev svojega orožja ter jo nameril naravnost Jafisu na glavo, toda Doljan jo je zgrabil z vso močjo, potegnil k sebi in hip nato je bil aparat že v njegovi posesti. Stražnik za vrati je zarjul. Na njegovo mesto je stopil drugi, toda sedaj je bil Jafis tisti, ki si je prisvojil njegovo orožje. Tako sta bila naenkrat oborožena oba, Jafis in Doljan. V dvorcu je nastala nepopisna zmeda. Nekdo je dirjal po spodnjih prostorih in izdajal nova navodila. Hip nato so se odprla neka tajna vrata in ven so planili štirje krepki stražniki ter hoteli planiti na Doljana in Jafisa. Doljan je instinktivno nameril proti njim orožje, ki ga je bil pravkar iztrgal stražniku pri glavnih vratih — in sprožil. Mislil ni ničesar, kljub temu je bila posledica docela nepričakovana. Dva stražnika sta se na me stu zgrudila na tla. Doljan je sprožil drugič — in padla sta še druga dva. »Stražniki niso zavarovani z izolirnimi aparati!« je vzkliknil Doljan Jafisu. »Oči-vidno ni nihče pričakoval, da sva zavarovana midva in da se bova polastila njihovega orožja.« »Potem je zmaga naša,« je veselo vzkliknil Jafis. »Hiteti moramo!« Ne da bi premišljala, sta skočila k otrp- njenim stražnikom in jim odvzela °roZL' Tako sta imela že šest aparatov. ^rn sta se k svojim ljudem in jim izročila o orožje, ki ga sama nista potrebova : Obenem sta vzela s seboj še dva najkre kejša oborožena vstaša, ki sta ju pope ljala nazaj k dvorcu. Korakali so |eS,1a stisnjeni drug k drugemu. Posrečilo s" jim je brez ovir dospeti do vrat. Za njim so stali že novi stražniki, oboroženi ka* kor prvi. Namerjali so nanje svoje orožje, toda uspeha niso imeli. Doljanov izohrn aparat jih je izvrstno branil. lakoto mogli vsi hkrati nameriti svoja orozj skozi odprtine v vežo in stražniki, ki s0 stali za vrati, so nenadoma izginili. OtrP njeni so se zgrudili na tla. Tedaj je bil najugodnejši čas za vdor v dvorec. Vrata so bila napravljena j kovine in nepremagljiva. To sta vedela tako Jafis kakor Doljan, toda Jafis, ki J bil nekoč Morajin ljubimec, je vedel pra1-' dobro, da se dajo vrata odpreti tudi o zunaj, treba je samo poiskati neko mesto v okviru. Jafis se je takoj lotil iskanja tega mesta in ga je naposled tudi naše-Pod njegovimi prsti se je kovina vdala in vrata so se naglo odprla . . . Prizor, ki se jim je pokazal ob du v vežo, jih je osupnil. Šest stražnike* je ležalo otrpnjenih na tleh, ostali pa s se umikali v notranje prostore. Nekajse' kund je bila veža pred njimi prazna. Na* padalci so izrabili ta čas za to, da so od* vzeli otrpnjeniin stražnikom njih°v orožje, toda to so storili komaj še o Pra* vem času. Po stopnicah v ozadju so t®' daj pridrveli proti njim štirje novi straž' niki, ki jim orožja, s katerimi so razP°' lagali Doljan in njegovi, niso škodoval3. Soort Nacionalna liga. V nedeljo 1. oktobra se odigrajo naslednje tekme: v Ljubljani Primorje:Jugoslavija, v Zagrebu Hašk: BSK, v Novem Sadu Vojvodina :Concor-dia in v Beogradu BASK:Hajdu'k. Veliki lahkoatletski miting priredi mariborska sokolska župa v soboto 30. sept. in v nedeljo L oktobra. Tekmovanje bo na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Pričetek jesenskega nogometnega tekmovanja II. razreda. V nedeljo 1. oktobra nastopita v Mariboru kot prvi par v tekmovanju za prvenstvo II. razreda mariborskega okrožja SK Svoboda in SK Panonija iz Murske Sobote. Tekma se bo priče!;' ob 10. dopoldne, in sicer na igrišču SK Svobode. Avstrija:Madžarska. Na Dunaju bo v nedeljo 1. oktobra meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Avstrije in Madžarske. Evropska plavalna prvenstva leta 1934, bodo včasu od 12.—19. avgusta v Magdeburgu v Nemčiji. Kongres težkoatletskih zvez male antante In Poljske bo ob priliki tekmovanja za prvenstvo v rokoborbi med najboljšimi atleti male antante in Poljske, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo v Zagrebu. Tekmovanje priredi Croatia, in sicer v veliki dvorani zagrebškega sejma. Lepa Helena kot Ksantipa Mož prodal ženo za 1 dolar, pa se je oba branita. Sodišče v ameriškem mestu Passaiou v državi New Jersey, je obravnavalo oni dan zadevo, ki ne priča posebno o resničnosti znanega izreka, da človeku ni dobro samemu biti. 661etni Poljak Pe-trevvski je žal prepozno spoznal, da je njegova 301etna žena Helena premlada, in zato jo je proti koncu lanskega leta prodal svojemu tovarišu Maskinskemu ; dal mu jo je za 1 dolar. Menda je mislil, da ubije z enim udarcem dve muhi, ko da novoletno darilo sebi in svojemu tovarišu. Pa se je temeljito zmotil. Nekaj mesecev je šlo vse gladko, potem- je pa prišel Maskinski pred sodišče, ker je grdo ravnal s svojo ženo, ki so jo sodne listine smatrale za obtoženčevo ženo. Med obravnavo je pa prišlo na dan, da je prišla žena po čudnih potih v ob-toženčeve roke, Sodnik je seveda takoj poklical njenega pravega moža in ga pozval, naj odpelje ženo domov. Mož se je pa sodniku za ženo lepo zahvalil, a njegov tovariš, obsojen na tri mesece zapora, je v veliko sodnikovo presenečenje prosil, naj mu podaljšajo kazen vsaj na leto dni, da bi se odpočil od zakonskih sladkosti, čeprav jih ni užival dolgo. Lepa Helena, ki je prišla tako ob oba moža, je bila tudi močno presenečena. Noben mož ni hotel povedati, zakaj se je brani. Sta pač oba kavalirja. Kako je bil najden bolgarski Tarzan . .. Na nekem velikem lovu v okolici Gabrova na Bolgarskem, v gozdovih Šipke so lovci odkrili neki čuden stvor. Na nekem visokem drevesu so našli nenavadno veliko, iz vej spleteno gnezdo s streho. Nekaj pogumnejših lovcev je splezalo do gnezda, iz katerega se je pojavilo neko kosmato, opici podobno bitje, ki je pričelo tuliti. Nato pa je planilo na enega izmed lovcev in ga vrglo s silno močjo z drevesa na zemljo,' da je obležal nevarno poškodovan. Ko so ostali lovci to videli, so se naglo spustili na tla. Z ostalimi tovariši vred so nato obkolili drevo in čakali, da se neznano čudno bitje sestrada, čez 24 ur se je »Tarzan« spustil z drevesa, nakar so lovci planili nanj, ga zvezali in ga odgnali v mesto. Tu se je ugotovilo, da gre za okrog 50-letnega človeka, ki je popolnoma podivjal. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so se psihiatri in ostali zdravniki močno trudili, da so iz njega zopet napravili človeka. Neznanec je popolnoma pozabil govoriti. Preiskava je ugotovila, da je bivši, kaznjenec, ki je pred 24 leti pobegnil iz ječe, na katero je bil obsojen do smrti zaradi nekega umora. Skrivnosti »Rusalke* V Jekaterinskem parku v Tallinu v^Nj* ja pozornost spomenik »Rusalke«, Pre?| stavljajoč žensko, vtelešeno rusalko, y stoji na visokem podstavku in drži v jj' tegnjeni roki veliki križ proti morju. J spomenik je zelo popularen, ker sporni!-'! ljudi na izgubo ladje. Leta 1893. je n1? vožnjo iz Tallina v Helsingfors izgi111 ruska pomožna križarka »Rusalka« mornariškimi kadeti na krovu. Posadi je z ladjo vred brez sledu izginila in Vvs iskanje je bilo zaman. V spomin na zf' tve so postavili v najslikovitejšem de‘ Tallina spomenik. Do zadnjega niti ni lo znano, kje se je ladja potopila, b® ^ zdaj se je posrečilo pojasniti to skr' ' nost. Ko so iskali pred dvema letoma Finskem zalivu potopljeno sovjetsko P0., mornico »Tovarišč«, so našli sovjet-j? potapljači blizu estonske obale ogr0