£ftev. 15. PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 13. aprila 1921. Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako ■ r e d o ob 5. uri zjutraj. — Cena mu j« 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne Številke se prodajajo po 1 K, Spbi in dopisi «e pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in inseruti pat Upravniitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Zbor delegatov ]ugosl. Kmetske zveze. V ponedeljek dne 5. aprila se je vršil na verandi hotela »Union« v Ljubljani zelo dobro obiskan zbor delegatov Jugoslovansko Kmetske Zveze. Na zborovanju je bilo nad 100 delegatov. Pod predsedstvom načelnika poslanca Brodarja so delegati obravnavali važna politična in gospodarska vprašanja. Debata je~bila zelo živahna. Zbor delegatov je med drugim sprejel tudi j sledeče resolucije; 1. Zadružna zveza naj poskrbi, da se po načrtu začne s širjenjem zadružništva. V ta namen naj posebno prirejajo, vsaj po sodnih okrajih tedenske zadružne tečaje; na teh tečajih naj bi se vršila tudi strokov-no-gospodarska in politična predavanja in razgovori. i 2. Zadružna zveza naj skrbi, da se Ustanovi po možnosti v vsaki župniji v Sloveniji hranilnica in posojilnica po Reiff-eisenovem sistemu, 3. Zbor zaupnikov poživlja kmetsko ljudstvo, naj vse prihranke nalaga v domačih Raiffeisenovkah, da bo služil na ta način denar kmetskega ljudstva namenom in koristi kmetijskega zadružništva. 4. Vlada se poživlja, da pri trgovskih pogajanjih z Italijo zagotovi kmetijskim pridelkom in lesu prost dostop na italijanski trg, ker je drugače kmet prisiljen pod lastno ceno prodajati svoje pridelke. 5. Vlada se poživlja, da pod nobenim pogojem ne dovoli uvoz italijanskega vina v našo državo, ker bi uvoz italijanskega vina upropastil naše vinogradništvo. Carina na uvoz vina mora imeti zabranjevalni značaj in mora znašati vsaj 100 odstotkov •d vrednosti. 6. Vlada se poživlja, naj omogoči uvoz zgodnjega sadja, n. pr, češenj v času, ko našemu sadjarstvu ne more uvoz škodovati in to z razloga, da na ta način pomaga našim sorojakom na italijanskem ozemlju. POUČITE VOLIVCE, 1. da je za vsakega našega prinaša dolž-■ost Hi na volišče; 2. r katero skrinjieo naj voh; 3. da gre sa samostonojst kmetskih občin. Z državnozborskimi volitvami smo izgubili samoupravo Sloveuije, zaradi česar bo trpela tekom desetletij Slovenija na stotine milijonov škode, ki jih bodo morali plačevati slovenski kmetje, — ne smemo pa izgubiti občinske samouprave, katero nam tudi hočejo oropati. Pomen občinskih volitev. Zadnjič je Domoljub pokazal eno sla-ho posledico, če pridejo naše kmetske občine v roke liberalcem in samostojnežem, ki so prodali samostojnost slovenskega kmeta belgrajskim svobodomiselcem za izvoznice in uvoznice ter za ministrski stolček, Vlada bo nastavljala po naših občinskih uradih liberalne in svobodomiselne občinske tajnike, ki jih bo morala občina drago plačevati. Čez te tajnike ne bo imela občina nič govoriti, kakor mora danes občina tiho biti, če pošlje vlada še tako brezvorskega učitelja v faro, kateri potem namesto bi otroke vzgajal v krščanskem duhu, otroke v sokolskem duhu pohujšuje. Na Hrvatskem imajo take občinske biležnike, od katerih so nekateri najhujše propalice, in goljufajo, kradejo, a občina »ima nobene moči, da bi jih odstranila in je z dolgimi prošnjami je mogoče pri vladi doseči, da odstrani tega ali onega. Kakor se zdi( stojimo mi pred istimi dobrotami, Ce bomo pustili, da dobijo kmetske občine v roke razni liberalni in samostojni verižni ter »profitmaherji«. Jo pa še druga posledica, če dobijo cbeme y roke liberaloi in samostojneži, Znano je, kako so liberalni in samo stojni poslanci prodali Slovenijo belgraj-skemu centralizmu. Sklicujejo se na to, da je večina Slovenije s tem zadovoljna. To pa hočejo dokazati ravno z občinskimi volitvami. če se občine izreko za liberalne in socialistične občinske odbornike, bo s tem njihov dokaz doprinešen in v Belgradu bodo tudi v ustavotvorni zbornici mirno glasovali za centralizem, češ, saj ga Slovenija sama hoče imeti. Da pa pomeni centralizem za slovenskega kmeta politično, gospodarsko in kulturno smrt, to smo pa že yeč kot enkrat dokazali in to občutijo naši kmetje sami najbolj. Da bi se liberalcem in samostojnežem, ki so sedaj združeni takorekoč v eni stranki, ta dokaz lažje posrečil, zato je vi' 1a odstranila žensko volilno prvico, zato je odpravila obvezno volitev, zato so razpisane volitve na delavnik, češ, kmetje ne bodo šli volit in zmaga bo naša. Zato je tem večjega pomena, da se vsi, katerim je samostonost naših občin in samouprava Slovenije še pri srcu, vsi do zadnjega udeležijo volitev, Občinske volitve. Današnja liberalna vlada ne pozna več zakona ne postave, kadar gre za to, da škoduje našemu človeku. Zato razpušča po Zerja-vovem sistemu občinske odbore in nastavlja kjerkoli je župan naš somišljenik, liberalne puhloglave© za volilne komisarje, očividno le zato, da zbega, oplaši naše in kolikor mogoč« pomaga svojim. Zato moramo biti silno pozorni iu delati vse, kar spada v volitve, z največjo natančnostjo. Pred vsemi si danes zapomnimo tole s 1. Če kandidatne liste še nismo vložili, storimo to takoj,, kajti prepozno vložena lista je neveljavna. Najbolje je, da nesete listo osebno naravnost na okrajno glavarstvo in tam zahtevate potrdilo, kedaj a* o jo vložili. 2. Če bomo napravili na listi kake na-, pake, bo okrajno glavarstva listo poslalo nazaj tistfemu, ki smo ga na zadnji strani liste napisali za pooblaščenega zastopnika liste napram županu in političnim oblastroni. Na priloženem pismu bo glavarstvo označilo, v katerih točkah je lista pogrešena in kaj ji manjka. Tedaj mora zastopnik liste vse napake takoj natančno popraviti in listo najkasnoje tekom treh dni potem ko je dotično pošto sprejel popravljeno listo zopet vrniti okrajnemu glavarstvu in zahtevati za to potrdile. - 3. Iz par občin nima tajništvo še poročil o volilnem gibanju. Pozivamo tamočnje naše zaupnike, da store svojo dolžnost in nam poročajo kako in kaj delajo? Poročajo nam natančneje z vsemi podatki o morebitnih nasil-stvih iti krivicah, Id jih izvršujejo oblasti nad * mr Občinske ooliice so pred durmi! Hoben nai pristal ne ime ostali eomaS _ tupaui in gerenti, ter o nepravilnostih, ki Jih izvršujejo nasprotniki pri sestavi kandidatnih list ali pri drugih volilnih pripravah. 4. Naši zaupniki naj pomnijo posebno to-tole: Po liberalnem občinskem volilnem redu ni treba nikjer pred cerkvijo okiicali dan in kraj volitve (ker se liberalci cerkve tako boje, da celo oklicev pred cerkvijo ne trpe). Volitev bo razglašena na občinski deski. Zato morajo zaupniki sami od vasi do vasi, od moža do mola agitirati in razjasniti volileem, kdaj, kje in kako se bo volilo. 5. Takoj ko bo županstvo razglasilo vrstni red skrinjic, naj zaupniki sporoče vsem našim volileem, na katerem mestu stoji naša skrinjica in kedo bo naš čuvar skrinjice, tako, da bo izključeno, da bi kedo v zmoti glasoval za drugo listo. Možje na delo. Pri korupciji, ki jo sedaj uganjajo liberalci in samostojneži, mora poltenemu človeku zavreli kril Zalo proč z njimi! Pokažite to pri občinskih volitvah! Novi da^Mi. Ljubljanski dopisni urad poroča iz Belgrada. da se v finančnem ministrstvu pripravlja gradivo za finančni zakon, da bi se radi velikih izdatkov države uvedli novi davki. Seveda 1200 milijonov kron ki jih bo treba plačati turškim veleposestnikom zato, da bodo glasovali za centralizem, tudi liberalci in samostojneži ne morejo na cesti pobrati. Tako bomo centralistične verige morali celo z lastnimi žulji plačevati. Zaslepljenci pa bodo kljub temu še nadalje volili samostojneže. Zahtevamo davčne knjižice! Glede davčnih knjižic je Slovenska ljudska stranka po poslancu dr. Josip Holmjecu dne 26. marca slavila na finančnega ministra to-le interpelacijo: Davčna bremena, navaljena na ramena delavnih slojev, rastejo ne le samo od leta do leta, marveč od meseca do meseca. Kmet, obrtnik in delavec v naših pokrajinah opazuje s težko pritajeno nevoljo in z nekako grozo to strašno porast izplačil, s katerimi njegovi dohodki ne stojijo v pravem razmerju. Ali zadolžiti posestvo, ali pa ga prodati ter po širokem svetu iskati zaslužka: taka bodočnost se prav mnogoteremu našemu kmetu pod ogromnim pritiskom zaporedoma naraščajočih davčnih bremen obeta že v najbližjem času. Mučno vpliva na našega slovenskega kmeta zavest, da so davčna bremena v naši državi nesorazmerno in nepravično razdeljena. Greh je zoper socialno pravičnost, ako se na gospodarsko šibke in slabe na-vaJjujejo takšna bremena, da pod njihovo tezo omahujejo in padajo, dočim se velekapital, ki ima prevlast v industriji in zlasti v nasi trgovini, zna pod zaščito vodilnih krogov v naši državi vedno obraniti najhujšega pritiska. Protivno je tudi ne samo socialni pravičnosti, marveč tudi državni ideji, ako so davki neenako razdeljeni po raznih delih naše države, da morajo nekatere pokrajine plačevati sorazmerno veliko več davka kakor druge. Sloveniji je vsaj na tem polju prisojeno prvenstvo. Bati se je, da bodo tisti državni oblastniki, ki se tako radi širokoustijo o enakopravnosti kot trdni podlagi naše države, napram zahtevi o enakopravnosti v vprašanju davkov še dolgo ohranili gluha ušesa. Našega kmeta tudi jako muči tista negotovost, ki je v slovenski pokrajini zadnji čas zavladala glede na predpis in odplačevanje davkom. Vsepovsodi se kmetje pritožujejo, da nimajo nobenega pregleda, ali so že poplačali vse davke, ali ne, in koliko £o znašajo ti davčni zaostanki za kako leto. Ne po lastni krivdi, marveč vsled krivde davčne oblasti morajo plačevati velike opominjevalne stroške. Poleg zamudnih obresti, ki znašajo 4 %, morajo še plačati ogromne opominjevalne pristojbine, ki znašajo 4 K od vsakih 100 K davčnega zaostanka. Dočim so opominjevalni stroški prej znašali k večjemu kaki 2 K, danos znašajo na stotine in tisoče kron. Kmet, ki je vplačal veliko vsoto denarja za razne davke, je sedaj trdno prepričan, da je zadostil svoji davčni obveznosti za dotično leto. Naenkrat pa dobi od davčne oblasti opomin, ki zahteva nova ogromna vplačila in obenem še velike opominjevalne stroške, ker ni pravočasno plačal davkov. Tako se javnost vedno znova razbur.a in ljudstva se polašča vedno večja nezaup-nost napram finančni oblasti. Ljudje stojijo povsod pod vplivom splošnega občutja? da so popolnoma izdani samovoljnosti davčnih oblasti, ki tega nereda ne odpravijo, marveč se ga poslužujejo kot sredstva za svoje fiskalne nagone. Zato naši davkoplačevalci odločno zahtevajo od finančne oblasti, da napravi v Sloveniji red v zadevi davkov, njih predpisa in odplačila. Davkoplačevalci morajo vnaprej in pravočasno znati, kaj in koliko morajo plačati davkov. Vnaprej in natančno se mora določiti, koliko jim bo treba plačati tega in onega davka (zemljiškega, hišnega, osebnodohodninskega itd.), koliko teh in drugih doklad. Radi tega naši davkoplačevalci zlasti še iz kmetskih krogov nujno zahtevajo, da se jim zopet da davčna knjižica, kjer bo podrobno in natanko določeno, koliko je treba plačati po-edinih davkov, in koliko in katerih doklad, in kjer bodo tudi naznanjeni roki, v katerih zapade kak davek, te kni'žice bodo tudi služile kot najboljše dokazilo že vplačanega davka; sedanji odrezki položnic so ! namreč ^ nezadostno dokazilo, ker ni natančno izraženo, kaj se je pravzaprav plačalo, in ker se lahko izgubijo. (Vprašam gospoda finančnega ministra: Ali je voljan odrediti, da se v Sloveniji takoj vpeljejo davčne knjižice? . Vsaka hiša, v kateri /e kak član Kmetske zveze, mora imeti I,,Domoljuba", kmetsko glasilo. Še enkrat davčne knjižice. Poslanec Brodar je v zadevi davčni! knjižic posredoval pri finančni delegaciji v Ljubljani, kjer so mu povedali, da plače, vanje s poštnimi položnicami silno olajfo delo v davčnih uradih in da je treba še ei. krat manj uradnikov kot pri vplačevasju potom davčnih knjižic. Davčne knjižice pa da niso bile nikdar odpravljene, in da wa vsakdo pravico zahtevati jih. Z ozirom na to je svetovati davkopta-čevalcem to-le: Plačevanje davkov na poštne položnice ima svoje dobre strani ne samo za »rade, ki imajo polovico manj opravila, te«, več tudi za davkoplačevalca. Kolikokrat so morali kmetje čakati cele ure pri davkariji, da so prišli na vrsto in če so urad-ne ure potekle, so mnogi celo zastonj ca-kali. V tem ozira ima poštna položnica to prednost, da greš ob poljubnem času na bližnjo pošto in vplačaš predpisani znesek. Davčne knjižice pa imajo to dobrs stran, da ima davkoplačevalec vsa potrdila o vplačanih davkih na enem mestu vpisana z natančnimi podatki, katere davke je vplačal. Zato bi bilo primerno tole, na kar je finančna delegacija tudi pristala. Plačuj davke po poštni položnici, odrezke pa dobro shranjuj. Na davkariji pa zahtevaj da^ čno knjižico, katero ti morajo dati in kos* cem leta pojdi s to davčno knjižico na davkarijo, kjer ti bodo vpisali vse med letom vplačane davke. Doma vzemi v roke odrezke poštnih položnic in primerjaj. Tako bo — upamo — na obe strani ustreženo. Poslanec Brodar se je tudi pritoži w di visokih opominjevaJnih stroškov, ki so predpisani na poštnih položnicah, dasi to niti opomin ni, ampak prvi nalog, prvo obvestilo, da je treba plačati davke. Da je t« krivično, je uvidela tudi finančna delegacija in je poslala vsem pristojnim davčni«) uradom tozadevna navodila. Plačati bo kvečjemu treba stroške za poštno položsi-co in drugo, kar spada zraven. Ti stroški bodo malenkostni. Boj proti katoliški Cerkvi. Kancelparagraf je torej v ustavne® odboru sprejet. Svobodomiselne stranke se s tem nasilno posegle v notranje zadeve katoliške Cerkve, o katere namenu in nalogah niti pojma nimajo. Da tega paragrafa kato'iška Cerkev nikdar priznala ne bo in se tudi ne bo po njem ravnala, to ie Povsem jasno. Cerkev bi zatajila sebe m Kristusa ter težko grešila proti svoji vzv)* šeni nalogi, ko bi si pustila od države zapovedovati, kaj in kako naj uči. Kato'iJ«a Cerkev bi s tem izdala svoje vernike i« sC udinjala za sužnjo svobodomiselne vlade« kakor je bila to protestantovsV.a cerkev v Nemčiji in kakor je to pravoslavna pn iw8< Bt»r. IS DOMOLJUB mi Straa ITD . ----- " -i .Tega pa kato4»5ka Cerkev Se nikdar ni storila in. tudi v Jugoslaviji ne bo. Katoliška Cerkev ie tista edina, ki še oznanja božje zapovedi, kakor jih je dal Bog na gori Sinaj, neokrnjene in polne žive moči, ki dvigajo in očiščujejo naše življenje; katoliška Cerkev je tista, ki edina nam oznanja odrešilne nauke Izveličarje-ve, brez katerih zavlada povsod brezdanja krivičnost in gniloba; katoliška Cerkev je tista edina, ki nam po Kristusovih zakramentih detli potrebnih milosti in tolažbe; katoliška Cerkev je tista edina, brez katere bi bila danes vsa Evropa z nami vred uboga, teptana in izkoriščana in za tisoč let zaostala zemlja, kot so vse poganske zemlje — ne izvzemši moderne Japonske, kjer je narod suženj, vlada pa par stotinj bogatinov, ki se valjajo v razkošju in pohoti. In da je Evropa danes jama razbojnikov, ie v toliko, v kolikor je zapustila nauke, ki jih uči in oznanja katoliška Cerkev, Uničiti katoliško Cerkev v Evropi bi se reklo izpremeniti to Evropo v brlog roparjev, kjer ne bo nikdo varen ne svojega premoženja, ne življenja, ne svodobe. Kjer ni Cerkve, je sužnjost, kjer ni vere, je nasilje, .AAi ni v naši državi prav ravno tako? Čim bolj odrivajo Cerkev in vero, tem več-te nasilje občutimo povsod, prav povsod. Ko odvzemajo svobodo Cerkvi, jo odvzemajo vsem poštenim ljudem, vsem poštenim načelom in jo dajejo propalicam, krvosesom, grdobiji in krivici. Ali nI res pri nas tako? Pomislitel Veliki zbor pismarjev in farizejev v Belgradu tira katoliško Cerkev predse, zato ker oznanja božje nauke tudi takim, katerim so radi njihove hudobije neprijetni. Tira jo predse kakor prvič v Jeruzalemu, kjer so »i prepovedali oznanjati vstajenje Gospodovo, češ, da razburjajo ljudi. Že takrat pa je odgovorila Cerkev: Boga je treba bolj poslušati kot ljudi. In glas božje besede je bil še silnejši in močnejši. Veliki zbor Se je razšel za vedno — kdo ve danes imena njegovih članov — Cerkev pa stoji mogočna, silna, nepremagljiva. Veliki zbor v Belgradu se bo razšel in naši potomci ne bodo poznali imen članov tega velikega zbora: dr. Žerjava, dr, Vošnjaka, Pribičeviča —1 katoliška Cerkev pa bo stala, velika in silna ter vodila milijone duš na tej težki poti skozi življenje proti večni domovini. Za nas pa je čast in ponos, da smo danes na strani katoliške Cerkve, ki je bila vedno najlepša, najvzvišcncjža ob času preganjanja, Bolj kot kdaj se čutimo v neraz-družljivi zvezi z Njo, ki nam je edini vir naše vere, edina opora poštenega življenja, edino poroštvo srečne večnosti, Z Njo se bomo borili zase, za svoje otroke, za našo in njihovo večnost, Čemu Imamo občinske agrarne odbore? Kakor znano, so se po posameznih občinah, kt so interesirane un kakem velepoaestvu, izvolili občinski agrarni odbori, ki imajo nalogo zbirati podatke o razpoložljivi velepo-lestnišlci zemlji in jo dajati v štiriletni zakup. Tudi v občini Trebel/evo se je izvolil tak odbor, kakor zrhtevajo tozadevni predpisi. Okrožni agrarni urad v Ljubljani je z okrožnico z dne 25. jan. 1921, št 221/11., pozval agrarne odbore, naj razpošljejo takoj seznam veleposestvom v svojem okolišu, da ga izpopolnijo, koliko imajo velepsestniške zemlje na razpolago za zakup. Predsednik obč. agr. odbora pošlje sezname na oskrbništvo graščino Grmače, veleposestniku gosp. Slancu in vele-posestnici g. Trškan v Litiji. Uspeh: iz Grmač dobi seznam izpolnjen, gosp. Slane ne da odgovora, gospa Trškan pa odgovori, da nima toliko zemlje itd. ter našteva razloge, ki niso resnični. Revni občani, ki nimajo zemlje, da bi jo obdelovali in jo tudi v najem ne dobe, so zahtevali od agr. odbora, naj prijave za 4 letni zakup zemlje sestavi. Res jih jo sestavljal. To je razburilo g. Trškanovo, pošlje svojo »hudo' hčerko nad župana in predsednika agr odbora, grozi, da bo spravila prizadete, ki hočejo vzeti njeno »malo« imetje, ob službo, da bo že pokazala, kaj zmore, da bo šla k dr. Žerjavu, ker so z njegovo kuharico znane itd., on bo že naredil, da bo imela mir. Ni agr. odbor še dostavil okrož. agr. uradu prijav prosilcev za zakup, že prejme odlok slednjega z dne 7. marca 1921, št. 894, ki se odlikuje po oblastnem in žaljivem slogu. Očita obč. agr. odboru nezakonitost, ker se spušča v stvari, ki ga prav nič ne brigajo. Trškanovo posestvo da ni nobeno veleposestvo, da ne briga niti njega niti obč. agr. odbora, oziroma ne spada pod agrarno reformo. Gospo Trškanovo naj pusti popolnoma v miru, sicer se bo obč. agrarni odbor ukrotil s postavnimi predpisi. Obč. agrarni odbor da naj dela samo to, kar mu predpisuje predstoječa oblast. Oho, smo si mislili, kaj pa to pomeni; vprašali smo se, zakaj se okrožni agr. urad tako poteguje za to gospo? Zagrizena liberalka je. Premožna je. Zemlje ima dosti. Njivo v ledini, okoličani pa še krompirja nimajo kam posaditi. Radi bi drago plačali najemnino. Toda »predstoječa oblast« milostno ukaže: pusti jo revico, ker sama nič nima, pa mir besedi. Centralizem je, ml gospodje zaščitniki kapitalistov pravimo: pa pogini, če živeti ne moreš. Obč. agr. odbor je razmere pojasnil, upal je, da se zavzame drugačno stališče, pa nov grob ukaz z dne 15. marca .1921, St. 979, zapečati usodo, ne meneč se za uboge kočarje, da lo gospa Trškanova, steber liberalne domišljije, kroti kmetavzarske »hribovce«, pa je dobro. Kakšen uspeh imamo z obč. agr. odbori? Občine stroške za davčne izvlečke katastrov. Odbor nima pravice niti toliko, da ukaze pred-sloječih oblasti izvršuje v namen, za katerega je njegova naloga in je tarča, v katero ošabui veleposestniki mečejo izraze svoje mogočne strahovlade zmerjanja in zbaduuja. Prosimo, blagovoli Jugoslovanski klub te »čeduec razmere na primernem mestu malo pojasniti. (Op. ur.: Trosimo dopisnika, da pošlje natančno utemeljeno vlogo na Jugoslovanski klub.) Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu Zato vsi v Kmetske zveze! 1200 milijonov na hrbet jugoslovanskega kmeta. Da bodo morali kmetje plačati tilK Sklm veleposestnikom 1200 milijonov za zemljo, ki so jo ti veleposestniki svoj čaai ukradli kmetom in ki jo morajo sedaj vrnli ti, smo že povedali. In da bo na eno kmet-« sko družino prišlo precej stotin kronic, 19. smo tudi zračunali. Zadnji >Kmetijski liste pravi, da j* to »največji greh«, katerega so pa krivi —t srbski zemljoradniki, zato ker niso Hi X vlado. Da Je to res velik greh, storjeni nad jugoslovanskim kmetom, vemo vsi, kdo j* pa kriv, naj pa govori urada« izjava. Pokrajinska vlada za Bosno in Hercegovino je namreč dne 27. marca 1921. leta, številka 287-21 izdala razglas, v katerem pravi: »Povodom agitacija nekih članov zemljoradničke stranke proti sporazumu sklenjenemu z muslimani smatra pokrajinska vlada za Bosno in Hercegovino za potrebno Izjaviti vsem, da je sporazum sklenjen s pristankom vseh strank, ki so zastopane v kraljevski vladi r Belgradu.«; Kolikor vemo, so v vladi zastopane sledeče stranke: liberalna (demokratska), radikalna, muslimanska in slovenska samostojna. Zakaj smo š!i v vlado?" »Kmetijski list« išče razlogov, zakaj so šli v vlado, a jih ue more najti — razen strahu pred klerikalci. Drugih resničnih razlogov pa ne sme povedati, ker politične kupčije se no smejo na veliki zvon obešati. Zanimivo pa je, kako se »Kmetijski list« spravlja nad voditelja srbskih kmetov, poslanca Avramoviča, katerega je 26. avgusta minulega leta v št. 85 slavil kot »prvega moža Srbijo«, kot »velikega moža v delu za organizacijo kmetskega stanu,« v št. 14 letošnjega leta pa ga imenuje lopova, tatu, bogataša, ki ima v Belgradu več uajrazkošneje opremljenih salonov, moža, ki nima nobenega ugleda, nobene politične sposobnosti itd. Radovedni smo, kdaj je »Kmetijski list« lagal, lansko lelo nli letos, ker je težko mogoče, da bi iz prvega moža Srbije postal kar nenadoma lopov in lo v tistem trenutku, ko so samoslojueži prodali slovenskega kmeta vladnim strankam, o katerih je pisal »Kmetijski lisk, da so polne grehov. Ml nimamo razloga, da bi branili posl. Avramoviča. Vendar jc zanimivo, kaj je ta mož samosfojnežem odgovoril v listu »Selo«. To-le: 1. Vse bogastvo, ki ga ml pripisuje dopisnik »Kmetijskega Usta« v svojem lažnivem dopisu, poklanjam njemu. 2. Poklanjam mu »hišo v Belgradu, ki je vredna več milijonov«, in o kateri trdi lažnivi dopisnik, dn jo imam. 3. Modro galico je prodala Zavezu srbskih zemljoradnikov »zadruga Samostojna kmetska stranka«, ne pa društvo »Ekonom«. Za to imamo pismene dokaze. Kakor se iz tega vidi, »Kmetijski list« tudi z lažmi ne bo potegnil svojih samostojnih poslancev i« blata, v katerega so padli • svojim Škandalom, ki so ga naredili v Bel- g'aKmetijski list« 3. februarja 1921, št. 5. Danes so si umazali samostojneži roke s po-li tirni mi kupčijami na račun slovenskega kmeta ter vstopili v vlado s »starimi strankami, polnimi grehov.« Kaj še pravijo srbski kmetje o Srbski kmetski poslanci so več mesecev dovolj zaupno občevali z slovenskimi samostojneži — torej jih poznajo do poslednje vlakni. In kaj piše kmetski srbski list »Selo» o njih? Tole; xNa zahrbten načia so se Slov, samostojni poslanci vrinili v naš klub. Varali so nas, da bodo kmalu sprejeli naš program mesto svojega, ki ne znači ničesar. Verovali smo jim, ker smo v njih gledali brate Slovence, ki jih nismo dobro poznali, ker nismo vedeli, kako so nastali, s kom in kakšne tajne dogovore so Imeli in iz katerih virov so črpali sredstva za svojo neiskreno propagando, za volitve in poslance. Strupena kal, ki razjeda organizem, je bila že v telesu ,., V našem programu stoji peleg drugih tudi zahteva; da je zemlja onega, ki jo se.m obdeluje. Dokler ni prišel čas, da se ta določba stavi v ustavo, so oni molčali ir. prikrivali svoje mnenje, Ko pa smo mi zahtevali, da se se ta odredba sprejme v ustavo, so oni protestirali in glasovali proti temu. Pozneje smo zvedeli, da delajo to radi veleposestnikov, ki jih imajo prav mnogo v svoji stranki in kateri so jim dajali denar za volilno borbo. Stavili smo v svoj načrt ustave, da smatramo, da so vsi ievdalni odnošaji prenehali in zahtevali, da se ne sme izplačati nikaka denarna odškodnina begom, dosedanjim tiranom bednega in siromašnega bosanskega in starosrbskega kmečkega delavca. Samostojni pa so protestirali tudi proti tej določbi in so glasovali proti na-ISemu ustavnemu načrtu. In sedaj so vstopili v demokratsko-ra-dikalno vlado. Sporazumeli so se z njimi in z begi, da se poslednjim da denarna nagrada za to, ker je bosanski kmetič zopet dobil nazaj zemljo, katere so ga pred mno-.jgo stoletji s silo oropali. In pristali so na to, da z begi, ki hočejo zopet zasužnjiti kmeta v Bosni in Stari Srbiji, sedijo skupaj v vladi. T Oni so prodali malega kmeta v Bosni in Stari Srbiji samo zato, da bi dobili eno ministrsko mesto, eno poslaniško mesto in da bi lahko po mili volji popolnoma brez- skrbno trgovali in bogateli na račun in na škodo celega našega naroda. Juda je prodaj Kristusa; ali on se je potem skesal in se obes.l. Slovenski poslanci lakozvane »Samostojne kmetijske stranke« so prodali in izdali jugoslovanske male kmete, ali oni se zato ne bodo obesili. Nasproino. Njim bo ta izdaja priresla množico izvoznic in uvoznic in obilico državnega denarja. In vse le v korist neko-licine brezvestnih trgovcev, krčmarje* in vaških oderuhov, a pod imenom in izgovorom na slovenskega kmeta.« Hfnavščina brez primere. Kmetjski list piše: »Naši (liberalnosamo-stojni) poslanci so zastopali vedno stališče, da »je njih dolžnost vero ščititi.« Ti poslanci da so nadalje zahtevali od srbskih zemljoradni-kov, da morajo tudi ti to stališče sprejeti. Leti, da so obljubili, a da obljube niso izvršili. In Kmetijski list pravi na to, da je bilo samo-stojnežem težko ostati v klubu. O hinavščina brez primere! Vero ščitijo 1 Ali je mogoče večje norčevanje iz vere in Cerkve, kot ga uganjajo ti ve-rižniki? Pucelj sam se baba, da je kancelparagraf v prvi vrsti 011 podpiral in zahteval. In jasno smo dokazali in bomo še prinesli nadaljnje dokaze, da je kancelparagraf v živem nasprotju s Cerkvijo iu vero, da hoče omejiti in preprečiti Kristusovo naročilo: Pojdite in učite vse narode, učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal. In ti ljudje se drznejo izreči bogokletstvo, da vero ščitijo, Dalje: Kdo je poleg propale Domovine grše blatil duhovnike kot Kmetijski list. In duhovniki so Kristusova, torej verska ustanova, brez duhovnikov ni Cerkve, ne vere, ne zakramentov. Iu ti ljudje pravijo, da ščitijo vero! Daije: Poroča se nam, da je med liberalno in samostojno stranko dogovor, da se obojestransko podpirajo v ustanavljanju Sokola. Da je Sokol, brezverska šturmkompanija, je danes več kot jasno. Spomenica, ki so jo predložili jugoslov. škofje v Belgradu, to tako jasno dokazuje, da liberalci niti enega dokaza ne skušajo ovreči, dasi je hrvatska krščansko socialna zveza razpisala nagrado 10.000 kron tistemu, ki ovrže le eu dokaz naveden v škofovski spomenici. In tega brezverskega Sokola ustanavljati so se obvezali sedaj tudi samostojneži. In potem pravijo, da ščitijo vero! Človeku se gabi tako grda, brezdanja hi-navščina 1 Kmetje, poučite nevedne, kakšnim ljudem so ob volitvah dali svoje zaupanje. Shod SLS v St. Janžu pri Mokronogu. V nedeljo je bil velik shod SLS v Št. Janzu pri Mokronogu. Poročal je poslanec Sušnik, Ko je g. poslanec bičal centralistično politiko samostojnežev, so pristaši te stranke zaman čakali na g. Majcna, da bi zagovarjal politiko svoje stranke. V svoji domači občini si ni upal priti na shod. Zbo-rovalci so sprejeli več ostrih resolucij. Shodi SLS so se vršili tudi v Ihanu in pri Sv. Heleni, kjer je med velikim odobravanjem ljudstva poročal poslanec Go-s t i n č a r. Posl. Stanovnik je imel lepa shoda v Begunjah in Cerknici. Lep shod je bil tudi na Gori pri So-dražici. Naši pristaši so sestavili kandi-datno listo za občinske volitve. V tej občini bo samo ena kandidatna lista. Zborovanje KZ je bilo v nedeljo v Lukovici. Tudi ta nasprotna trdnjava se bo ob občinskih volitvah zrušila. Preteklo nedeljo se je vršilo še več shodov, o katerih pa še nismo dobili podrobnih poročil. Sijajen shod SLS v Škocijann — trdnjavi samostojnežev. Nedeljski shod SLS v Škocijanu se je zelo lepo izvršil. Poročal je načelnik Jugoslovanske kmetske zveze, poslanec B r 0-d a r. Shod se je vršil na prostem, zboro« valcev je bilo okrog 500. Neki mesar iz škocijana in neki Hrvat sta nameravala shod motiti. Kamen se jima pa ni posrečil. Morala sta lepo mirno poslušati in nazadnje osramočena oditi. Uvidela sta, da za razbijanje ni ugodnih tal. Imela sta le par svojih pristašev poleg sebe, vsi drugi so bili naši. Tudi od žensk so samostojneži izvedeli, kar jim gre. Ko so se samostojneži med govorom poslanca Brodarja smejali, jim je zaklical: :>Danes se smejete, čez dve ali tri leta se pa ne boste smejali, ako dobimo centralizem in ga bo ljudstvo čutilo na svoji koži. Vi ste soodgovorni za delo vaših poslancev.« Ko je poslanec te besede izprego-voril, so samostojneži kar obmolknili in začeli odhajati. V Škocijann je led prebit. Tudi tam bo minulo nasilje, ki so ga uvedli samostojneži. Vsem Kmeiskim zvezam. V občini Dobrnice je pogorela Knežja vas. 15 posestnikov je brez strehe, obleke in živeža. Ljudje so v veliki potrebi. Poživljam vse člane Kmetske Zveze, da se zavzamejo za svoje stanovske tovariše in jim priskočijo na pomoč. Pokažimo v nesreči stanovsko vzajemnost.. Janez Brodar, načelnik JKZ iii narodni poslanec. SLOVENCI NA WESTFALSKEM. Upam, da Vam bode liubo ako malo popišem naše življenje tukaj v Nemčiji med Slovenci. Kar se tiče društvenih stvari, smo tuka) vedno še precej močni, čeravno nam je vojna veliko pokazila, pa vendar nam ni zamorita skupnega življenja med Slovenci. Sedaj imamo še več društev, kakor smo jih imeli popre)/ Imamo večkrat veselice, največkrat s slovenskimi predstavami. Seveda nas tudi, dpieu včasih nepričakovana, žalostna novica. » Gladbeku smo imeli v kratkem dva žalostna slučaja, 30. novembra lanskega leta je edea najzvestejših Slovencev, zaupni Član našega društva in zastavonoša, rojen v St. Kn-uertu nad Laškim, po imenu Franc Pnvsek, rudokop v Gladbeku. 18. marca pa je zopet umrl Janez Češko. Pokojnik je bil rojen dne 15. maja 1870 v Gornjih Kosezah na Kranjskem. Leta 1906. fe prišel v Gladbek na West-faleko. Zapušča ženo in petletnega sina. Po-tfieba so se v obilnem številu udeležili tukaj-Injt Slovenci s slovenskimi zastavami, pa tudi »d nemškega katoliškega delavskega društva jo se udeležili pogreba. Tukaj v tujini tudi radi čitamo slovenske časopise. Tako vemo, da imate v domačih krajih hude boje za vero in Cerkev. Bodite zvesti in trdni v tem, kar fe najdražje z« vsel Premislite, kaj bi bili mi brez Boga, ne dajte sc zmotiti od brezvercev, Ee nam še toliko obetajo, pa nam nič ne_ pomagajo in nam tudi ne morejo. Tudi tukaj imamo veliko takih, ki nam ves svet obetajo, ne dajo pa nam nič. Zaenkrat zadosti, hočemo pa se še drugokrat oglasiti in vam ostanemo zve9tL — Predsednik društva sv. Barbare v Gladbeku. KONEC KARLOVEGA SPREHODA. Ka pritisk male entento (Jugoslavije, Coške n Knmnnije) je moral Kari Madžarsko zapustiti in s« j« sedaj zopet naselil r ftvici, kjer pa ostane wr*da samo nekaj časa. Nič slabega se mu Se ne Sedi, dasi ni vež cesar. Na njegovem porratku iz ladžarske v Švico ga jo spremljala kar cela tropa madžarskih, nemškoflvstrijskih in ententnih veli-kačer. Madžarska ga je tudi prhnal* za zakonitega kralja, ki naj bi takoj zasedel madžarski prestol, katar hitro bi to dopuščal njen položaj. Obljubila mu j« tudi. da mu bo letno plačevala 10 milijonov kros. ANGLEŠKO DELAVSTVO STAVKA. Ka Angleškem so rudarji e nova pričeli stavkali, ker imajo preslabe plaže. Stavkujoči delavci (udi drugim ne dovolijo (lolali. V razne rudokopo mečejo žandarji< nas ne bodo ugnali. — OrVe so Turki zopet natepli. Zgubili so v zad-njh bojih 8 tisoč mož in mnogo častnikov. — V Nemški Avstriji so je krščanska stranka ob priliki Karlovega prihoda na Madžarsko odločno izrekla za republiko. — Francozi s« r Parizii napra- vili štetjo prebivalstva. Vseh prebivalcev je sedaj 2,880.000. Pred dosotim leti jih je bilo 2,850.000. Torej je mesto naraslo za 80 000 prebivalcev, tako nokako kakor Ljubljana. To jo silno malo za Pariz. Je pa tako, kor jo tam tako malo nrarnoga življenja in zakonsko zvestobo. KRAŠNJA. Na belo nedeljo |e SLS priredila favni shod, kije prav dobro uspel. Izvrstno je govoril g. žužek. Seveda je moral priti na shod tudi neizogibni Germek, ki se je pa s svojimi malo duhovitimi medklici le osmešil in proti svoji_ volji napravil mnogo poštene zabave. Pravijo, da je vračajoč sc s shoda na tihem vendar le nekoliko preglasno se iezil in — klel, da je sploh na shod prišel. Silno zanimivo je to-le: Ko K g. žužek udaril po krivično razdeljenih davkih, sta se v obrambo davkov oglasila kar dva: samostojnež Piskar iz Blagovice ter neizogibni Germek. In to sta možakarja tudi po pravici storila. Kajti Piskar fe lansko leto plačal osebne dohodnine nekaj nad 30 kron, reci; trideset kron, a Germeku sc pa kar na obrazu in sploh na celi zunanjosti pozna, da obilni davki, ki fih drugi plačujejo, njemu na noben način niso v škodo. IZ SV. KRIŽA PRI LITIJI. Pretekli teden nas jo bila doletela visoka čast. V neki zidanici nas jo obiskal Človek, ki se nam j« predstavil za ministra in poslanca Majcna. Tudi svojo gospo ie imel seboj. Oba, kakor tudi njihovo spremstvo so bili zelo žejni. Gospod posla-' nec nam jo pravil, da bo on 3 svojo Samostojno znižal davke, da bo galiea zastonj, da bo vse ceneje in da bo že on navil trgovcem uro, da ne bodo ljudi tako odirali. Rekel jo tudi, da bo odpravil areBte, da no bodo ljudjt, ponedolžnem kar po mesec dni zaprti, Če pomagajo kako malenkost vina ukrasti itd. Tudi gospa ministrova so bili zelo zgovorni. Pravili so, da so bili lani en eol mesec r Belem gradu in kako nebeško jo tam lepo in kako dobro se jim je godilo. Rekli so tudi, da bodo naročili žvepla za naše trte naravnost iz Sodome ali pa Gomore. Oba sta nato silno hvalila Samostojno in z ganljivimi bosodami snubila za njo. Smilili so t,o nam ti žejni revčki, ki so se v potu svojega obraza trudili dokazati veliko korist Samostojno. Naši zavedni možje bodo pa takim Samostojnežem obrnili hrbel in se tesno oklenili našo Kmetsko zveze. BOHINJSKA BELA. Ker mi ni ljubo, da bi se kdo brez vzroka name jezil, kakor se jeze osebe v Bodeščah, omenjene z imeni v zadnjih dveh dopisih v Domoljubu in me naravnost sumničijo, da sem jaz z dopisi v zvezi in iu morda celo spisal, izjavljam resnici na ljubo, da jaz ž njimi nisem popolnoma v nobeni zvezi in ju tudi pisal nisem. Prosim, da tudi uredništvo to potrdi. Beli, Bela, 9. aprila 1921. Drolc, župnik. (Radi potrjujemo, da g. župnik Drolc t omenjenima dopisoma nima prav nobene zveze, ker imamo drugega stalnega dopisnika iz blejskega kota. Uredništvo Domoljuba.) MALA LOKA PRI IHANU. Kapela usmiljenih sester od sv. Križa fe dobila s pomočjo dobrotnikov star slikan kri-žev pot. Slike na postajah starega križevega pota je osnažil in okvire popravil slikar Mar-čun iz Bišč. Da je omenjena kapela na Mali Loki dobila križev pot, se fe zelo trudila Franca Kokalj iz Pšate. Mnogi dobrotniki iz okolice so prispevali lepe darove, s katerimi so pripomogli, da krasi sedaj lep križev pot kapelo redovnic križark. Križev pot je blagoslovil 15. marca t, 1, preč. g. pater Placid Fa-biani, bivši provincijal Iz Ljubljane. Kapel« sester križark so se spominjali z darovi dobrotniki, ne le v bližini, marveč tudi dobrotniki v daljnih deželah. PreS. gospodu patru Placidu in vsem velikodušnim dobrotnikom se vodstvo zavoda sester križark y Mali Loki najiskreneje zahvaljuje. V kapeli se vsak dan večkrat pri skupni molitvi moli za dobrotnike, da bi jim ljubi Bog obilno poplačal zavoda i podeljene dobrote v življenju in po smrti. VALTA VAS. Dragi bralci »Domoljuba«, dane3 Vam pa sporočamo le bolj žalostne novice. V ponedeljek 4. aprila zvečer je v gostilni brez vsakega prepira zabodel neki fant vulgo »Krančan« Lularjevega hlapca z nožem v prsi. Ranil mu je le pljuča in jc tipanje, da bo ozdravel. Pravijo, ta »Krančan« že v šoli ni bil nič prida in fe delal svojim vzgojiteljem veliko sitnosti In preglavice. Ljudje božji — tu se zopet uresničuje pregovor »Človek kaže v mladosti, kaj bo v starosti.« Vzrok temu nesrečnemu dejanju Je ženska. To Je vendar preneumno, da se dva pulita za eno osebo. Fantje in dekleta) Pamet, pamet, je boljša kot žameti — Drugi slučaj fe pa še žalostnejši. Alojzij Pire Iz Valte vasi, mlad lant, je šel v hosto k tesačem, da bi si prislužil kaj več denarja. A revež je kmalu doslužil, V petek popoldne 8. aprila ga, fe ubila podirajoča se bukev. Bil fe pri pnci mrtev. Vsega krvavega in pokvečembga so pripeljali Iz gozda. — Bližajo se volitv«, a kljub temu je vse mirno. Pametno je to, saj prestrastna agitacija samo razburja duhove, neti sovraštvo in povzroča prepire. Ne s strastjo, ampak z delom za omiko in dobrobit naroda si pridobivaimo pristašev. Končno bodo tudi liberalni samostojneži spregledali, kam so jih zavedli očaki stare liberalne stranke, katera se sedai vidno suši In krči in pretvarja v razne nove stranke In strančice. Teh pa Je sedai v Sloveniji kot gob po dežju. Vse stranke brez krščanske podlage se ne morejo obdržati, zato si iščeio novih sredstev in imen, da bi se člmdalje preživele. — Mogočna liberalna stranka se ni mogla preživeti, in ie že v zadnjih zdihljejih — tudi niena hči »Samostojna« se ne bo, ki se vzdržuje na sami laži in hinavščini, častihlepju in dobičkaželjnostL SODRAŽICA. Višji šolski svet Je razpustil krafni Šolski svet v hodražici. Zgodilo se je to po nasveta poglavarja tukajšnjih demokratov. Dosedanji krajni šolski nadzornik g. župnik fe odstav> ljen. Njegovo mesto fe zasedel starosta Sokola. OdsIovIJena sta tudi zastopnika, ki Ju fe izvolil bivši občinski odbor SLS. Milost v očeh sodraških in ljubljanskih demokratov Je našel edino le še gerent Stupica, ki ie postal sedal še gerent krajnega šolskega sveta in je torej dvojni gerent. On in bivši župan Bregar te dni prav pridno kujeta zvezo z liberalci za občinske volitve. Več o tem prihodniič. CELJE. Težek udarec Je zadel našo Marijino družbo dne 29. marca, ko se ie poslovil od nje toli požrtvovalni in vsestransko skrbni voditelj č. g. Ivan Alt. Pa ne samo Marijino družbo, temveč celo celjsko župnijo, kajti niegove zasluge glede cerkve kakor tudi katoliškega časopisja v naši župniii so velike. Zato mu kliče celjska iara, zlasti Marijina družba tisočerii Posebno vnet delavec za SKS Je postal naš nadučitelj Franc Samec, bivši Slomškar, doma iz Kompolj v Dobrepoljah. Kakor čujemo iz njemu zelo blizu stoiečih krogov, namerava ustanoviti nekakšo »zadrugo« za izvoz živine' in prašičev. Torei Je imel Avramovic vkljub nasprotnemu pisanju »Kmetijskega lista« na koncu koncev vendarle prav, ko |e dejal, da so samostojni sami špekulantje in »proiitma-herji«, katerim so na srca le izvoznice in uvoznice. Pa to ni za g. Samca še prav nič hudegaj najhujše mu je, ker ne ve, kako se taka za-drnga osnuje, kajti g. Samec ve o zadružništva prav toliko, kot belgrafski in samostoinl cen-tralisti o potrebah in težnjah slovenskega kmeta. Pa ne, da bi mi natolcevall, g. Samec 1« sam priznal svojo popolno nezmožnost na zadružnem polju. Ako hočete, Vam podamo po-polen dokaz o tej naši trditvi. Kaka bo »zadruga«, če Jo bodo ustanavljali In vodili taki možJe-»strokovn{ald«, ki sami nimajo pojma o zadružništvu? Opozarjamo vse mo2e, da Sam- cu In nleJOvJiii ne gredo im Hm. (>. Somcc »o z« krnele Ae nikdar nI »anlnial. jed« P« ko mu k«*e, vikllko navdulenoi »V bo| ia »laro ptavdol« JT SPOD. BKKNIKA NA (JORKNJSKEM. Slraieu »ločin sc k dogodil v Spodnjem fiernlku v »oboto 2. I. m »večer. Zbralo se |e nekaj lanlov nedaleč od hiše Jenkove. l'o-»eslnlkor »ln Blai Jenko fe doma prebiral ča-»op|«e, koristne kmel!j»lvu. Mati da opomni, na) gre i«l>a«. Nato gre »e v hlev pogledat k ilvitu. Na dvorišču al prlige ie clgnreto. Med trni »IMI lani«, da «« tam raitfovarlajo. Nič hudega «l«lei Ure k nJim ler lih leno potdravl. Koma) i igo t on, pa »topi k nlemu Franc Zaio-kar, ln mu veli. naj gre kar »pat. Zdafd p« »koči k nlemu *e po»«»tnik«v »ln Stare Ac-drel po domaiV Kopetov. »tar kt>ma| 10 let. in ga udari i vilami » »ah« *tk» po alavL da s« lllai Jenko UM utrudi neiaTe*ten na »la. Par lantoT ptiulopl in >1« odneseio JnadT. Ne-*a*e«ten |e leial do hitra drw<«jfa «i<*e m ii-dlholl. ie prePaia imetja te k«t*U. da K M »a t*ko •J«M »«i*ki peJt« i« Ul .vest '«« > ><«« M*V> ljubit«« Uet fcU M v»l»**» i« •,.*•:rt tsiseka, k k*U*v«« * m-MUt m- U KeJav »v it ■» l >IH*m » v'«-V:|i»i>, g« k uuj.m.**.- Vi»K'iib!t «,"(!»> mcatan-V.' * - /»«• tik ia t«sb t vvi! itvtrtih njun w b*aU voi"« ttVBil 1» «f hi L, «?ihulM> vati T*hk\< vd ».«*». W•«***' itvtlnl staria Jv.roj t« p^fnriia « tu tuaievalacin polju. — Xa fi-rimjfi iou s-"«? dami I MISBC. Ne bi tlorek irrjd, d* s* Iv Wšk* r»«M h-koralna rimknst poniiala do na*. >iuin*kik hriK><-rrr, Kar d»a so p«*lali. da bi nas farbalt. l'dea jo dnliravvki 7a?ar, povsod inani veriinik. ki se je med vojsko skri»ol doma, delal milijone in ne-»rninno rrUvlrirnl Vmrtom krompir. l>T«jt» je P« nnno«ii»np puNtulnko druiinr. V»*j toliko bi pa to Imeli liliernire >a pametne, da hi takih ri>eh tiJe' nlkai no pošiljnlj med nas. ker imsme. hixU llojtii, veliko boljših mol t fminiki občini, ki p* hoted* liberalni gospodi smrdi)«. S*me t* damo liberaleem. naj raje llika^o stoj sokoiiki dotn i Joikoi imi bankovri in /a^aTjenmi deskami, naše hite pa aaj postijo pri mira. sieer naj« »leteli tei praf. čelnikn liberalne stranke, na nedeljskem zaupnem shodu liberalne^ stranke. Med S^ " -r - v - N Tedenske novice. Politične. p V rvJo v «sia\nc-m oal>oru končan«. Vršila s* je prva soj* nstavotvorae skup^-.nr- ki je oMelovaU sajpreje odro-db<>, ki jih je izdala vlada proti komunistom. Z pia-so\i \]adnih strank so ie cdrvdbe i>dobre-ne — Muslimanskim poslanoem u Srb.je m ki pripadajo r*.1ik«;sii strank: sp tudi rwo din* po milijonih ki » j-.h deleiai nj.bevi sr>bratje Bosne is Hercegovina. so JTi do mini-strsker* pi^dsesinika Pa&i* in tudi milijone 7& svoja vdfpc«sest\* in d« bodo v nasprotnem pustili \lado na dilu. Tako i-o libenlao-samostojno- r»dikaina vlada mora",a šteti še nekuj stot.n »flijoncar it kTr^tjskih lepov. J* bo hotela *prs> iti streho. Zaani politik rvoti*1 je r noU^rirni tovariši izstop J ii radikalne stranke, ker ne odobrava po-»ruboaosne politike a» driavo. p Stranka t razsula. »Slov. N«od. poroot o tovoru ministra dr. Kukcvca, r.i- nalinjn v razamu«. — nv.vv.u, ------ kn, ki je dovršila svojo nalogo, mora priti v razsulo, ln SKS jc sijajno dovršila svojo nalogo: del slovenskih kmetov jc pognala v liberalni brezverski tabor, ga razccpila ter s tem znatno oslabila njegovo odporno moč. In to so liberalci hoteli. Dalje jc prodala slovenskega kmeta bclgrajskcmu centralizmu. Tudi v tem so libcrnlci dosegli, kar so nameravali. Končno ic Pucelj postal minister, samostojneži so profitirali pri svojih bclgrajskih kupčijah, in tudi s tem jc na-loga samostojne kmetske stranke izvršena. Zato io bodo liberalci sedaj polagoma razpustili in namesto nje ustanovili — kakor poročajo — stranko obrtnikov in ma-'\h posestnikov, ki bo imela približno iste kot SKS — varati javnost in delati ;a 1 bcr.ilnc ,'cpc. TWi »s«toto (k1 rjo no bo nit" pomagalo. Vst w tvv priti d o sapo. Izdajstvo, i. in i išf'ij.jviJ-.li samostojneži im«t «ii/vir>rtfjt:.rr Vrf' .- ,■■ uko vacbovpijoče, da (CnmijiA: i* v v. :igr.ibil. da bi •Jii luni/ ?'■:,<{ rajši* »fr.Jaike iu pro-Iltnuiliov.ir . . '..\kvT :;r.enuj«? vodili:. kr'K:« posianeo. p»-.i >'"iti 7»\\\o twa do nebes povzdi-j-. P»x"j.i I; t pi kmet jo v lastnem okraju uko dobro po.-j»j<.v da io lom temeljito propadel. r',A>ti pa in.jevljo Kmetijski 1 st pav ovo perje > lom. da naheruje nevednim ljudem, df je v.V.iaetska strac-ka dosega iv-.kr.;,^ cen peno1,: jni.umo rarino itd. E»krat jia si >o re natir>čno ^>oro-čalt. ds >e h niMnli . . jmaato«wakagK zadrohr.štvs, ki je v v lom eriru miuistr-stvu prottloge. Na »o je l il sklivau v Belgradu znani pospodarski posvet, kjer je In predlog FadruhiiJJva še preeej ugodno rešil. Ker samostojne} i nimajo niti eno rad:upe >o i seveda pri zuiJanju eaviue ravno tako nedol/-ni kol ifeimo atrikanski ljudoiroi. — Seveda sila je >Ua. iu kadar se barka )»taplja. je vsako fTodslvo dotvnv p iUtlAg. da s« šli t vlado, navaja Kmi-tiiski lisi. Ta rculop je slrah prej klerikalei. >l\»\soil U ims UaJili in preganjali, irvedli bi občinske volitve t ženskami in bi nam do prihodnjih drtavnr. oorskih volitev popoluoma zavili vrai Mi pa mislimo, da so pri nas strank:, ki «a resniJao kmetski in krtčaaski prvvram - kol Jo vedno }vw-darja Kmetijski list — ni ireba Uti ra krnela tako ofividno »Škodljive« stranko kot j? liberalnem mnenju klerikalna. vV se pa >e kljub i emu tako boje. da se iips^v vadiiati simo s poo.^ jo p-.:-le vlade in prav nič ? a»o»jo programa, pote« je naf rosni^uo, u samosh^na stranka nima drupejra p-^ama ko! boriti še na brei-v*rshx< in rj> koristi svojih i«--pov. Tako je Kmetijski lisi nebrte rele dobro ocenil svojo stranko. p šk*|»a« suanka. X* zlv.jvivai^e ra^pni-kov lihe-rair>e stranke, ki se je vršiio preteklo nedeljo v l^uMjanj. so došli tudi caslcfmiki aaino<*(vjne>«v. To se rat^rae strnsk^i -f ^Nepristranski-, vladni komisar dr. Sjnller. Vlada k aasilno rarptstila odbor kscti«kc drzibe jn imenoval« vl*dnefia komisarja, ki ima, kakor v svojem sloves, nem proglasu trdi, edino nalogo, da izvede občni zbor. Svoje namene že uresničuje, Svojevoljno določa neposredno pred občnim zborom delokrog in okoliš podružnicam. 2e celo leto so samostojneži nasilno ovirali občni zbor kmetijske podružnice v Smarjeti. Ko je bila podružnica ustanov. Ijena, je bilo izrecno določeno, da se skla. da njen okoliš s poštnim okolišem šmar-jetskim. Nekateri razgrajači iz Škocijana pa tega niso hoteli priznati in so nasilno in rokovnjaško preprečevali občne zbore te podružnice. Sedaj je la »nepristranski« vladni komisar te razgrajače nagradil s tem, da je razširil okoliš podružnice, kakor so ti nasilneži zahtevali. Ali je bilo to tudi v Vašem pooblastilu, g. »nepristranski« komisar? Večina teh razgrajačev je vpisana tudi pri podružnici v Škocijanu, Po pravilih kmetijske družbe jc pa zabra« njeno, da bi smel biti isti človek pravi ud dveh podružnic. Vsled tega so mandati delegatov tako škocjanske kakor šmar* jetske podružnico neveljavni. Seveda ne* pristranski Žerjavov komisar bo kljub temu vsem izdal povetilnice za občni zbor. Morda se bo s tem izgovarjal, češ, da bi ti razgrajači zopet motili občni zbor podružnice. Mi vprašamo: Zakaj sle poslali k občnemu zboru podružnice v Velikih Laščah zastopnika okrajnega glavarstva? AH nc bi mogli tega storiti tudi pri podružnici v Smarjeti? ra pri nas je povsod dvojna mera. Nasproti samostojnežem ^ velja noben zakon, proti nam pa nasilje. Če je to vladnim možem prav, nam je tudi. Vsa-ko nasilje sc konča s porazom, o tem se boste kaj kmalu prepričali vi, ki strankar-, sko izrabljate državno oblast. p žužemberški gerent Gustav Kernc. Deželni predsednik Baltič ic brez vsakega stvarnega razloga in ne da bi navedel za to sploh kakšne razloge, razpustil občinski odbor žužemberški. Javnost bo zanimalo, kdo je Gustav Kernc, ki ga je poverila Baltičcva vlada z gerentstvom žužem-berške občine. Ta mož, ki je siccr po svojem poklicu davkar, je posebno znan po svojih pretepaških uspehih. Ko jc služi) fc pri davkariji v Mokronogu, sc je lotil učitelja Bohinca in mu v tepežu zlomil nogo. Svojega šefa Josipa Ccrka pa je v Žužemberku napadel z boksarem in ga pobil na tla. Cerk jc tedaj telko po&kodovan na glavi obležal nezavesten. S temi pretepa-škimi junaštvi jc Kcrnc gotovo sijajno dokazal svojo usposobljenost, da postane iupan žuicanbcrški. Gniloba liberalne vlade smrdi že do neba. p ŽV.tttaa PoetjeTa slava. Mesar-minister P-K-elj se je uraiil: rJai sem tisti, ki je naj* bolj pritiskal da pride na dan kanoelparagraf) «e.m sieer katoličan, vem. da sem delal preti katoliškemu caririoja. bixVle. proti svojemu preprrfaniu. a vendar enkrat: j.« sem tisti, ki >e najbolj pritiskal, da pride ua dan kii>oe*paj-agrat.< Itomače novice. c X*ši shodi. V aedeljo dne !fl. t m. « K vr&l sjutraj po pni sv. rriaši pri Sv. K e 5 e 11 prav dobro obi^ia^ sbod. ni katanai ;e ril g pcisltBOf GostiJ-AT. Sprejele w s? F*®1 tfstn« resc-hirije pr<« JMWbfn6PDis jdredbam in proti kancelparagrafu. Razgovor je bil tudi o občinskih volitvah. — V Ihanu se je vršil v nedeljo 10. t. m. popoldne zelo dobro obiskan shod. Govoril je g. poslanec Gostinčar. Sprejele so se soglasno protestne resolucije proti Pribičevičevim Šolskim odredbam in pa za olajšavo vojne službe. Navzoči so bili tudi nekateri samostojneži, ki si pa niso upali braniti lastne stranke. Bil je tudi razgovor zaradi občinskih volitev. d Politični odbor SLS za novomeško okolico vabi svoje zaupnike k važnemu sestanku, ki bo v torek, dne 19. aprila v Novem mestu v Rokodelskem domu ob 10. uri dopoldne. Pridite gotovo vsi! d »Avtonomist«. V Ljubljani je začel izhajati tednik »Avtonomist«, ki zagovarja avtonomijo Slovenije. Stane mesečno 10 kron. List priporočamo. d Pijanci in kvanta?! iz ljubljanskih bez-nic so se organizirali. Začeli so izdajati 9voje glasilo, ki se imenuje »Pondeljek«. Vsa grdo-bija in umazanija ljubljanskih beznic, ki smr-de najbolj v noči od nedelje na pondeljek, se odlaga v tem listu. Vsi pijanci, vse propalice, vsi kvantači so obvezani, da se naroče na ta list, ki ga urejuje zloglasni, propali Milan Plut. d Vrhniki. Poročil se je starosta Katol. društva rokodelskih pomočnikov, Mihael Je-rina, z delavno in požrtvovalno članico naših društev in družb, Marijo Jurjevčič. Obilo sreče! — Ob tej priliki so gostje postavili temelj za upeljavo bolniških strežnic in zbrali vsoto 1020 kron. S tem temeljnim darom naj bo oveko-večana poroka naše odlične članice! d Vremena Kranjecm ne bodo se zjasnila, kakor je prerokoval dr. France Prešeren, 1. dokler bodo po sokolskih načelih vzgajali mladino; 2. dokler bodo imeli kameleone, ki spadajo pravzaprav v špirit in muzej, na čelu svojih obrambnih organizacij; 3. dokler bodo imeli kozle za vrtnarje; 4. dokler bodo s krokanjem reševali domovino; 5. dokler se bodo dostojnosti in morale učili na plesih; 6. dokler bodo svojo duševno hrano zajemali iz demokratskih listov; 7. dokler bo stanovanjski urad reševal stanovanjsko bedo; 8. dokler bodo s klečeplastvom izražali svoj patriotizem; 9. dokler bodo imeli samo eno državno .'.oblačilni«)« in kar celo vrsto državnih in •Inigih »slačilnic«; 10. dokler bodo od majhnega volička pri-fakovali veliko mesa. Tako smo dobili napisano v amerikan-ikem listu »Edinost«. d »Kmetovalca« lepo prosimo, naj piše tako slovenščino, da ga bo mogoče razumeti. V Ravniharjeveni članku »Splošni pojmi glede konjereje« v zadnjem »Konje-rejcu« so slovniške napake tako obilne in grde, da vsakega količkaj izobraženega bravca silno motijo pri branju, pri čemer se razumevanje itak nejasno pisanega članka še bolj otežuje. Pa tudi preprostemu, 6lovniško nenaobraženemu bravcu moramo vedno nuditi lepo in čisto slovenščino, da mu, na eni strani ne kvarimo njegove govorice, v kolikor je pravilna, na drugi strani pa da ga izobražujemo v le- em in pravinem slovenskem izražanju, rosimo; brez zamere. d ICaj v Ameriki vse vedo. Amerikanski listi prinašajo debelo tiskano novico iz Londona, da je med Jugoslavijo in Italijo izbruhnila vojska in da Postojna že vsa v plamenih. d Turjak. Umrl je Anton Žmuc, dolgo letni logar pri turjaški graščini, star 80 let. d Ne hodite skozi Vintgar, dokler ne bodo mostički popravljeni. d Pobegnila sta dne 17. marca dijaka ptuj ske gimnazije, Franjo Omerza in Otokar Ba-jee, stara 13 let. Omerza je malo večji in govori slovensko in hrvaško, nosi okroglo mornarsko čepico z napisom »Hrvatska«. Njegovo perilo je označeno s številko 52. Bajec je manjši in govori samo slovensko. Perilo ima zaznamovano s številko 38 Prosi se vsakdo, ki bi jih videl, da jih takoj prijavi najbližji orožniški postaji ali pa upravi »Dijaškega doma« v Ptuju. d UbegH zavratni morilec Janeza Kreka, 19 letni France Alič iz Trnovca ori Medvodah je neznano kam pobegnil v gozdove. Kot sokrivci tega groznega umora so bili do sedaj aretirani trije mladi kmečki fantje in Krekova žena, 25 letna Mailja, ki je obljubila za umor Aliču nagrado 10 tisoč kron. d Izkopano človeško okostje. Na temelju bančnega poslopja »Zadružne gospodarske banke« so delavci izkopali človeško okostje. Lobanjo so odnesli v muzej. d Požar. Na praznik Oznaoenja M. D. popoldne ob štirih je začelo goreti pri Kajžarju v Javoru pod Ljubljano. Pogorela je hiša, vse gospodarsko poslopje, gospodarsko orodje, seno, ves živež, veliko bleke in denarja 4000 K. Rešili so le živino in nekaj hišne oprave. Skoda je v današnjih razmerah zelo velika. Približna cenitev se je ugotovila na 75.000 K. Zavarovalnina znaša 1400 K. Požar je nastal kakor splošno po otrocih. Splošno se opaža, da stnrši premalo odločno nastopajo proti kajenju cigaret. Mali šolarji pobirajo zapa-ljene čike, a odrasli se jim pa smejajo. To jako kvarno vpliva na nerazsodno mladež. Vsak se hoče malo »postaviti« — nekateri očiino, drugi, ki imajo malo boljšo vzgojo doma, poskušajo skrivaj. Ni čudno, da plevel tako bujno poganja, ker ga splošno ne zatirajo. Odrasli pozor, da vas plevel ne zaduši! d Požar v Volčjem potoku. — Škode 300.000 kronč Dne 4. t. m. je izbrunil požar pri posestniku Ivanu Dimniku v Volčjem potoku in uničil hišo, skedenj, šupo in svinjak. 2 kravi, 1 voliček in l konj so v ognju poginili; žito, seno, slama in gospodarsko orodje je uničeno. Škode je povzročil požar 300.000 kron, pogorelec je bil zavarovan le za 1700 K. d Požar v Smlednika. Dne 1. aprila je pred 10. uri zvečer ogenj izbruhnil pri posestnici Jeraj, po dom. Drmastljevki. Zgoreli so podi in drvarnica. Ker je bilo mirno, se je ogenj omejil. Na pomoč je prihitela požarna bramba iz Mavčič. Zažgala je zlobna roka. — Kdaj se bo uresničila požarna bramba v Smledniku? d Avtomobilska nesreča. Brivski vajenec jakob Pančur iz Kamnika je s kolesom vozil po glavni cesti proti* Domžalam. Tik pred Domžalami pri prvih hišah je Pančur zapazil tri na cesti stoječe moške. Začel je zvoniti in vpiti, da naj se umaknejo, zlasti ker je z na- sprotne strani pridirjal tovorni avto. Moški s« mu niso hoteli umakniti, zavil je proti sredi, V tem trenotku je prišel avto, ki ga je zagrabil in podrl na tla. Težki avto je šel čezenj, Pančurju so bile tažko zdrobljene noge in na glavi je dobil tudi velike rane. d Samomor. V Ljubljani je mlad na* rednik Janko Kliba, dodeljen tehnični trupi v Zagrebu, od koder je ob 11. uri pri. spel z vlakom, z revolverjem ustrelil naji preje v svojo zaročenko, uradnico čekovnega urada, 21 letno Franjo Ivančič, ki se je nezavestna zgrudila na tla v kuhinji. Sam, stoječ ob kuhinjskih vratih, pa si je za tem pognal kroglo v glavo. Mrtev se je sesedel na tla. Narednika so prepeljali y garnizijsko mrtvašnico. Težko ranjeno Franjo Ivančič pa z rešilnim vozom v javi no bolnišnico, kjer so jo takoj operirali. d Uboj. Dne 2. t. m. zvečer okoli 10. ure je Andrej Stare, po dom. Ropetov iz Spodnjega Brnika udaril po glavi z gnojnimi vilami na vasi Blaža Jenkota iz Spodnjega Brnika. Prenesli so ga drugi fantje na dom, na kar je drugo jutro ob 6. uri umrl. d Stekel pes se je pojavil na Igu, črn, srednjevelik, močan pes, ves peneč in z glavo proti tlom. V divjem in besnem diru je divjal po cestah od vasi e ie treba za stvar, ki služi skupnemu namenu, ki ie v korist nam vsem. tudi res žrtvovati! Vsa! sc prav tukaj pokaže, koliko ie kdo izobražen, koliko kdo stori za dobro stvar iz ljubezni in koliko iz drugih nižjih namenov. V tem s'uča;u, potem pa če nikjer drugje, prav lahko posnemamo nasprotnike našega katoliškega prepričanja! Žrtvovati se za svojo stvar, za skupne cilje — to je njim kakor zakon! Živ primer imamo ne daleč od naše iare, kjer Eri gradnji sckolskcga doma s krampom in >pato v reki pomagajo učitelji in drugo iz-obraženstvo! Upamo, da na enak način pokažejo tudi naši lantje, nnši možje in gospodarji svojo požrtvovalno ljubezen tedaj, ko začnemo tudi pri nas graditi svoj lastni društveni dom! ^xx*xoo^ooocooooococoooooooooc,oc<3gr^ oooooooooooosocvtooooc t Gospodarski obzornik. 'dooooooouoc ocoooao»cooocxxxxx>owckxm3ocogooc.cooocugggouovva;-j j -v suooj ŽITNI TRG. Položaj na trgu z žitom je popolnoma nejasen. Ponudba in povpraševanje je neznatno. Vse čaka v prepričanju, da mora vlada odpraviti prepoved o izvozu žita. Vsled tega je sedaj nemogoče naznačiti cene na trgu. V slučaju, da bo izvoz dovoljen, bodo morale pasti cene tudi na domačem trgu, ker so padle cene tudi v inozemstvu. Izvozničarji ne bodo mogli plačati žita pridelovalcem po tistih cenah, ki bi jih mogli plačati pred prepovedjo izvoza. Za domačo potrebo se kupuje samo pšenica oziroma moka. Za to blago so cene trdne, ker je povpraševanje znatno, čeprav bi morale z ozirom na položaj na svetovnem trgu znatno pasti. Na svetovnem trgu se zadnja dva meseca opaža stalno padanje ce.i žita. Naj-preje so pričele padati ccne žitu v Amer-ki, nato se je pa pričelo širiti to padanje tudi na evropski trg. Pretekli mesec je bil tudi naš trg pod učinkom tega padanja, zato je vlada, ko je videla, da naši pridelki ne morejo konkurirati v inozemstvu, od- ?-avila oziroma zmanjšala izvozno carino, reoutno smo mogli sicer uspešno tekmovati v inozemstvu, ali nc dolgo časa, ker so cene padale naprej. Naj navedemo slučaj. Stot ameriške La Plata koruze je stal na Nemškem meseca februarja t. 1. 290 mark, danes pa stane 204 marke, torej je padla cena za 30 odstotkov. Iz vsega tega moremo sklepati, da bodo ccne žita na domačem trgu vs'ed nižjih cen na svetovnem trgu, tudi padle. Gospodarski in tržni pregled. g Ljubljanski trg. Glede govejega mesa so se ukinile samo za poskušnjo za dobo^ nokaj dm maksimalne cene vsled silno tezaraega nakupa klavne živine. Začasno ufcmjenje je bilo potrebno, da se prekine Hrajk in omogoči spraviti na trg zopet dobro blago, namesto starih krav, bikov in mlade, nedorasle živine ter zajezi vsled mogoče konkurence med mesarji podtika-vanje kosti in druge manipulacije s sumljiva« mesom. Slabo meso, ki se pah Po drugih vesteh znaša pridelek kubanskega sladkorja do 15. marca 1600 ten in 240 ton od prej, tako da znaša vse skupaj 1840 ton, od česar je pa že 1600 prodanih. — V Češkoslovaški se nadaljuje povpraševanje od strani Anglije, ali sc ne prodaja veliko, ker angeški kupci povprašujejo največ po kristalnem s'adkorju, c1o-čim za sladkor v kockah kažejo mani zanimanja, čeprav se ga je izvozilo pred vojsko veliko v Anglijo. Ker je tudi s Francijo sklenjena pogodba za kristalni sladkor, ga bo ostalo za trgovino orecei ma'o. g Vrednost denarja v Švici. 100 jugoslovanskih kron je vrednih 4 franke la santimov (to je 4 krone 15 vin.), 100 avstrijskih kron 94 santimov (vinarjev), 1M mažarskih kron 1 frank 92 santimov (to je 1 krono 92 vinarjev). g Svobodno trgorino za vse predmete nameravajo upeljati v naši državi. S tem odpadejo vse maksimalne cene, lu so bile doslej v veljavi. g Popis živil nameraval izvršiti v naši državi. To zadevo bo vodila posebna komisija. g NaS izvoz pScnice v Avstrijo. Avstrijski listi poročajo, da jo Jugoslavija v pre- teklem letu izvozila v Avstrijo 2.774 vagonov pšenice in 2.331 vagonov pšenične moke v vrednosti 168 milijonov dinarjev. g Za zboljšanje prometa. V prometnem ministrstvu v Belgradu se vrše konference vseh ravnateljev železniških ravnateljstev. Na'teh konferencah se razpravlja vprašanje o zboljšanju železniškega prometa v naši državi in sestavlja početni vozni red. g Naročila naše države pri mažarskih tovarnah vagonov. Mažarski list »Az Est« poroča, da je naša država sklenila z ma-žarskimi tovarnami vagonov novo pogodbo, ki se nanaša na popravilo lokomotiv in vagonov. Doslej so nam na Maž.arske.,i popravili 400 lokomotiv in 2500 vagonov, g Nemci nam ponujajo za odškodnino lokomotive in vagone namesto denarja. Ministrski svet je sprejel ponudbo nemške vlade, da nam na račun vojne odškodnine pošlje nemška tovarna »Barkliaus« cel nov vlak, obstoječ iz 1 lokomotive in 50 voz. Ta pošiljatev se ima izvršiti najpozneje do 1. junija t. L Naša vlada je to ponudbo sprejela, toda potrditi jo morajo še »pre-Jobrk zavezniki, nakar postane šele pra-i'omočna. Pravijo, da kadar kihne kak naš minister, da postane to pravomočno šele tedaj, kadar to potrdi antanta. g Razdelitev železniških vozov bivše i monarhije. Komisija, sestavljena v svrho j razdelitve železniških voz, je svoje delo j končala. Z razdelitvijo vagonov se je pri- I čelo 1. aprila. Za sedaj se bo razdelilo 50 ' tisoč voz, nadaljna razdelitev pa bo sledila i v najkrajšem času, g Upekjava motornih vagonov, V Kielu v Nemčiji so pričeli izdelovati novo vrsto vagonov, ki so opremljeni z motorjem, katerega goni benzol. Tak voz ima 32 sedežev in 10 stojišč, vrednost njih je pa ta, da se čimo bolj izrabljajo železniške proge. Z uspehom se uporabljajo za promet med bližnjimi kraji. Danska in Nizozemska sta naročili že veliko takih voz. g Koliko ima Jugoslavija parnikov na morju? Vsega skupaj ima 148 parnikov in , sicer 31 večjih in 217 manjših. Večino la- j dij so Italijani pograbili po vojski in jih j pridržali za sebe. g Avtomobilna zveza Celje—Dobrna in Celje—Vojnik. V Vojniku se je ustanovilo društvo, ki namerava upeljati redni avlomobilni promet med Celjem in Dobrno in Celjem in Konjicami preko Vojnika. g Obmejna postaja Postojna. V Italiji je nova obmejna postaja Postojna, ki je oddaljena od naše postaje Logatec 26 kilometrov, Vse blago, ki se pošilja v Italijo, se bo od naše strani pošiljajo do Postojne in do te postaje računalo voznino. g Črnogorski perperji se bodo zamenjali tako, da se bo za 4 perperje dobil 1 dinar. g Drobiž po 20 par pride v kratkem v večjih množinah v promet. g Gozdni zakon za Slovenijo je deželna vlada sklenila raztegniti tudi na Prek-murje. g Kmetiska šola na Gorenjskem še namerava ustanoviti. To bo prva Šola planinskega tipa v celi naši državi. Tako se bo vendar enkrat uresničilo prizadevanje na-sin poslancev. g Nova mesta živlnozdravnikov so ustanovljena na Rakeku, Jesenicah in Spodnjem Dravogradu. g Veliko električno centralo za 20 tisoč konjskih sil namerava zgladiti država pri Ku-pinu na Hrvatskem, in sicer na Savi. g Preustroj »Jadranske banke«. Dunajski list »Die Borse« poroča, da namerava »Jadranska banka« svojo centralo v. Trstu in podružnici v Zadru in Voloskem združiti v italijansko delniško društvo, dočim bi se jugoslovanske podružnice združile v jugoslovansko delniško društvo. g Za vsakega padlega ameriškega vojaka 10 tisoč dolarjev da ameriška vlada vsakemu našemu državljanu, kateremu je sin ali sorodnik padel v tej vojski kot vojak ameriške vojske. Na to opozarjamo naše ljudi in če je kateremu padel kdo v ameriški vojski, naj to naznani ameriškemu konzulatu v Belgradu. g Zlati rudnik v Benatn. Rumunski listi poročajo, da so našli pri Mehadiji v Ba-naht nove sloje zlata. V svrho izkoriščanja tega rudnika se je ustanovilo delniško društvo z glavnico 5 milijonov lejev. g Promet papirnatega denarja v Avstriji znaša nad 37 tisoč milijonov avstrijskih kron. g Papirnatega denarja je na Mažarskem v prometu za 15 tisoč 311 milijonov 800 tisoč kron, torej za 08 milijonov manj kot pa po zadnjem poročilu. g Trgovina s koruzo na Češkoslovaškem. Po naredbi češkoslovaške republike je trgovina s koruzo od 28. februarja prosta. Samo za Slovaško ostane v veljavi monopol na koruzo. g Prepoved izvoza iz Bolgarije. Bolgarska vlada je izdala naredbo o prepovedi izvoza goveje živine, sira, masti, stavbnega lesa in nekaterih industrijskih izdelkov kot papirja, tekstilnega blaga, strojev in zdravil, g Amerikanci kupujejo v Nemčiji, Zastopniki ameriških hiš potujejo po Nemčiji in kupujejo velike zaloge blaga in sicer po cenah, ki so običajne v Nemčiji. g Antanta zahteva od Nemčije tudi divjačino. Da se zaplodi v opustošenih krajih divjačina, zahteva antanta od Nemčije 120 jelenov, 63 tisoč srn, 660 tisoč zajcev, 195 tisoč fazanov. 75 tisoč fazanovih jajc, 6 milijonov prepelic. Za enkrat pretresajo v Parizu vprašanje, kako naj se ta dobava izvrši in če je izvršitev sploh mogoča, g Število živine v Švici. Po zadnjem popisu ima Švica 1 milijon 400 tisoč krav, 550 tisoč svinj, 340 tisoč koz, 240 tisoč ovac in 130 tisoč konj. Vsega skupaj ima torej okoli 3 milijone živine. g Stanovanja iz slame. Ameriški inženir Fejet je iznašel način, kako se hitro in poceni zgradi hiša. Njegova hiša je zelo enostavna. Ogrodje je iz lesa, kameri in opeko pa nadomeščajo kosi dobro prešane in impregnirane slame. Zidi hiše od zunaj so ometani z blatom ali ometom iz apna, od znotraj pa iz zdravstvenih ozirov samo z ometom iz apna. g Brezposelnost. Na Angleškem je brezposelnih nad 1 milijon ljudi. To število znatno presega število nezaposlenih v letu 1913. g Nevarnost goveje kuge. Goveja kuga se nam čezdalje bolj približuje. V začetku je grozila z zahoda, toda ta nevarnost je skoro odstranjena, prišla pa je od druge strani, iz Rusije. Boljševiške čete, za katerimi so gonili živino za prehrano, so jo zauesle na Poljsko v Galicijo in Litvo. Na same.ti Poljskem je doslej obolelo 7640 glav goveje živine, od katerih je 3291 poginilo, 3531 so pobili, ostala goveda so se pozdravila. Poljska vlada se trudi zadušiti govejo kugo, kar se godi z večjim ali manjšim uspehom. Dne 17. in 18. januarja t. 1. so se vršila na Dunaju posvetovanja zastopnikov Nemčije, Avstrije. Ogrske, Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Romunije, kaj naj se ukrene, da se razširjenje goveje kuge omeji. Nekateri so bili mnenja, da so naj prične izdelovati serum za cepljenje živine proti kugi. Ker se pa rabijo za pridelovanje seruma obolele živali, bi jih morali dobiti iz dežel, kjer goveja kuga že razsaja. Z uvozom takih živali bi izpostavili nevarnosti okužeuja naša goveda in čeprav bi razen uvoženih živali ne obolelo nabeno govedo bi smatr sosednje države državo, kjer se pridobiva serum za okuženo živino. Zastopniki so to misel opustili in sklenili naj se strogo pazi, da se bolezen ne zanese v izrednem slučaju se pa priporoča cepljenje živine. Imenovane države so sklenile, da bodo izdajale vsakih 14 dni poročila o živinski kugi. Jugoslavija se zida še vedno — žal, slabi zidarji so zraven — in zida se brez večina ljudstva, brez nas žena in preko nas. V imenu teh par besedi. — Pravijo: ženska naj molči. Dobro, molčala je, ko so gromeli topovi, ko je tuje, nemško, madžarsko vojaštvo pustošilo naše kraje, molčala je in delala, trpela. Delala z nadžen-sko močjo, da ohrani dom in sebe. Ob trpljenju in delu se je širilo obzorje, nje duh' je iskal stalne zvezde, ki donese sreče domu, rodu. Prišla je doba majniške deklara-. cije, — Za prvimi velmožmi je bilo zaveda no slovensko ž e n s t v o , ki je glasovalo! za svobodo, avtonomijo slovenskega naroda, Sestre — do takrat so bili glasovi 'ia naporno delo delo naših rok upoštevani in potem nič več, nič več. Ženska naj ne stopa v javnost, ženska naj množi tako rekoč le število prebivalcev, drugače naj ženska melči. Neumljivo je to, da ravno ljudje, ki se hočejo šteti naprednim, vzgaja ta zastareli ženski suženjski sistem? Na eni strani očitajo krščanskim strankam, da so nazadnjaške, da ljubijo zastarele nazore, med tem pa sami tako krepko hočejo vzdržati to pravo poganskih narodov, kol je bila ženska sužnja. Preko žensk so iz« šle volitve v konštituanto, preko ženski hočejo ti — napredni strmoglaviti še ne dograjeni Jugoslovansi dom v žrelo centralističnega kapitalizma, preko žensk se rešuje šolstvo itd. — Preko žensk se hoč0 še vedno voditi občinska uprava. Za občinske volitve je bil za Slovenijo potajen eakone od regenta in vlade, da bi imefe biti sastopane tudi ženske, in glejte: ti najmodernejši demokrati, ki so polni ljubezni ta monarlm, so zavrgli ukaz, podpis svojega gospoda regenta in preko njega izdajajo novi zakon, ki se po domače reče: I ženske proč, in tiho. Če gre še tudi 20. stoletje preko nas, ! tem manj častna bo zgodovina tistih, ki so glasom: »Prijatelj, pobotaj se; ker umreti __umreti je strašno.« Ta pogled in te besede sežejo mladeniču globoko v dušo. Sklone se k umirajočemu in inu zašeoečo v tiho: »Razumel sem te,« In bil je mož-beseda. r Slariši in otroci. Če sc kažejo stariši vpričo otrok mrzle do vere in izpolnjevanja verskih dolžnosti, nalagajo si s tem ve- ezvoju naše Jugoslavije držali Se.g J Jikan&ko odgovornost in pripravijo pogosto se oo n _ poganskih narodov: ženskega suženjstva. Srbske sestre nas kličejo v narodni ujedi-njeni kolo — pa naše še nc odrešene brate in sestre zunaj države. Srbske sestre, krasna »risel, Bog naj ji da blagoslova, lo-da eno s>? osmelira omeiti: prva naša naloga • rešiti sebe cknv suženjstva. Prost lastne otroke ob vero in nravnost, — Med očetom in sinom, ki sta orala, je nastal prepir, Sin je rekel: »Res je, da sem lahko-roišljen, toda samo vi ste vzrok tega,« —> > Jaz?« zavpije oče ves jezen. »Kdaj sem te učil vseli tvojih nesramnosti iu hudobij?« »Slika b'of naravnost sijujnal Spomin 'duh in rrke bodo pričele z veseljem delati za nafe brate in sestre. Dokler s,i pa ne daj bo deset let, kar sva dela!« prav na tej-ttresniči uaše socialno pravo, bo naše delo je njivj, Prosil sem vas, da me spustite £>d dela, da grem 7. drugimi otroki, svojimi tovariši, k spovedi. Pa rekli ste mi: »Ni take sile: predvsem je treba delati; farji nam ne dajo kruha, če si ga sami ne zaslužimo. Ko sem pozneje imel lepo priložnost iti k spovedi, ni se mi ljubilo, ker sem sc spomnil vaših besed in sem bil prepričan, da jc vseeno, aH naj dreni ali ne.« — Oče je molčal in ni vedel kaj odgovoriti. »Učili me ravno niste,« odgovori sin, na ta izlet v prosto naravo nepozabljivt »pa me niste od njih odvračali. Ravno še- le polovično. Na delo, zavedno ženstvo, za svoje naravne pravice! ia aajsigiiniejsa aa šfeden e! Lindsia v Ljubi 3ci, Miklošičeva cesta št. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) cbrestsi-e hranilce vloge ia vloge v tekočem rsčunu po i-sr 3" •ms brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljublartl Je največja slovenska posojilnica in je imela koncem deccmbra 1920 nad 60 milijonov kron vlog In nad K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila sc dovoljujejo na oseb!!! kredit (proti menici), na hipoteke v 'teko- Cem računu. Ker nam nadaljevanje Listka še ni dožlo, mora to pot žal izostali, kar na; nam čitatelji blagohotno oproste! Razno. »Umreti je strašno!« Več mladeničev te zahajalo v neko krčmo, kjer so navadno popivali dolgo v noč, igrali, nesramno govorili in peli. Neki večer so bili bratci zopet skupaj; samo enega v začudenje vseh, ie manjkalo »Zabavali« so se do polnoči. Naenkrat jih splaši glas zvončka: Bil je to znam glas tistega zvončka, ki j« vaščanom o."..i ijal, da gre domači duhovnik previ-devat bolnika s sv. zakramenti za umirajoče, Pot je peljala duhovnika mimo krčme; ne upajo si stopiti k oknu, utihnejo in precej časa sede molče. Posebno enega to močno pretrese. Kmalu jo potege iz sobe in gre za duhovnikom. P0 nekaterih stopinjah ze zapazi, da duhovnik s ceste krenena pot, ki pelje k hiši prijatelja, katere^ nocoj ni bilo v krčmi. Plašni stopi 'n,Kdoen„lc ™*nik,anJ v 8obo in tam zagleda na postelji mladega prijatelja, drže-cega krčevito križ v rokah. Po dovršenem sv. opravilu stopi mladenič k postelji bol-nega prijatelja, poklekne in z navzočimi vred moli molitve za umirajočega. Po kon-Canih molitvah upre svoj poslednji ugaša-tott pogled vanj in mu reče s slabotnim t----- Za razvedrilo. Rabclats — francoski pesnik, je napravil : tako oporoko: »Dolgov imam veliko, ne pote-■ dujem nič, in kar ostaja, zapuščam ubogim « Dolj nos. — Jud vpraža juda: »Rad bi vedel, j odkod imamo dolge in krive nojove?c — Severni i Iziacl: »To prihaja od tod, ker je Mojzes jude 40 ! let po pulfavt za nos vodil.« i Prijazno razjasnilo, — Poletni izletnik: »Tu ] imate par lepih, debelih prašičev. Kako pa gre i lo?« — Kmet: »Ilm' Imajo dosti žreti, leže \ e« • dar. na trebuhu, ne delajo nič — prav kakor po : letni izletniki.« >Sedaj pa pozor I Ko naštejem do it i, vsi mirno! Torej: ona, dve,.. >Gospod svetnik, splezajte na to vejo, gospa, gospodična se vsedeta na klop...« >T1 mali, pa tukaj Varčne gospodinia rabi edino ie GflZELfl MILO ki je najboljše in najceneje. jilpri (trfan) garantirani čebelo! pitanec, med iflCU za pcclvo, namizni med, 4 kg 50. K pošilja se po pošti ia železnic!. 1'oštal zavoj i kg K 2H0 - franko tam. A, Maiek, čebelar, Vrh-ntka 2it _ ... Štedilnike za vziflaole raoreznice, mlatilnice, gepeijne, Čistilnice za žito, trotube za gnojnico in pocinjeno vrjno mrežo, karboline! kakor tudi najfine|5i portland-cement se dobi pri tvrdkl H. KHSMflN v Skofjl Loki- Išče se delovodja za dalmatinsko tvornico cementnih sodov. Plača po donovoru. Ponudoe pod „«000 Delovodja «86" na opravo .DomoljnM ■ Schidit Delo i n čas prihrani, kdor robi priznano, pravo 99 Schicht°vo milo" znamk« „fclcr*" pri vtstfm vetjrm pranju, kakor tndi pri »Mktm JHfcnJu v kuhinji In gospodtnjitvu sploh. Schlthl-ovo milo Je v svoji Izdatnosti, kakovosti tn pralni snmhrastt resnttno nedoscino. Patlte na pol«« stnfcto varstveno numtfcol Zastopstvo za Siovrnijo ima tvrdka J. Globočnik in drug v LJubljani. Modna in manufakturna trgovina ,Pri Ivanki1 Ljubljana, Sv. Petra cesta štev 29 priporoča svojo vi liko zaloqo ruvnokar dosega letnega blaga za fine moške in ženske obleke: velika zbiru blagu za birmanske oblekce, dalje batistov, delenov in polsvile za bluze, cefirja, ko-tenine, bele in pisane, ni' čne hk.čevine in žrnicta, finih klotov in odej, cv Iha za postelje, platna za rjuhe, svilenih robcev in Serp v nainovejSih vzorcih. Ženske bluze In predpasniki, moške srajce doma' eqa izdelku. Blaqo prvovrstno, cene nizke, Ljubljana, Km o v trg št 10 kupuje vse vrsSe klavno živino v« v :n prašiče po na^višfi ceni. ittfckikfcMM Angleška parobrodna dražba CUNARO LINE. Zastopstvo za Jugoslavijo: •Ing n sla venska banka, d. d., Z. „reb. Odprava potnikov I., II. in III. razreda preko TRSTA-REKE in CHERBOURGA v NEVV YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno za Jugosiavuo. Natančna pojasnila daio: CUNARD LINE, ZAGREB, VRIIOVCEVA ULICA 15. in LJtJBUANA, KOLODVORSKA UL. 26. ! Prvovrstne Pfiff šfril« slnie ta Šivilje, krojače in Cevi ai je z večletno garancijo ter p. samezne dele, igie, olje itd ; a vsakovrstne Šivalne stroje p>.poroča Igu. Vok, Ljubljana. Sodna ulita St 7. -7gr:_ K. Pefenlfo LJubljana, Sv. Petra c. 13 (vogal Kolodvor. ulj Usnje ter potrebščine. Cene konkurenčne, postrežba solidna Pfl7flF illiman ra i kcr so r ,zna domača siedstva I IliUI IIUIHOII bil poznana, s katerimi se da Iz-leciti ta dolgotraiaj' čn, trdovratni in težka bolezen, se vljunno naproša, da se iobra sredstva naznanilo i a spodaj nazn Ceni naslov proti povrnitvi vseh stroskov. Najboljša sredstva se bodo potem ob-lavila v tem listu, zato se naproša, da naj vsakdo naznani svoje izkuSnie v tej bolezni, ker se s tem pomore tudi drugim trpečim, da pr dejo zopet do zdiavja. Dopisi pod PB 1921 na upravo tega lista. Fečarija Mengeš Ima vedno v zalogi vsakovrstne sobne, kmečke peči in štedilnike kikor vse v to stroko spadajoče potrebščine. Cene niske. Cene nizke. ♦ ♦ ♦ ♦ i rdeče, prvovrstno blago, se dobi, dokler zaloga, po 650 K za 100 kg pri Franc PogaCnlk-n, Ljubltana. Du iajsk» cesta stev. 36. 1211 ERJAVEC & TURU : TRGOVSKA Z ŽELEZNIKO : pri „ZLATI LOPATI" pre e Hamimerschmčcft (Mlilileisen) Ljubljana, Valvasorjev trg it, 7, — nasproti Krlianik« cerkue. — ISF" Zaloga cementa. Pohištvo domačega izdel a v vseh modemih »logih, zlasti iz trdega iu tudi ie mehkega lesa, vedno v zalogi. Izvr ujejo se tudi vsa stavbna mizarska de a. Tvornica lesenih podplatov itd. Solidno delo I Cene zmerne 1 FRAN Štf. * FAR, stroino mizarstvo s parno silo v Ljubljani, Rimska cesta liter, 16. SUKNO volno, ceflr, tiskovino, platno, ievlje, klobuke, modno In galanterijsko blago direktno iz naiboljSih inozemskih tovarn v velikanski izbiri in po čudovito nizkih cenah kunite samo v veletrgovini R. STERMECKI Celje it. 303. llustrovani cenik s 1000 slikami se poŠte zastonj. ter vse dele in opremo priporoča J. GOREČ, Ljubljana Gosposvetska cesta St. 14. Za nastopivšo spomlad priporočamo svoto veliko talogo različneea angleškega in čeSkega sukna, volnenega blaga za moSne in ženska obiene, različno perilno blago, uakor platno, Sifo e, cefirje, tis«anino v namovejfiih vzorcih in bogati izbiri, dalje razi čno volnene in šivane odeje za postelje svilene, volnene in bomhažaste robce za na glavo itd. Opozar amo tudi Da raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah, veletr eia i nuni Rnton Kunstek Ljubliana' K°pitar'e'a ul- 4> priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevlj. potrebščin na drobno in debelo. Agitirajie za .Domoljuba' Porot, prstani JDonbie verižice Stenske u e JBuilke Že ue ure Uliani MaJstFrejSs trgovina ur, zlatnine lit ] srebrnim p# ČUDEN [ LJUBLJANA 22, Prešernova 1. ] Zahteva-te ponudbe'1 finninifrll 1/1)7 dvokolesni, enovprežni, z vsebino ilUUJilllill 10L 500 litrov naprodaj. Cena 279 K. Franc HraSovec, kolar na Vrhniki. 1207 Manufakturno blago se kupi najceneje pri Angeloslav Hrastnik, _Karlovska cesta 8. jerančif. HiIII - podgane l^m stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 12 K, za podgane in miši 12 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri iivini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unlč. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za ck9port: M. J0NKER, Petrinjska uL 3, ZAGREB 1. Tovarna JOS. HEICH m. PollansKJ nasip 4. PoMea: Š«ur$o»a si. i _ PODRUŽNICE i MARIBOR NOVO MESTO Gosposka ul. 38. Glavni trg. Barva vsakovrstno blago. Kemično cisti obleke. Svetloitka ovratnike, zapestnice in srajce. KOČEVJE Stev. 39. Potrebno in koristno Je, da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja Iz Amerike po naSem posredovanju potom kr. postno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe liudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, čeS, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, Izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo trajn, predno sc odloČi poslnti zopet kaki denar. Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev Čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svo:im sorodnikom v Ameriki poslliati denar potom naSe banke, ToCna postrežba — to je vedno bilo In bo ostalo naSe geslo. F®ANK SJtKSER STATE BANK 82 CORTLANBT STREET, NEW YORK, N. Y. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto! SUTTNER & Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto! «KQ H. Suttner, Ljubljana št. 1 Mestni trg št. 23. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ' LJubljani, litka Jugoslovani« tak"**