POSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UraMMte »tort SÖST H 2MT B*. L* ÎZÎÂTS WirÄT» Chicago 111., četrtek, 14. februarja (Feb. 14). 1924. "" STEV.—NUMBER 38. načelnik je ©WjaWl, ocifluti svojo stranko ia >ti ne krivoo v oljnem škandalu. VOHAL SE JI gA mbllo- Eqeukzl »omotu. York, K. Y. — Predsedni ¡¡"obljuba, da hoče očistiti re-¿kznsko stranko oljnega škan-^je bila značilna sa otvori-'i shod njegove kampanje, e Iro ii bo prizadeval «a pri-¿dnjo službeno dobd obdržati jrigio javno alulbo v tej deieli. ilidge je tudi prvič javno go-9ril kot predsednik Združenih Wal je 2,000 članom narodna republikanskega kluba, da adatranil vae koruptne urad fcc. Ali bo pa zagovarjal vsa gi, dokler ne doženeta njegova »bna pravna zaatopnika, kdo kriv in kdo nedolžen, je dejal "Bilo je doslej že mnogo pre itljivih razkritij," je reke Hdsednik. "Moja dolžnoat je ti vsakemu posamesniku u ivdo pravico do nedolžnoati, ikler ui dokazano, da je kriv i ie drugo dolžnoat imam, in ai (uveljaviti postavp. In v tem tka biti dosleden do skrej Coolidge je prvič kot predse«! nik naatopil na javnem ehodu v \Tew Yorku. Dejal je, da oljni krivci morajo biti kaznovani. McAdoo, demokrataki pressed niiki aspirant, bi se rad izvlekel ia oljne luže. Senat se je sprsvil nad pred sednikova oljna preiakovalca. Lewis, predeednik rudarjev, je dejal as konferenci, da je preveč rudarjev v Ameriki. Konferenca se je organizirala. Konferenca za napredno poli tično akcijo je sklenila v St Louisu, da se skliče politična konvencije vseh radikalnih ele mentöv dge 4. julija. "Boljševiški" škof Brown not cerkveno obtožbo. laeesmstvo. MacDonald je dejal v svojem govoru v angleškem parlamentu da ekliče voč mednarodnih kon ferenc v avrho evropske rekon štrukelj e in svetovnega miru. Italija je še poslsls poslanika v Moskvo. ¡B Carter je odprl Tutov sarkofag in našel v njem notranjo krato, na pokrovu katere je kraljeva podo ba is čistega zlata. 60 Nemcev ubitih v izgedilr v Hov kap bogastva je saaijal, ko Predaedniški aapirant je igra* v " ^rakav staro pismu do Xookwolla. da bi ee naj «ilPtovskega kralja. Pokasala vršila v Ohioagu konfeieace pio- u f-*** Porenju. Kskor je nadalje rekel, hoče Iti previden in opreeen. Izogibate hoče vplivu vsega vpitja in n6anja. Mešati nedolžne a kriv i,Kinu nikakor ne sdi prav. Tkeodore Roosevak, ki so more jkipiti sli pa pa^ s mornariČ- |a tajnikom u je tud preiskava, ki bližini pr ■Pfa. Predsednik si je prldršal isja-»o oljnem škandalu ss nasadil Bila je to poslovilna isjava. (Dalje na 3. strani) "ii .»!,<■ F n 11 ". \ ...........j, » n' PREVEČ JE RUDARJEV, PRAVI LEWIS. $isprofci cl v nepo-s Coo- Predsodnik rudsrske unijo je de J^l îûiïdjii Itojiiörwxoip dabo meràlO tisoče radarjev iskati drugega dela. Konferenca m orgemsiraia. ova aneva sta po- greaivcev, demokratov delavoov. TUTANKAMENOVA MU MIJA ODETA Z ZLATOM. slft^a aa pokrpvu notranje trn go. Mumija ostane saprta še eno leto. PRAVI, DA JI PUPRATWBN OPUSTITI SVOJI PRBDSID NIÀKI >AIRIRAOUl. Luxor, Egipt, 13. febr. — No trenja alata rakov, v kateri je Tutankamenova mumijs povita Waahingtoa, D. O. — William platnene ovoje, bo mogoče odprta še pred konoem te aimake aeaonc v avrho, da ae mumija fotogra Žira s X-šarki. Tako je dejal danea Arthur Wiegall, egiptovaki gene ralni nadgornik aa starine. Carter odkritelj groba, je rekel včeraj da bo mumijaka krata odprta šele prihodnjo simo. | Prodno bo mumija fotografi rana, odvijejo s nje povoje, ki po-krivsjo preko 8000 let etaro trup lo. Fotografiranje s X-Žarki ras krije pravo stsrost Tutsnksmena in morda odkrije sled possbljene umotnoeti • staroegiptovskegs bal samiranjS mrliče v, kstsra je ohra nila trupla mrtvih akosi tisoč letje. \ - , Luxor, Egipt, 13. febr. — Naj večjo odkritje v zgodovini egipto logi je je prišlo všeraj popoldne v podzemeljski . grobni čutnosti Tu tan kamena, faraona, ki je vla da| v Egiptu pred 3000 leti. | • Ob navsoČnoati zastopnikov sglptologije in .sgiptovske vlade ter nekaterih alovečlK sasnstven kov js Mewerd Carter, ameriški fgiptoiog in odkritelj Tutankame aovega grobe, odprl veliki aarko fag Is rdečkastega kamena in G. McAdoo je obvestil javnoat, da je za to, da naj bi atranklai voditelji v vaaki državi rešili vprašanjCv ali je veled svoje eluš-be pri Dobenyjevi oljni kompani-ji nevreden kandidature sa demokratsko predsedniško nominacijo, ali vreden., MeActao je izrasil v pismu do Davida L. Eockwella is ohsjske dr žave svojo željo, naj bi se takšni voditelji eeŠii na tosadevni po avet v čikaškem mestu kar naj prej mogoče. McAdoo je dal tisto pismo objaviti v tem meetu. |Bivši tajnik je naavetoval, da bi naj bili na tisto konfereboo povabljeni tudi zaatopniki pro greaivcev, delavcev, kmetov Kt drugih. Tako bi ae potem po njo» govem mnenju pokssalo, kaj mi ali narod o tej skdevi. McAdoojevo pismo je selo sna-čilno in se glaai nekako takole t "Kad bi videl, če bi eklicall v ¿ikaško mesto konfereneo ker najprej mogoče. Te se bi naj vdele-žlli zaatopniki in zaatopniee takO-svanega McAdoojevcga gibfaje. "'Ta konferenca naj odloči, ali je vsled moje poštene službe pri MacDonald skliče serijo konferenc. • _______ »javil je v parlamentu, ko ia prvič nastopil kot prodeed* nik delavske vlada v Angliji, da koče sklicati tri mednarodne konference glade Nemčijo, reparacij in rtu-oroienja in svetovno konferenco aa rekonstrukcijo Evrope. Program delavske vlado ni drastičen in H-beralci «a bodo lahko podpirali. Vlada na bo trpela nobene tajnoeti v diplomaciji. Dohenjrjovl kompaniji v sede vi, yakvi.es ja pokasala veUčaataa ilija poslala poslanika i Moskvo. se selo mudi, sato js Anglijo. Pritisk Pran-proti priznanja sovjetov ni ki nims nobenega atiks s sedanjim oljnim Mtandalom, omogočeno. 13. febr. — Italijanaka je žc poslala poslanika v katero je priznala pred dnevi. Grof Manzoni in Marriani, trgovski «ts sinoči odpotovala v Ivo. Tako je Italija prehitela i'jo v popolnem vpoetavlje- diplomatičnih odnošajev a »Msko vlado. k italijanskih diplomatakih lov »e poroča, da je Francija m zadržati Italijo v prisnanju '«ov. Francoski poalanik «« v Rimu je po navodilu JJe vlade «toril vse, kar je mo-d« prepreči podpia pogodbe galijo in Rusijo, toda doaegel Kratjoija jc bila mogoče <1h ni delavsks vlada «J« n*kaj dni prej brespo-primala sovjetov. To je ri,° Mussolinija, da je naglo ■ » dosegel «po razum s Busi !" Pr, «lno ko sc pričele poga)e-r*J AdkIijo in Moekvo.. '8KA ZBOEMIOA iTM- ■A POiTHO PRBDLOOO. g*tafton, D. O. — Največja W r bila še kdaj pred F"* v mirnem času — let- rcdloga za $729,000^ Ipoitr.j I* },'U sprejeta zadnjiterek |TT°lki «krnici. Poalanci eo K1 '« priloga postavko, po KL 1 bilo dovoljenih $1,-g^" ¿drža vso je zračne po-■ Vorkom in Saa en New na. fa, VMm l4if ' "kottsat Y p^tak Zapadni veter J« v ïadnjih 24. urah i nsjntžja 29. Solace «ide ok 6:20. tat 4s V, Ob g -- Jacksonville, Hm — "Preveč je premogokopov in preveč je pre-mogarjev." Tako je rekel John L. Lewis, predaednik unije U. M. W. A., na drugi seji mezdne konference v torek. Lewia je rekel, da mnogo premogovnikov bo moralo prenehati a obratom in tisoče rudarjev bo moralo isksti dela drugod, prednoee premogovna induatrija postavi na normalno oporišče. Po mnenju Lewiaa in drugih voditeljev rudarske unije je danes 150,000 dO 200,000 rudarjev več kot jih je treba x ozirom na potrebe premoga. V zadnjih dvanaj-atih mesecih je bilo nakopanega 543 miljonov ton mehkegs premoga, to je 48 miljonov ton več kot pa dežela potrebuje tega premoga. Gotovi operatorji eo odgovorili, da nekoliko je že res, da je v Ameriki preveč rudnikov in preveč rudarjev, toda po njihovem mnenju so mnoge unijske. jame zato prenehale s delom, ker ne morejo tekmovati s neunijakimi jamami v Kentuckjju in West Virginijl. Dva dneva konference sta potekla brçs kakih sklepov in spo-razuma. Ko ao ae delegatje obeh etrank sešli v torek zjutraj, so sc nekaj čaaa prepirali, da 11 bi zborovali ali ne, ker jc bil tleti dan prasnik Llncolnovega rojatnega dne. Končno eo sklenili, da ae vrši kratka aeja. Na tej aeji je bilo do govorjeno, da ae organizira po-aebni podlcatvični odbor, ki aesto-ji is dveh operatorjev in dveh rudarjev iz veake države centrsl nega konkurenčnega polja. Ta odbor se snide v sredo in potem poroča vaem članom konference o rezultatu evojega dele. Operatorji ix Illinoiaa in India-ne zahtevajo nižanje mezdo, priznavajo pa, da ae bodo podali in podpbali novo pogodbo na podla gl stsre, sko ee teko izrečejo opc-rstorji is Ohija in zapadne Penn- eylvanije. Sledeči Člani sestavljajo pod lestvičei odbori: Buderji: T. Ks-gsn in Wijliam Hargerel iz zap. Pennaylvanije, Lee iiall in Wm Ray iz Ohija, John Kessler in )**m. Mitch is Indisnc ter Fr. Ferring-ton le Hervey Is Illinoiaa — Ope ratorji: John Ponaldson in W. Henderson is sap Penney I vani je, 8. H. Bobbins in T. R. Riddle is Ohija, R Penne in Hugh fthirkis U. Indian* ter Bice Miller in H C. Perry i« ülipoisa. 44To pa nima prav nobenega posla s izdajstvom bivšega tajnika Falla in raskritji pa raslagenji drugih, ki so krivi v oljnem šken-dalu. 4'Tu ne gre sf McAdoo js. Moje politično življenje nima nobenega pomen v primeri a pravdo progresivne demokracije. Te mors biti smsgovits, ps če je indivi-duslna požrtvovalnost še tolikšna. "Grozne razmere, ki vladsjo v Washington u dandanea korupcija, grabežnost, nesposobnost — so ustvsrile položaj, kl je nevarnejši za vlado kakor boljševizem earn. 44Tisti, ki so slorabljali javno zaupanje, morajo biti spodeni. Tisti, kl so bore proti meni t nepoštenimi aredstvi, vedo, da bi jsz v alučsju, če bi prišel do vlsdnc moči, pošteno stopil grsbsšcm ns prate ter spodil vse bresvestne vladne elužabnike is veakc;a vladnega urada. In kasnoval bi jih do okrajne meje, ki jo dopušča naši postava. *' Mogočni finančni vplivi, proti katerim aem se moral boriti dolgih šeat let, ko sem bil finančni tajnik, neodgovorni želesniški uradniki, ki so vlošlli nspsčne terjstve zoper vlado, politični go spodarji ln drugi temni elementi, vei ti ai hočejo prisvojiti kontrolo nad zvezno vlado za vsako ceno. 4'Vsi so proti meni, ker imajo strok pred človekom v predeed ništvu, ki pozna nje in njibne me tode In ki ne more kreniti a etese dolžnosti in prsvičnosti. "In če mislijo, ds niaem vre den predsedniške nominacije, ae rad umaknem. Pripravljen eem ae boriti kot proetak v bojni vrsti, je še prietavil. "Ce pa mislijo, ds naj vodim ta boj, potem hočem to etoriti z vso eilo, ki je v meni "Vee eem* pri volji atoriti, kar mislijo, da je prev In nejbol za stranko in dešelo." mumijaka 'bieta, vkovsns v Čisto »alcske^ala kskor m*«!ml gledslel. Bil js najbolj drsmstičen tre-notek v zgodovini drsmstičnegs odkritja Tutsnksmenovegs groba. Vsi nevsoči so se strinjsli, ds no-trsnja krste, ki ime obliko trupla in katera bres najmanjšega dvoma h^sni'telesne ostsnke ne-kdsnjega krsljs, neizmerno prekaša v sijaju in lepoti vse drugo bogastvo, ki je bilo najdeno v tem grobu« Munijaka trofeje popolnoma nedotaknjena. Dolga je tri metre. Pokrov truge predstavlja v dati podobi spodsj lešečegs faraona v (Dalje na 3. strsnl.) Prods, aspirant« Mo-Adooju ikoduje olje. St. Louis, Mo. — McAdoojevi stiki s Dohenyjevimi oljnimi Interesi so selo omajali in Ispodko-peli njegov vpliv med šelesnlčer-jl, kskor prsvi predeednik medr nerodne svese mašinistov William H. Johnaton. Ta je predsedo-val otvoritvenemu zborovanju tridnevne konvencije nerodno konference ss politično skcijo. Sedsajs konferenes bo najbrž omejila ovoje delo vonje na isde lanje politične platforme, Kandi-datje, ki bodo podpiaali to plat-formo, bodo dobili podporo od etrani organiziranega delavstva "McAdoo bi imel podporo od atrani precejšnjega dela organi ziraaege delavstva, ali sedaj je to selo veliko vprašanje," je re kel Johnston. 60 mrtvik in mnogo ranjenih ? Peron ja. Paris, 13. fel»r. — V isgredih med se ps rat isti in nacionalisti, ki so izbruhnili včeraj v Pirmeseaeu. 13 milj od Zweibrueekena, v po renjakem Palet inet«, je bilo po nekem poročilu «0 oeeb ubitih In mnogo renjenih. Izgredi še nis" končani 1'erenjska zavezniška komisija je razglasila okeedno stanje Fraeeosi eo nevtralni. PO0BBMI FORDOV VLAK PO-VOZIL ŠTIRI MOSKB. Oieaeltff, M. M. — Posebni vlak na bostonski šeleaniei, na katerem se ja vračal Henry Ford domov, je povozil štiri športni ka, ki so šli peš po Želoaniškem tiru. Trije, vai bratje, eo bili mrtvi na meetu. a četrti je težko telesno (oškodovan, železniško osobje ne vlake ni vedelo, kaj se je pripc tile, in vlak je vozli naprej, ne de bi ee bil ustavil. Drugi brsovlek je na poti proti jugu pobral poškodovanega Kalpha D. Reeda Is Msscheetra. Ji H-. ter n oddal v prvem mr. ■t« v zdravniško oakrbo London, 13. febr. — Ram*ay MacDonald je včeraj prvič naatopil v parlamentu kot miniatrski »redsednik. Naredil jo dober vtla. vo je končal avoj govor, v katerem je nasobložil program delavske vlade, ao mu laboritl in liberalci aplavdirali pet minut. Program, kl ga je podal MacDonald, ne uključuje nič draatič-nega in liberalci ga bodo lahko podpirali na oeli črti. V tem oslru je obatoij delavsko vlade sagotoe« ljen. MacDonald je sam rekel, da misli oetati na krmilu in ne bo reaigniral, ako sbornioa savršo kakšno manjšo točko. Ostavko poda le tedaj, Če mu sbornioa is reče nessupnioo po psrlsmentsr-nem redu. Sedenjs delsvsks vlada je prva v Angliji, ni pa sadnjs, tudi če aedanja pade. Program sunanjih ln notranjih udov, kl gs je predložil Msopo nald j« v jedru alodeČi: ' 1. Vlada pripravlja epomenioo, kl bo adreairana na vlade vseh držav v avrho sklloanja svetovne konference, katere cilj jc goapo-daraka rekonatrukcija Evrope in trajni svetovni mir. 2. Polog svstovne konference nsmersva Anglija nklieatt Šs tri druge mednsrodns konference tikatofts ee vAeajeaja Nemčije e Mgo narodov, nemim vojne odškodnino in rsaorošenja. 8, Anglija ne bo sillls Ameriko ns sodelovsnjs v evropskih problemih, ups ps na prostovoljno koopcracljo, ksdsr ameriška vlada spozns, ds ollj nove sngleške politike je omejitev oborožen ja. 4. Anglija bo * kooperlrala a Francijo glede rešitve porurskogs vprašanja, tods v odprti diplomo-oiji. 5. Vlada bo iftsls novih metod za ekapanzijo angleške trgovine. 6. Vlada predloži obaažni načrt za gradnjo stanovanjskih hiš ln m odpravo bresposeln^itl. 7. Vlada nima namena, vsako-niti davek na kapital v tem času. MacDonald ae je podrobno ba-vil s razmerami v Evropi iu dejal, da problemi reparacij in drugs vprašanja, ki Čakajo še pet let, morajo biti rešena bres odloga. V ta namen bo angleška vlada sklicala serijo konferenc s drugimi državami in pritiskala sa reiitev vseh vprsšanj. Nemčija mora pri« ti v Ligo narodov in Rusija tudi, toda Nemčija najprej. Liga bres Nemčije, Rusije In Amerike nI vredne nič. Ameriki zaenkrat on ne bo dajal nobenih nasvetov. Amerika naj dela po avoji glavi, reserviral pa bo zanjo sedež ns vseh med nerodnih tynfrrcneab in on ups, da bo Amerika prostovoljno prišla zraven, ko enkrat spozna, da Evropa rea miali na reeno delo, ne pa na nove vojne. Sporazum s Frsncijo bo doaežeo v nekaj dnevih, je rekel dalje MacDonald. Vprašanje rvperaeij in Pomrja mora biti rešeno ua tak na^in, da bodo zavezniki za-dovoljni in Nemčija ne bo trpela velike škode. On bo najbrž pred lagal, da sc okupacija Porenja poveri Ligi nerodov. 4'Rusijo smo prizneli in zdsj čekemo prihoda Rusov, s ksteriml upamo poravnati vae sporne sadove. ("'im prej bo ta stvar kon» čans, trm bolje za ves svet," je dejel MsrDonsId. Dalje Je rekel, da pradloll zbornici vse reevlucije, ki so bile sprejete na ekonomski konferenci vseli ministrskih - predsednikov Velik«* Mrk eni J*. Dv« pogodbi, bi feksta na rstifikarljo, bosta ta koj objavljeni. Delavska vlada ee bo vedno gibela v luči jevn* di-idomneij«. Ako ne Im» mogel Mae-1 Dottald tloarčl sporestim« a lo eli vso koreepondenoo s dotično vlado. Vlada uatanovi nov moadnl odbor, ki ae bo bavll a vprašanjem meade farmarakih delavcev. Vlada bo podpirala kmet i jako koopera« t i ve, no bo pa pomagala kmetom a tarifo in aubvenoljami, V avrho, da se odpravi brespoeelnoat, bo vlada isvrŠila dolgo vrsto ukrepov, kl imajo oživoti industrije, povsdiguiti trgovino in odstraniti pomanjkanje stanovanj. Ko je MsoDonsld končal svoj govor, je predlsgsl, da se ssseds-nje parlamenta pretrga aa toliko čaaa, ds se oposlefja lshko pripravi na odgovor In debato. Baldwin, vodja konaervatlvoev, ln Asquith, vodjs liberalcev, sta podpirala predlog. Neki konacrvattveo je vprašal, če je kstsri delavaki minister član aoolaliatlŠne internacionale. MsoDonsld je odgovorili "Po prsvl-UU dolsvsks socialistične (londonske) internacionale, katere člani smo vsi, kl spsdamo v Labor party, ns more noben minister kiti ¿lan njenih odborov. Delsvsks atrsnks Anglije, kl js člsnlca internacionale, bo isvršils svoje obvesnoetl. Te obvesnosti ao slid-ne on^n, ki jlhF prevsams država, »m WU«IM| n. ^HI I"«' kajtsr stopi v M «o narodov. Obveznosti' so .prostovoljne in se lshko pretrgsjo, sko nsnese potrebo,M Za Izboljianjo poštnih poolov. Washington, D. 0. - Od Bon-jsmins Franklina aem je imel vsak poštar priliko delovati M odpravo te ali one okolnosti, kl Je ovirsls poštno sluftbo od njeae uvedbe sem. Histemstične ksmps-nje so bil« vprisorjeno proti temu slu, sli kljub temu ss vsŠa sseno s nersščsnjem poštnih poslov. , Poštni depsrtment, oziroma davkoplačevalce plsčs ne leto ss nsrsščsnje tega sla v okroglih številkah $1,740,000,1 V zadnjih letih pa je postajalo Čedslje jssncje, da niste poštni depsrtment in davkoplačevalce edina, ki trpita vsled tega sla. Ze* sobna trgovina in zasebna Industrija Izgubita vaako leto na milijone dolarjev is istega vsroke, ki se ga da večji del preprečiti. Ta ekonomična potratnost — ta čuti na bolotrn — ni nič drugega kakor malomerni in pomanjkljivi naslovi na poštnih poSiljatvah, Da bi bila zmanjšana ta po» tretuoet, in da bi bilo vsaj nekoliko odpomsgsno davkoplačevalcu, in da bi bili izgubljeni milijoni dolarjev porabljeni M koristne s vrbe, je generalni poštar New določil dneve od U. do 25. februarja sa teden izboljšanja teb poštnih rezmer. Charles, Robert in Manning eo bili ukiti. <*n» tujo vlado nih probl« glede me iner«»! bo takoj objevit KOMTBMOIJA "TRSTJS STRAHU" V JULIJU. Konferenca sa napredno politično akcijo skliče sborovanje. St. Louia, Mo. — Konferenes se ns(»redno politično ekcijo, ki je tu zborovala dva dni, je zaključila, da se 4 julija t. I. otvorl konvencija, na katero ae potabljo vae delevske, fermereke in druge nS* predne politike« etranke in erge-nisaelj». Na tej konvenciji se mogoča porodi tretje strsnks. Ako ropublikonei nominirejo La Fol-irtte aa prcdM-detškege kandidata, todaj konferenca ne nomlnlre svojega kandidat s; Če pa republikanci in d«*e»okretja nominirejo nasadftjaka, poUm bo koaferenea postavila svojogs kendidaU. PROSVETA nura v"-" ^jg-Ili^. &H5 m v—, k— h— nük m S—it e D.t«« v •hUf.j-j* >t»»4) CÍ^N*»» m*mS! Hft ___ DELAVSKI KABINET IN MEZP08ELN0IT NA ANGLEŠKEM. Časi VJÍTA "Ameriška Domoviaa," ki je eicer doetikrzt menjala «roj« ime tu vieei prav krepko udarila po ferjlk, kar ji je dokazal eleve-laadaki dnevnik Enakopravnost', ko j« pričela ljubkovati a terci- Ukor ločil od rimake cerkve, tedaj bi saj doloma poravnali krivico la žalitev, ki ao jo izvriili tisoče ()m slovenskim vernikom. Klerikalno časopisje je molčalo, aH je pe akulele omeloveliti ta aleper-ski in eirov napad na iepe tisočerih vernikov. Zdaj pa prikaja "Ameriška De- I. <1.1,1. i >r k f i r i A Af i it». jali, je dandanes popolnoma v ter-] mo vinaIn akuia prepričati je v eijelakem taboru. Tercijaliaem je jo take smeial, odkar dobiva podporo tudi od tcrcijelev, da jo pn Cela effitirati po svoje tudi sa ale- fSMMlSMfrrp*» .. 'i' " • "Ameriški Domovini" je do bre znano, da je nekoč neke J<> kanee z vednostjo šupnike v Ve-diceh "švieala" kri, kader jo bila "zamaknjena". 8 to krvjo ao M delali dobre kupčije, dokler niso obleeti dofnsle, da jo /ok*n-ea kupovala telečjo kri na ljubljanski klavniei in jo prddajale po vieoki ceni. Nekaj te trtečje krvi ao prineele is stsrofa kraja tudi pobožne tercljelke s sabo in pripovedovale vernikom, da so so prinesle o ssbo sv. relikvije. Tudi U dogodek js ameriško Slovensko n s pred no časopisje ivn-ječasno imšteno obdelalo in ta "Ivindel" pribilo na steno. ?se to jo "Ameriški Domovini" dobro prvega februerjs trabóle*), kako ko- I Zagovorniki kapitalističnega načina blagovne produkcije in distribucije kaj radi odrekajo delavcem zmožnosti sa vodstvo državnih poslov. "Ek, kaj bodo delavci, ako dobe v roke vladno krmilo," govore pogosto bur-žoazni političarji in državniki, "ko le mi ne moremo reftiti , težkih gospodarskih problemov/' V Angliji je ie nekaj let sem vprašanje brezpoeel-nosti delalo predflsvico msščsnskim političarjem in državnikom. Reševali ao ga leta in seveda po ovoje» Mislili ao, ako ae dovoli bresposelnim delavcem majhna podpora, da je a Um ie rešeno vprašanje brespoeelnoeti. Podpora brezpoeelnim delavcem ne reši vprašanja bre* poeelnosti, ker podpors ne odpravlja bresposelnoati, ampak prav malo, komaj sa aposnsnje, olajša be- • ^B Thnrl jo v LJubljani znani tr v oe Anton Krejči. Pokojnik tast ilana eedmoricc in alovens ga pisatelja MUčinakega m oče vetnika dr. VUjema Krejii. -Stožicah pri Ljubljani je umrl ttilolšar "pri Urbančku" li Pečnik. Pokojnik je bil tssttn ca Tomeia Moneingerjs in Matija DolniČarja, restavrat« v hotelu Tivoli. Oeljako veeU. V Catorjovi karal sapmden delavec je ko ilovico M opekarno. Pri tem m utrgel plez ip ga podsul pod sil DobU je teiko ' telesne polko ter oo ga morali spraviti v caljj javno bolnieo. — Umrl je v bol ci pozestnik Anton Vizovii«k Trbovelj- Pred psr dnevi je pripeljan v bolnico v Celju vi teike teleenc poikodbe. Ko je tel dne U. januarja okrog 8 zvečer iU is ovoje hiše k »on ga je nepsdel nek neznan zli ves brez vsakega povoda ter zabodel noi v trebuh. Mhflkoeehe veeti. — v ^ njem SoŠevem pri Bogatki HUt je trgovski pomočnik Jakol kali is Maribora ie dalje vol v divjem zakonu s kčerke kega finančnega strsžnika. Kokailove bolesni sU bila eba obupnem poloiaju. U\o ata «i nila, de Uvfilta samomor Obira sto najlepšo obleko, oaksrse Kokeil natraUl s revolverjem, < čim je njegovi druiini uimdci p gum, da ni alodila njegwv<*»tt' «ledu. Izročena je kila sodiš** Zaradi rasnih Utvin in «oljuiij policija aretirala nekega PapJ — Bivšega upokojenega awa Malcaa Zemljlše v Breaju pri * riberu, ki je minulo jeaen ustre v razburjenosti ncker upalka. posestnika v PodkJ so psihiatri sposnsl» »e bls^ Zemljič je bila aoto jspuščea B• kajšnjege zapora in odpravlja blaanlco na Studencu. ^^^ v Aikeniku. Za Hplite obiskal poiar Žibenik, kl^ M gorele trinadetrepee palačaj^ peeeetuika Peee Wad«» O** iabruhnil ravee e polneči, w povzročilo v meatn ie večje »■ ko. Oeeflel oo tUi Ukoj n* in ae jim je teiko peare"!« f-lokellzireH. ker ja ravno »a razsojal kud vikar Žkodz nod 500.1100 Dinarjev. kajti če bi bill prilli do rovi, di m bili Um m n on pripravljen oboroženi deputijl a nabitimi pil PtOSVETA Delavske W*lM. TUTAWUM1MOVA MUMIJA ilLATOM. ^luerated Pn*-) k^sfl W (Kcd» Press.) — uuljiki rudarji «o se lo-kooperitivne OOOLTOOl KOT PEBOftBDltlK WinO KA JAVNIM SHODU (Nadtlja vanje • prt« strani.) dvoMt vr^Ji velikosti kot jo bil v življenju. Podobi je !t čistemu allU. Njegov obraz, ki se drž, lepo iu resno, je krasno izdslsm naravno odprte odi glodajo iivo in lakreČe in dolga brada je na kon cu nekoliko obrnjen« navzgor. V rokah, ki ata prekrižani na prtih ae nihaja letlo i» potlačene cedro vlne in tri ¿ovije dolgo. Od paau doli do kolen bo «late poroti vam Joče boginji, ki je čuvala kralja. Ko je bil kamenlt pokrov dvig njen, ae.ji najprvo pokaralo trojno platno, rutpeno valed starosti, s katerim jo bila momljtka krata pokrita. Carter je odgrnll platno jim iin ae j« bleščeč alitl mo* M obratovanje. Pogodili, MumlJika kr(U tioyt v ^ bodo plačevali obratne i irkofHt(u ^ u J in gotovo vsoto od vsake | ^^ jf nH»*B , zakopanega premogi, skupi- Uf vlekel faraonovo truplo v grob n ki »o votlino ko je bil pogreb. ji »pravijo sami. OMnmil je | Ako ^iutelj imeti prIbUi. Aipcfimeota r. k,.je v obratovanju prstan «.llatin Uoal r COU v Kqualtyjo. Ill F* ^j^niki uiao mttill t»***» PLlatkov i» napovedali «o je bUt. ie d|U P%roUli oskrbnik* m voda je JjvM rudarska unija je Ali 2o Kudarji »o apravili V odd SSk, in popravili Ikodo. Na-Hi k oskrbniku in naredili M »pravijo ^HH pogodbo in unija jo jo ra llt. pogodba ji veljavni do K. V rudniku dela 11* mol. rji »o pfeprieani, di bodo demonstrirali uspeh dolav-«prave in kooperativne pro- idtednikova izve Ijinea zanič. uo natancnu sliko dramatičnega trenotks, naj al najprej zamisli osko in niako čumntto, vaekano v Iivo skalo. Stene ao poslikane i vorakhpi scenami. Bpredtj je iku pina gledalcev, Id ao rnogbvi ln v aimik arijcih. V votlini ji vro Čc. V eaadju votline pod svele po Stavljeni»! lesenimi podporami, Ikripoi in vrvmi lili na tleh ogromna maaa kraljevega sarko-figi, ki čarobno odaeva v luči električne < avetilke, ki ima 8000 avefoih ail. Tik pred rakvo itoji Howard Carter in zriven je njegov pomočnik Cillender. Z* njim se tilče povabljeni goat je, mad ki terimi ao Jtmea H. Bresstsd, profesor na Čikalki univerii in gli-•oviti egiptolog, profesor Percy E. Newbowjr, profeior Pierre Laciu, aloveČegt' * MuJm ' v Kairu, Oeorgi Fouoirt in H. X. Winloek, Carterjeva pomočnika, Albert M, tythgoe, karat egiptov-akega oddelka v Metropolitan mu-tiju v Hew Jofka, egiptovski mi-niatir ti javni dala ln drugi. J Ko je bilo vii priprivljeno, j« Carter dil tnimsnje in Hlrje ds-Uvel io potegnil^ vrvi. Počni in brit vaakega lun»i je lil pokrov gor, doklor nf obatil tri čevlje nad rikvijo. Delo ji trgjilo pol ure, Carter je prvi pogledal v «trko tag. Videl jo li valovito iginjono rujivo platno. Carter in Cillender iti pričeli odgrinjati platno pri nogah. Počiti iti delili. Naj prvo ae je pokattla črna mata, ali kmalu je zableftčalo zlato ln leo je bilo plitno odatranjano, je sati i^teljakega odbora ontmjene-1 »voda in pa Prvo narodno Jutwkgmm v vaem evojem vili 1 Aanitvu. Ni glivi imi podobi (4nima" ili obilljno «tiroegip-tovako povito frituro, ki m vidi na afingih ln v a rad i kitere zna menja avete kiče polog kragulji vi glivi. V okvirju te frituro ta je poktcil mUdeniiki obrit itkrlh Oči it iragonita, tenkegi in fino iakrivljenoga nosu, Izrecno fino Itritljanlh uatnio in t dolgo, koneu takrivljeno brado. Bdi madež na tlatl pločevini, ki od« pokrov krtte, ao Črne noge» da bi bile poaiplne i premogo prahom. Veneev ni bilo v aarko-fagu. ' " Carter ja dejal pozneje, di otvoritev mumijekc krate zahteva toliko dela ,da je nemogoče, di n, D. 0. — Bemt jI razjarilo in rizkičile to, da predsednik Coolidge na mara M|na njegovo rezoluiijo, v bin i slu bi moril prodaod-ipoditi mornaričnegi tijni-Denbvja iz klbinetne alulbl. tedaj je javnoat itvodlll, do KD|t zavrgel predtednikovo | nvnitelj aovanjc izrednih privnih zve-nleev za prtvno poatopinje ti viem krivcem v oljnem riilu. Eden je odvetnik 0U|« Strawn iz Chicaga, drugi pa aeoator Atlee Pomerene iz driave. Ki eksekutivni aejl jo aenatni ovalni odaek dognal, da jo ik Strawn Član ravnatelj-I odbora denarnih tavodov Fint National ln Pirat Truit Saving« Bank, ki ati pod kon-nlo oljne kompanije Sinclair. «ne je tudi nesprejemljiv, I P» eato, ker je bil'tudi v tveti oljno korporacijo. Predsednik denarnega tavoda Truat k. Saving! Bank of fefo Melvin E. Taylor ji iapo-da je odvetnik Striwn čim (Nadaljovaujo i prve ttriui) Dejal je, da u« potrebuje kongve-•ovih nasvetov, kako uveljfcviti poiUvo. Skupičina republikanske stranke je hotela polastiti spomin A brahama Linoolna. Coottdgov« besede v 8|iomia mučeniikega predsednika m bile kratke. Poleg Kdaoduika Waahingtona ji bil eoln eden najalavnejiih mu»t vaeh časov, je dejil Coolidge. Daleč proč od medfrne banket-ne dvorane, po kateri te ji rasli valo bogato {aikotje, ao bili ie drugi posluialci. To ao bili kmečki sinovi v ponižnih in akromuih kmečkih kilah in kočah. Predeed ¿lika so poslulali na radijaka slu Isls. In predsednik ji posvetil prve stivke svojega govora k»e» tom. Predsednik, jc naglo prehajaj i predmeta na predmet, t odpomoč nih odredb ta k^tUvtvo je pro-iel na vladno fip|heo ln razmere nale delilo v goapodirtkem qz1-ru. Dotaknil is je tudi davkov Co ne bo ljudatvo pritiakilo ni kon gm, bo Mollo^ovg divčna pred loga porafona. *On um - js prot vaem biitvenim itpromembam v predlogi: Njegova- vmnji politiki m tpremenihi, jo rekel. PO njegovem mnenju je prliil čit, ko ae inorijo Zdrniene driave vdelelit poravnanja evropskih dolgov. Po-alanstvo generala D|weti ie bo zjilovllo, Ao mu ne bodo pomi ga le Zdrulono driave. i Prodajanje orožja Mehiki odločno sagovaiMfJ i hioago, 11». — Dve veliki grad nji — novo Balaban k Ratzovo gledalilče na llroadwayju in Jlwrenee pa leleanilko postajno Poslopje Union — z mnogimi dru-rimi inanjiimi stavbnimi deli ata ustavljeni, ker je priblllno &OOU oznikov in šoferjev *astavk|lo v lorek. Od 1. januarja sem ao imeli zastopniki zveze stavbnih podjetni kov in unijski uradniki koufaran co, da bi prilli do pobotanja glede na novo mezdno lutvico. Med temi pogajanji ao ualjtki voditelji zahtevali 91 centov po-vi&ka na dan ln oaemurni delavnik. Obe aahtevi to delodajalci zavrnili. ''Bedaj , ae ne da reci t gotovostjo, koliko delivoov jo n- Stavkalo," je dejal prediednik elodajilake zveze J. W. Newman ' Poleti, ko je ta atroka najllvah-nojla, je ualulbonih kakih 8,000 voznikov in loferjiv. Potimi ji manj atavbiuakigi dela, valid Česar jo Itevilo teh dUivoev pre-ffj inanjle. e. Obe banki ata pod kontro* oljne družbe Standard. Ijni magnat Leo filtack, ki ae Pfujtl za pravici ni teipot-pljuem polju v lotu 1^17., povedal odseku, kako ga jo ta-9 obvestil neki uradnik oljni panije Standard o tola, da bo >rry F. Sinclair sklenil i notri-departmentom, čigir tljnik W tedaj Albert B. Pili, nljem-o pogodbo. tapagandru vodja med |vi-o vojno in kovač raznih »a-dčmk obvestil George Creel ^Povedal, da je prejel od fitao-«.000. Stack je odkupil CriO-je bil ta oaeben prijatelj ~tnega mornaričnega tajnika ^h» Danielaa. «dnrv M. Veil iz meata Albnr-s«. New Moxieo, je zatrdil, I u je povedtl M. L. Po*, ki eden glavnih McAdooj* K'Mnjtčev, o pojasnilu taj-* i-'slli. zakaj jo ta oddal tla. J*« «ijne rezerve Sinclairju v ¿tiri -lni poprej, preden je P'jel prvdnednik Harding. fctnttor Hoed je rekel, da so t»ti možje, ki ao bUi ta t«, *«m po goljufiji izvoljeni •r Newberry nadalje v ae korali proti Denbyjevi •nji. gonovi vladi pa je trajno prijatoljstvo. zagotovljeno PriatgvU p« je, da ne odobrava kupčije a oroljim in di bi bil ti lo vesel, če bi prillo do svetovne konferenco ti nidiljno omejiti v vojnigi orožja. Qenerilni pokar New in Bas com Slomp, ki je dekin julnih republikancev, ata bila med ikrb nimi in vernimi opizovtlci tega kaklen učinek "bo naredil prid aodnikov govor ni poalulalitvo dvorani. Poaluialatvo je prvič prekinilo predsednika a ploakanjom, ko jo v tvojim govoru pičil a dtvč-nim vpralanjem. Pokazalo jo ve liko navdušenje, ko je ratliga govornik toorijo, zakaj bi znila nje davkov. M bogastvo koriali lo revnim slojem. P^i(|se lawndajui avi. chicago, iuihois. Iivrinvnlnl ^Urt - UPPRAVH»OOtKKi -oravnalj «Utils NI» CMIsa. HH POROTNI ODSEK. S^gi^^flil* OSREDNJI OKftOUKi VZHODNO OKftAUKi SAPADNO OlUtOUK ÉOLNIIKI OOIiK •sm&i Nadzorni ùàhmt Ta j>olitiks je 111 dolg* pot, preden ji bil u- ___ _ atvirjen sodsnji pololij, a ObM- Ji M »druïîjo"v emgi l'aridÛtem VESTI IZ HUMORJA, Kov adravnik f Tlpavi V VI- pavi ae ji nutanil alovonaki idrivnik dr. Ištsnko Pivlin, ro-dom it Rihimberkt. Preureditev sodnih okraj*?. U- fadui list rimske vUdo prinaša v eni tadnjik ItevUk odlok, ki pre-urojujc sodne olrraji na Primor« akcoL aledečo t Idrijski, bovifci, kanalaki in tolmimki todni okra- T4nl|>ifl ittwi ( jm. ipsa, §404 ontf vi,, vwvaiaa ow*< VRHOVNI ZORAVNlIti Dr. r. J. Km «ns HOM» MnClevaMOi POSORt—JC«e*^ea4«Ms s al. •^•»•Ikl, M delal« • I»»«» ^"ffipgfcC ■Uivs 1, |l. P, Ju LasraJals Av|., CMasgo» III« DENARNI POflUATVK IN tïïiï&V sailatja SEIPLOSUA ▼ JWmàJKÏOl. bi bili odprta v tij adtoni. pr^-no prido silna vrolins. Čsksti bo treba do prihodnje slme. AKSllftKI SHODI LBMUrU IPOMDI Kew York, N. Y. — Fod. Prosa. Leninovi spominski shodi po v«4llnih krajih v drlavth Con, neotieut in KttaachuaetU so se vrllli bris vsakih Mprilik in sitnosti. Oovori so bili v angloicini b n- krtjinlčini, in ogrski povaki zbor je pol MMedmroduo" v Cirpen- tersovi dvorani v Bridgeportu. V ® JACOUE1 to«» TTtftT !Ansooniji so sborovali Leninovi LO«» UUL. ! prjjtteljl T m Po ^ minskih demonstrseijah v New Havenu so aklinili tisti, ki ao se vdelolill tistih demonstracij, posli ti v Moskvo po kablu brzojavko» v klteri bo izrilcno prepričanje, da bi bU nijlepli spomenik , I Leninu pojsčeno rcvolueijonirno LK>#b| gibanje v Ameriki. V Htamfordu in «pringfieldu niso mogle legijo nareke grolnje uplsliti delaveev, in oba ahoda ata se tavriila nemo tens in brez vsskrinefca nerods. Pa. — En stralnik bil ubit, o. drugem je bilo po-rolaoo, da umira, In 1,100 jetnl-v ao jo poliatlla velikanska ps-ko.ao jo prigodtti akaplozi ji iz nitmnigi vzrok a v tapad ni penntjlvanaki kaznilnici v Bi veriide. Sredi jetnilnice je natti la Milikantk^ luknja. Viliko kimnito poslopje je bi lo vao v dim« okoli pol enajstih. Reserve od vseh strani pitUbur-ikega okrožja ao bili mobilitirA ne, di so tatrli med jetniki velike izgrede, ki ji prillo do njih takoj po okiplosiji. Mrtvi atriloik ji bil John Coax. Stralnik J. A. Piper najbrž ne bo oatal pri livljenjn. JetniŠnlčar John Kgan ji lam prevail celo zidevo v roke in malo po enijstih je itjsvll, ds jo u por zadufsn. Policijski načelnik Brophy je prihitel h kaznilnici z oddelkom oboroženih mol, ko ie fsvedel, da je bilo veliko jetnikov oborole nih in da io Hreljili na itrUni v Idriji, gradilki in kormintki o-kfalj rivno tako i središčem v Gradilki, ajdovski in komenaki I središčem v Ajdovščini; k temu ■sodnemu okraju io pridružene tu di vae občine gorilkoga aodnogo okriji nun Gorici ln Ločuiki) poatojnaki in iinololki sodni o kraj si sdruliti v sodni okraj < Postojni, V iPodgridu ae uatinovi poseben sodni okrsj ta Podgrad, J elitne i» Materija. HOroain sMn. — V Matuljak pri Opatiji ss je pripetil grozen zločin. Neki Poljai^ec se je pozno tVečer vračal proti Poljanam i družbi ananea Dragana Račiča 1) Zameta. I>oljanec je bil proda precej oglja in je povabil Račl ¿a na kossroc vina. Ko sta se dvig» nlla na pot proti Matuljam, ji nastala le tema. To prilolnoit ji po« rlbir Račič, dvignil tokiro, ki jo je imel s sabo ter udsril z vso silo Poljanca po glavi. T| so je zgrudil ia kmalu nato izdihnil £lo£inee se je, kikor jsvljsjo tr islke "Novice", nekoliko čili «krivil, prišel pa ji v roke privi ee. Pri njem so nilli večjo vtoto denirjt, ki jo je bil vzel neiroču IHMtBHHl^H^Hi [tVie - Splošno znani j in bivši profeaor no "nivfrsi dr. Jaeques Loeb v»ic«l srčne napake v j ponoči v Himiltonu, ke. Veliko oddinih v » je bU è •sa za aplolno fizlo-» "« Itorkcfellerjevrm zavo-*^r'wiiško preiakavanje. V W * Prtšel pred tednom 1 ¿¡' »«daljeval s poizkusi '•mošnjem laboratoriju SUfk» •« jI aoredotoêovalo ¡fln'« '««ničnetra raSlg ___ „ lahke kdo smatral se propagan- a Eletta veronaka j« bila teko kraana in tako lepe poeta ve, ' d« ao me»tni učenjaki, ki «o bili fcvedeni v zgodovini in pripovedkah, imenovali njeno mater La-iooo, Ledo in Kemelo in a tem djli ra/uuieti, da je po njihovem mnenju uam boj* Jupiter oče nja* nega otroka in ne kak zemljan kakor io bili soprog in ljubimci omenjene gospe. Toda najmodrej-fti, posebno pa fra Battiata, ki je W1 pred menoj varuh v samoeta-110 »v«tega Križa, pa »o menili, -da ižVira taka tetama lepota le iz del hudiSa, ki je umetnik v ti-JStem amialo Besede, kakor je psč mislil Neron, rimski cesar, ko je J<*kcl v zadnjih dihih: «.'Kaklen umetnik umirat" In ni dvoma, da ia bolj i sovražni Betan, ki izvrstno obdeluje kovine, tudi odliko-ja v oblikovanju mesa. Jaz, ki vam govori«, poznam mnogo sveta io sam i« videl marsiksk zvoo in člo-velko podobo, katero je izvršil neprijatelj človeškega rodu. Čudovit umetnik je. Pravtako sem tudi poznal otroke, katera ja v ženah spočel hodiš, toda to je moj Rfor vezan s spovedno prisego, veta vam torej le, da so ugibali vae najrazličnejše o rojstvu gospe Kleč te. Videl sem to damo prvič na veliki petek leta 1820 na ve-venskem trgi, ko je ona ravno do* >tnila svoje štirinajsto leto. Našem jo večkrat zapazil na Upre-todfc in v cerkvah, katere poaeča-dame. Imela je videz podobe, itaro je nasliksl ksk imeniten riikar. Imela je nakodrana zlata Isse, belo Celo, oči take barve, kakor mu loku in so ranila žc s samim «mehom; in tudi brada je bila tako »mejočakot ustne. Vse telo Elette je bilo kakor ustvarjeno za ljobimce. Njena prsa niso bila močna; toda odriaovala so na njeni obleki dvoje nežnih polnih gričkov. Vsled svojegs svečenfc-kega stanu in pa ker je niaem vi-del drugače kakor odeto- in oblečeno v svoja mestna oblačila, vam ne bom opisoval drugih delov njenega tejeaa, ki ao vsi pod zakri-vajočo tkanino očitovali silno .lepoto. Povedal vam bom le, da na a vejem običajnem mestu v cerkvi svetega Zenona ni mogla napraviti niti «nega giba, bodisi ko ja vstala, bodiai, ko je pokleknila ali pa ae a čelom priklonila do tal, kakor je treba pri povzdigovanju Najsvetejšega, da ne bi vzbudila možem, ki ao jo videli, gorečega hrepenenja držati jo v svojih rokah. Tedaj pa ae je Eletta približno s petnajstimi leti-omotila z gospodom Antonijem Torlotto, advokatom, ki je bil silno učen, na dobrsm glasn hi bogat, toda bil js že v visokih letih, in tsko debel in pokvsčtn, da takrat, ko si ga videl z njegovimi spisi v veliki usnjeni torbi pod pszduko, nisi vedel, katera torba nosi drugo, Postal si ialoiten ob misli, da bo po sakramentu svetega sako-ns, ki obstoja sa srečo ljodi in njihovo izveličonje, ležala najlepša veronska dama pri tako »ta-rem, bolnem in grdem možu. In modrijani ao bijl bolj žaloatni kakor pa presenečeni, ko so videli, da mlada žena izrablja prostost, ki jI jo nudi njen mož, ko s« vso noč ukvarja s težkimi poravna-vami pravičnimi in krivični- GOSPA SILVI J A. Spisal IVO 50KL1. (Dalja.) » Da, kar se tiče vsa, gospa, velja še nekaj prav posebnega0 in upam, da mi ne boste krivo ujneli poštene besede t Ako bi ae ne bih» aamo od rtbe tako lepo napravilo, da vaa obdaja lepa vrata pravih kavalirjev, bi jih bil vaš mož moral iti ns-ravnost iskat. Ako namreč dobro razume Vald naravo. To ja ne samo one domaČe, hišne, nego i ono ^rugo, ki j« sa avet namenjena. I — Na rasumsm. Ali hočete reči, da mi je ta frsta kavalirjev naravnost potrebna t J/ — Brsipogojoo I Da bi namreč Živeli v ks malem «raju in imeli ns rsipolago samo s-ra kavalirja, bi stvar nemara postsla še ne-ta. Tako pa ae drugega lepo izpopolnjujemo •/izpodrivamo. Ne smete pa nikdar pozabiti, •pada med koristne domače živali v prvi vrsti tttdi soprog. To ss pravi: to ue itsk vseka žena. Kego v vsšem posebnem slučsju, glede na kako-voat vašega moža namreč, ne smete pozabiti, kako lepo naa kavalirja Izpopolnjuje tudi vsi soprog. On je enojka pred tolikimi oičlami takore-loČ{ to jat brez njega bi bili mi drugi vsi skypaj vindar 1« same ničle, ki dobivamo šele po zaslugi enojke tem večjo veljavo, Čim več nas je. Do gibe meje seveda, zakaj tudi vrsta teh ničel ne «ms prekoračiti one meje, kjer neha intimnost, ki Je prvi pogoj sa srečo dame, ksters ob vsi potrebi po družabnosti le ni plitva mondenka. In to f\ niste, hvala Bogu. In zato je nam, ki »ruo ka-♦alirji, a ne bebci, tako dobro ob vas. • — To je eelo velik poklon, ako prav razu-asm 9 js kardels. ? — Največji, ki jih imam jaz no klanja t i! X Potemtakem sem vam nara\no*t ideal prava dame t — D . • da I AU le pod pogojeu». ds jc vsm ttni mož — enojka. Poglejte, kako »cm plemenit nesebičen ... v imenu vseh drugih celo .... — Ksj pa, če enojka tudi mene »smo stavi med ničle f . . . — Nič zato. Ako vas namreč stavi za svojo Ifcojko. Ako pa pred njo . . . no, potem se sama •d sebe med vašo ničlo in njegovo enojko vrine i* decimalna pika in mol je na mestu sam — de* «miren. • Dolgo čaaa se je veselo smejala. Naenkrat se Jt «stavila i« je rekla: > ,—i Otijte, gospod doktor: Povejte to enkrat mojemu BOŽU, ta računaki aksempel. Zdi se ai. da j« sam od sebe slab računar. Keveda pa ne sme JbkHli da Imam jaz pr»te vmes , . . Oledal jo je nekoliko Če«a. potem «e je tudi sasmejal. — Veste, «Hi misel ni slsbs? Bilo bi res sada bi kavalir mužu pokaral v pravi IdČi njegovo lastno ženo ... In potem njegovi odgo-vod,— ti bi bili že celo «animivi . , . Mogoče, da • pHliki to res storim tn potem tam povem vec Sanjaš, odvetnik dr. Jesen in Inženir KuŠČsr. in sprejema v svoji postelji najlepše kavalir je meots. Toda alast, ki jo jc olivóla je izvirala iz nje io ne iz njik. Ljubila je le aebe in ne onik- Vedno ji je u-gajak» le laatno telo. Bebi sami je voljalo vse njeno poželenje, njena zavist tn njene laske. In sato, se mi zdi, j« bU greh mesa pri njej posebno velik. Kajti četudi nas t« grob loči od Boga, kar le dovolj pomeni, kako je velik, j« pa t«di res, da najvišji Hodnik gladi z manjšo jezo na poltene grelnike na tem in na onem svetu, kalor pa na skopuhe, isdajaloe, morilec in one, ki trgujicjo s svetimi stvarmi, io sieer soto, ker zlo pošele-nje, ki dela ljudi slabe, ni čisto samo njihovo, ampak od drugih, In se zdi, da je izčrpan ostanek prave ljubesni in pravega tfinni-ljenja. Toda nič takega ni bilo v nr* šuštvu gospe Blette, kl je v vseh svojih ljubeznih ljubila le samo sebe. In zato je bila bolj ločenarod Boga, kakor druge žen«, ki se toe ustavljajo svoji sli. Toda to sla je od drugih. Bla gospe Blette ^a je- bila njena. To pripovedujem sa boljše razumevanje naslcdoje-ga. V starosti dvajs«tih let je ona zbolela in začutila, da se ji bliža smrt. Tedaj je btHdko jokala nad svojim telesom. Ukazala je svojim «trežnikom. da jo oblečejo V naj-lepša oblačila, gledal« «« j« vir-calo in bofcla z obema rokama pral in ledja. In kar ni hotela privoliti, da bi njeno oboževano tolo razjedali črvi v vlažni zemlji, je vzdihnila umiraje in rekla polna vare in saupanja. ? "Satan, preljubi Satan, vzemi moja dušo in moja telo, ¿atan, moj sladki Satan, usllli mojo mo-litev; vsemi moje telo z mojo dalo/1 Nesli so jo k svetemu Zenonu -<-%-— po običaju z rs in, kar ljudje pomol jo, deli tako lepega mrtveca. Medtem, ko ao duhovniki okoli nje peli molitve sa umrle, a« jc sdelo, kakor da ae ona naslanja na roko nevidnega ljubimca. Po eerk-vpnem opravilu je bila krsta skrbno zapečatena in spustili so jo v blagoslovljeno zemljo med grobovi, ki obkrožajo cerkev avete» ga Zenona in od katerih ao nekateri kraani antični sarkofagi. Toda drugo jutro je bila aemlja, katero ao name tali nad mrliča, odkopana, in našli ao krsto odprto in prazno. . Kljun, Živinozdravnik T \ es« hn. ta!« do*ov. ns»mrht>m na uttmeah •e j« vr«. i V stranski sobi hotela "Cenral" se j« zbir«. S vele r družb« aajnijih Zevnllovih prijateljev, «Očinom• le lolakih vrstnikov. Sc trnje drugih Büwmn i«***—*- JLfn* po dvakrat a* loden. Na »staUk kitpijt lahko rtaloo računal. Nocoj so sedeli rssea Xe\ nika sami ti okrog i: dr. Kopor, booèoi ramatelj Selkšhar, trgo- . In ko j« gledal Kopar Zevnika, »kako mirno puli svojo cigareto» mu j« prišla kudbmušna mi ael, da bi kar tu pognal sajea is grma. Bili so si tako intimni, da radi tega ni imel ^pomislekov. Sicer pa j« bil« ZevA}k«yji stvar, kako «« isvija. čakal je ssmo le In ko je Zevnik zavzdih- nil, da is bo treba fib ti»4r«gtajl vsaj poročenim moškim kmalu odvaditi alkoholu i& tobaku, akp ne eelo črni kavi, je rekel Kopati t- To jbi bUo Jc pravilno. Ako nam samcem prete a poaebnim davkom, naj tudi v«m aa .v«| vaše sladkosti kska prijeti. — Po te sladkosti in Izpod takih davčnih ne-varnosti vendsr nima! deleč. « — Bi se tudi stuiogo ne pomilljsl, «ko bi v«, del, ds sadenem terno kakor ti, je nedollno odgovoril Kopar. , •> * r- —Kako terno t * No, tsko že*o, Ali «U zakonski ljudje počasni t r , » Zevnik je nekoliko čaaa gledat avojo amotko. Potem a« je počaai naamehnili — Oprosti, to menda nI goatilnilki. tema. — Oho, zakaj pa ne t Ako imet avo jo ženo , enkrat javno pohvaliti, ae ti ni treba obotavljati t med prijatelji sediš. Ako naaprotno, velja iato: stvar oatane med nami. Vrhu tega amo tudi vef goapejni prijatelji in bomo pravično r«zaodili. Naposled se le mi, stari«samci, 1taj koristnega naučimo. « — Hvala l Zato se nisem niti ženil, niti prišel nocoj tu sem, ss js zssmejal Zevnik. i Kopar pa čisto resno j — Evo. tski so vsi. Tišči, tiMi doma, ako pa gs človek hoče zavidati, ss stisns. ~ Jas ne tilčim doma. V«ak lahko pride in si ogleda, osifoma vzame ... seveda kolikor se spo-, sobi l je rekel Zevnik vedno s nasmeškom, a vi-' delo ae mu je, da mu prihaja pogovor čim bolj neprijeten. » — Skratka, tudi ti in med najboljšimi prijatelji noče! prkfhati, da «i zadovoljen. To ipad«v menda pod pojem čaati poročenega človek« l — To sp«d« pod pojem diskretnosti, ako dovolil, je odvrnil Zevnik skoro resno. — Ne boš! ae je sssmejal Kopar. O tem tudi jaz nekaj razumem. In verjemi, da bi niti od daleč n« bil načel t«keg« pogovora, ako bi na bil uaravnoet gotov, da Ima vsak izmed aaa, kar naa tu aedi, isto trdoo prepričanja, da si vsaj ti tden, kateri bi bil lahko MdovolJegSrVi a« mu ne bilo treba aramovati, da to tudi pove.' Pogledal je čez drulbo, kakor da jo kliče na pričo. Val ao se natlhoma pa I« čudili, «emu Kopar tako rine v u neprijeten predmet. In kakor bi a« bol, da bi mogel Zevnik njih očitno zadre « go krivo umeti, je iapregovorit Kuščar t — O tem ni dvoma. Ali, da ti odkrito povem, o tem, bi tudi jaa na maral raapravljotl niti *§' pred najboljšim prijateljem, le manj prijatelji. — In aakaj ne t V takem alučaju namreč? Za» to poč, ker apada tudi to pralanje med ooo tolikih takozvaoih družabnih laži! In v«*d«r moral tudi ti prianati, kako bi ti dobro delo, oko bi vsaj en človek, ki mu leU! ree is vaega area vso srečo, nalel poguma in rekel r Da. hvala Bogu — tudi «ko j« o« svetu toliko oesrelnih sakooov, o svojem vsoj lahko trdim, da je srelent ako tudi jo toliko ničvrednih žensk a« svetu. SM>je Jenka je prav« ženice, zvest«. m«rljiv«, In ne vem le kaj. — A propos kar se n« primer «vMtobe tile. «e je neamehnil Sevoik. No to polje le n« «pelje! nobenega poraženega moža. ko je I« preveč zna no. da čivkajo prej vrf vrabci na strehah, «ego »ol lave . (Dalja prihodnji!.) Prvine ali prasnov. Kakor v zgodovini človeštva tako vidimo tudi v razvoju znanosti vedno ae ponavljajoče faze. Oni temeljni atavki, ki so seznam sdeli včeraj le napobitna resnica, aa danes žs maje jo. 8 posmehom pomilovanja mislimo danes na srednjevelkega «Ikhnlsta in ha njegovo prizadevanje, d« bi*izna-lel način pretvarjanja ma*j vred nih kovin v zlato. In vendar nas )e ravno ona znahoat moderna kemija, ki je omeageno pretvarjanje označila kot nekaj nemogočega morala korak za korakom hote a-i nehote, pribiilavati. zopet hipotezi o prasnovi, tO ae pravi, o- eftl prvini, iz katar« so itastale vse drug« prvine'in sest«vin«. Da eelo zakoni o ohranjanju e-nergije in ohranjanju materije, teorija o svetlobi kot tresenju e-tra in tudi Newtonov temeljni sa kon niso več v istem strogem pomenu veljavni kot prvotno. Me lanika ni več temelj fizike, na njeno mesto stopa zmagonosno e lsktrik«. ' Keihij«, ki j« trdila, da aeatoji vaa materija iz določenega števila .prvin, od katerih je vsaka zase natančno karakterizirana v po avo jik določenih svojstvih, v prvi vrsti po svoji atomaki teži, j« motala to svojo sveto; trditev umakniti na ljubo dejstvo, ds so se o4-krije svinčene vrste, ki so si vseh svojstvih enako tata se ras-»kujejo je v atomaki tali. Razi-»kovanja na polju radioaktivnih •novi ao odkrila , celo vrsto takih snovi. Take prvine se je imenovalo Isotope (istomeatno), ker zdi, da spadajo, čeravno imajo različno atomikor telo, na Isto m«* ■to periodičnega sistema. Prvin« •o potemtakem najbrže mešanlec teh isotopov in atomska teža do tilne prvine le aritmetična sred nja iz atomskih tež njenih isoto-pov. Dokaz za ta trditeir bi bil po dan, ako se posreči ločitev posameznih isotopov. To nalog« reši enostsvno in najbolj popolno ta kozvanl ipektro|raf mat angleškega fizika Astona. N. pr. j« atomska teža klora 85.46. Spekttgraf pokale p« dve ati klora in aieer Š stomskinm težsma 35 in 37. V neonu dobijl na enak načih dvoje «aatavnih delov s atomskima tetama 20 ti, Krjrpton s atomsko tel« 82 raspade celo v spektrogrsfu nfl lest delov s stomsklmi težsmi 78, 80, 82, 83, 84 in 88. Is teh par is-gledov vidimo, d« so atomske tale isotopov cela Itevila. Nadaljne preiskave so dognala da ae izkažejo kot enotne prvine le ono, katerih atomska tela je isražens s celim Itovilom in da razpadejo v nprktrograf« vss prvine s neceli-mi Itevill v isotope. * Kakor se je dokaaalo i spektro grafom, da so prvios sestavljene i« isotopov, tako pridemo po drugi poti do saključks, da tndi atomi niso nedeljivi nejmanjli deli prvin, ampak da razpadejo atomi v elektrone. Elektroni, ki tvorijo «n atom. kroiijo eden okrog dru-gegs v eliptičnih potih in vsak s-tom Je ravno tako ena celota rase, kskor n. pr. ns! aolnčni tistem s svojimi planeti b meaeei. Ti v eliptičnih potih sem la tja valujo-či elektroni so tudi povzročitelji ■vitlobaih trakov ia elektrik«. Vsfod svojstva elektronov, ai moramo prcdatavljati, da je pro-ator med elektroni, ki tvorijo en atom, tudi izpolnjen a avitlobnim etrom, kakor proetor med atomi, aj eter je koočno po najnovejlem predstavljanju, podprtem z eka-ki tvorijo molekulo. In ta svitlob-perimeati. prava praaaov. Ia njega aaatajajo elektroni in atomi vsled vrt incest ega gibanja tako, da so najenoatavnejli ia najmanj, li teh vrtioeev elektroni ia kate-^ih ae po nedaljnem ravoslavanju vrtincev iaelmijo abotni. t. -T zek> redkih alttlejih J Znani bcrUnaki publicist Bruno razlikovala <„| Manuel j« priobčil te dni sledeče»»»ta kakor v pU^ misli o rasvoju koncerta v bližnji Kitajakn, Biam in drugo bodočnosti: Idealni prijatelj glas- •^'ft11 Vitoku. J-be posilila glaebo s zaprtimi očmi. V™«** ob^valka g On srka Beethovnovo 4repoJ daljni vztok in pozna giajibol poveduje, kako veliko vlo^, flasba na Japonskem, bodj mirnem ali vojnem ca»«, vI službi, ali v službi rtligije. njih glaaba jc v primeri z di mi drŽavami »vela zelo raj Amerihanec ali Evropejec, posluial japonski orkester, | maj spoznal izvajanje flaaov.j Toda kakorkoli se glasba orientom in okeidentom razi je, eno j^lgotovo: kakor ,,ri ostalih narodih, tako tudi pr. poneih — kakor ao je izrazi Tamanda, glasbeni instruktoi pemskega orkestra, ki je bil meriki — je nienik godbe isti. Neki kitajski filozof je <| "da godba povzroča, da se preaeli za en čas ua zemljo".] Starost naše s«mlje. Od do Č«a« ae pojavi kakšna veat o starosti nsle zemlje, lični učenjaki utemeljujejo I trditve o starosti zemlje z n nim» argumenti. Tsko se n. trdi, da so neke skale v Norv< atare 6 milijonov let, neke na otoku Ceylon 286 milijc let, neko akalovje v Ontarijij 600 milijonov let. V Amei odkrili kame/ije, o katerem _ re, da je staro 1200 milijonov Geografi menijo v splosnem, jc naia zemlja atara od 1000 2000 milijonov let. Vatikanski načrti u zdmi pravoslavja. Unijatska proj da, ki jo v zadnjem čaau jak< vahno vodi v Ukrajini. katoli cerkev, akula pridobiti za it Idejo ugledne ukrajinske prvi Nedavno so izročali poljski! da bo atopU general Petlura, ima v Ukrajini velik vpliv, o, ki svojega obiska v Rimu v st Vatikanom. Lvövski ukrajii "Golos^ pravi, da bo stanislat unijatski Ikof TomiSin v krati imenovan za kardinala in se trajno aaeelil v Rimu. Kolikokrat udari srce? "I Človeško — aveta stvar, ne ia nJim se mi nikar!" — je d< slovenski pesnik. Brce je mo Življenja, ko obtiči, je konee ga, ljubezni in aovražtva, nsd strahu. Hitreje in točneje im ja arce kakor ura, vstrajnejae kakor najmočnejii stroj. Do | 100 in celo več let vzdrži srce, deluje neprestano, Se predno pojavi človek na svetu, pa prav smrti. Cloveiko srce udari vprečno 5000 krat na uro. račpnamo povprečno na J leto 365 in eno četrtino dni, io vzsmerao, da živi človek 60 let, bimo ogromno itevilo srčnih pov, kajti srce je udarilo 2m jsrdi in 629 milijonov ter 800 sočkrst! Na svetu je okoli 1580 mili nov ljudi in toliko src. Ako hoteli vse te ljudi spraviti na prostor, bi potrebovali zanjo le kvadratnih milj. Tako li ■ to človeltvo v eno kocko, bi doščala za vaako at ranieo le m. tako da bi lahko spravil v kubični kilometer vse ljudi svetu — vsa area — vse upe atrahe . • . sYïrr*J ■ steklenic In raznth leoesv Há. Mi vam dostavimo naročilo po Iti, tečno v vae kraja. J Grocerijam, aUd/iéarieç b» ' m p^Jiä&sstyz] Informacije na: FRAriK OGLAR, aeoi Suprif A*n