284. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13. decembra 1897. XXX. leto. Izhaja vsak dan mlMfc irimfil nedelje in praanika, ter velja po pofiti prejeman za avetro-ogerske dežela ta vee leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jede* ■MM 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od ItJristopnn petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračttjo. — Uredništvo in npravni&tvo je na Kongresnem trga st. 12. Opravnifitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Telefon tbt. II-s.. Dan slovanske vzajemnosti. Včerajšnji dan je bil za politi fino zgodovino avstrijskih Slovanov velesasmeait V slavnem mestu Galicije, v Krakcvu, se je včeraj svečanostno dokumentirala političen s'cga vseh cislitvsnakih Slova ■ov. Poljaki, Čebi, Maloinsi, Hrvatje in Slovenci so •klonili včeraj v Krakova zveso, katera postane ne porcšljiv Mit, pa zmagovit meč narodnim in kultur-■im pravicans olovan akib, v driavnem aborn aaato panin aarodov. Popolna sloga, neomejena jedincat, abeolatna solidarnost vseh slovanskih državnih poslancev se je včeraj manifestirala na toli e jajen in glasen način, da ne morejo dvomiti o nji nikjer vreč. Jedne ga lica, jedae misli eo sedaj vsi Slovani, slovanska vzajemne st, toliko časa le nedosežen idejni, je postala meso in kri. Od veselje in sanesa nam igra srce pri za vesti, ds so pa le vse meje, ki so nas ločile teliko časa, da so izpolnjene vse jame, ki so nss delile, danes smo vsi avstrijski Slovani jedca sama din lina, v kateri je majka Save, nje sinovi pa Poljaki, Čebi, Slovenci in Hrvati. Kolikega pomena je ss nada)jni politični »svoj v nadi državni polovici, kolike važnosti je ss postopanje slovanskih narodov nživotvorjecačeško- poljsko elovensko-hrva teka zveza, to je jaso o vsako mar, kdor primerja sedanjost ■ iniaoloatjo. Ni se dolgo tega, ko so bili Poljaki v vsaki večini, ko so se drniili z največjimi nasprotnike slovanskih teženj; neb'ne kombinacjs ni bilo, v kateri bi ne bilo nsjti Poljakov. Kadi tega je vladalo mej drnzimi Slovani napram Poljakom največje nezaupanje in prav britke cčitke so morali slišati Poljaki mnrgokrat is vrst svo,ih narednih brstov. Odrekalo ss je Poljskem že veako narodno čustvo ter jih nasivalo naravnost eebičaežs, kateri ne gledajo nikdar na to, kar bi basnilo Slovanom sploh, nego iščejo le lastns interese. Dane« je to drugače. Poljski io se otresli ob žalovanja vredne svete, ki jib je sramotila, postali so glavni steber slovanske desnice, izkazali so se najhujše nasprotnike obstrokcijoaistov, podpisali eo prvi manifest desnice, pa priredili končno v Krakova Knjige družbe sv. Mohorja. n. Bolgarija in Srbija. (Spisal Anton Besensek, profesor v Plovdivu.) Bezensek opisujs prav zanimivo življenje is obi Čaje dveh sorodnih nam narodov. Opisuje nam nadalje deželi ssmi, podaje nam v kratkem njiju velesanimivo zgodovino ter daje tudi narode piscema in gospodarskemu dela svoj prostor. Pisatelj biva sam 18 let na slovanskem jugu mej Bolgari; nato je to »bolj umevno, daje karakteriaovanje jdeiele ter opisovanja življenja Bolgarov risano verno in zanesljivo. Knjigo lepšajo tudi eliks, katere raslsgajo ta pa tam vsebiio, kar je siasti za priprostega čitatelja velike vrednosti. Hvalevredno je, da je izdala dru žba sv. Mohorja bas nBolgarijo in Srbijo", saj to je ta Bas Slovence vsekakor veliko zanimivejše — in kar je glavno: koristnejše, nego zgodo vina in življenje Kitajcev in — Japoncev. S ovoji mi bratskimi naredi se seznanimo najprej, potem se le ce brigajmo za droge! Želeti bi bilo, da se seznani priprosto ljudstvo tudi s Rusijo, Češko in P oljtko ter sploh z vsemi alotanakimi plemeni, da pravi slovanski dan. Velikanake žalitve, katere so morali slišati pol.nVi poslanci v državasm zboru, nezaslišani inzulti, katerim je bil izpostavljen njihov prvi zaupnik, prede? d ai k Abnbsnu\vicz, padec mi nisterekega predsednika Badenija, ki je kot pravi Slovan zapisal na svoj poljski prapor: pravica vsem, — vse to Je provsročik), ds so Poljaki danes teme I ji to ozdravljeai veeh nekdanjih nenaravnih simpatij, da niso danes več le Poljski, nego tudi Slovani. Ma'oštevilne, slabe te« Slovence to prav posebno veseli. Saj dobimo sedaj poleg Čahov tudt v Poljakih m gočne zaveznike, ki nam morejo koristiti na vseh poljib. Prepričani amo, da ostanejo Poljaki trajno na današnjem staliiču, sij bi csramotili ns odpusti ji vo same sebe, ako bi se Se kdsj povrnili na — levo straž. Tega mnenja so tudi nsjug'ed-nejfti poljski časopisi, ki — o. pr. „Przsg?ad poljski" ali ,Nowa R forma" —pišejo: ,Naša dolžnost je ostati v slijsnei s Cehi; Poljaki n s smejo slovsnske večine zapustiti, vsako drugačno početje bi bilo izdajalsko in naravnost blazno". To mnenje je tudi nase. Poljaki eo glavni stsber slovanske vzajemnosti; na njih js, da b de ta vzajemnost v blagoslov slovanstvu in Avstriji! V aUlubkJ^ml, 13 decembra. Baron Dipauii je dobu pred kratkim nezaupnico; izrekel mu jo je občinski nastop v Bolsaou. Ta ntsaspnica je tolikanj nepričskovanejSa, ker se ja D pauli prav v zadnjem času nagnil popolnoma na stran levice, tako da ni o njegovem nemško nacijcnalnem mišljenju mh'to vsč dvomil. Bar n Di psuli je na to nezaupnico odgovoril z začudenjem, da vidijo nekateri v njem le klerikalca, ne pa tndi nacijonalca. Pristavil pa je jako zanimive bessde: Prav kronična nemško-liberalna ne toleranca proti drugim nemškim strankam je sadala avstrijskemu nemštvu najhujših ran. Dipauliju se zdi nerazumljivo, da more vladati mej Nemci se sloga, ko Štejejo vendar le 8 milijonov, njihovi na-sprttuiki. Slovani pa 14 milijonov. Gibanje mej nemadjarakimi narodnostmi na Ogerskem dela Msdjarom in njihovim prijate* Ijtm, liberalnim Nemcem veliko skrbi. Rumnni se izpozna, kako zelo smo rasširjeni Slovani, kolka in kako krasna je domovina slovanska. Sveti rožni veneo. (Poučna in nabožna knjiga za krščansko ljudstvo; spisal dr. Jožef Walter.) Tudi ta molitvena knjiž ca bode slovenskemu narodu dobro došla. Rizmotrivanjs rožnega venca ter razne molitve ss bodo pobožnemu km«: u vse kakor omilile, da jih bode s veseljem prebiral. Jsaika pa ni možno hvaliti. —Bodi pa tu vnovič izražena želja: odbor ponehaj za par let z isdajo molitvenikev tsr jih nadomesti s spisi Albana Stolu ali kakega druzega nabožnega pisatelja! Poljedelstvo. (I. anopič. — Spisal Viljem Rohrman.) Prav lepfga in nedvomno koristnega dala se je lotil g. Viljem Rohrman, strokovni učitelj na deželni kmetijski šoli na Grmu; njegova knjiga „Poljedeljstvo", slovenskim gospodarjem v pouk, I. snopič, je sestavljena povsem samostalno, po lastnih izkušnjah ter vedno z ozirom na našega poljedelca. I. saopiČ je razdeljen v sledeča poglavja: Rastlinsko življenje — zemlja — podnebje izboljšanje zemlje — obdelovanje zemlje — gao;e-nje — setev — oskrbovanje rastlin — žetev in ohranitev pridelke. Tekstu je pridejana precej slik navzl c najstraatoejšza« ciji z veo silo po geslu: Rijas umreti kskor Ma-djari postati! H t ratu ojoiarja .Tribuna" na primerni čas odločnega delovanja, ko hoče reodvsna Kossotbova stranka vse preobraiti. — Iz Nitre se pa otoroča, da dobivajo Slovaki najizdetnejša pomoč izmej Čehov. Občevanje mej Slovaki js bilo doslej Is literarno in družabno, sedaj pa je tudi politično. aCf8iy Spolek" v Pragi sprejema slovaške etioke, ds se vzgajajo in izobrazuisjo. Nedavno so sprsjeli v Pragi zopet 16 nadarjenih slovaških dečko-, prej pa je došlo že 50 Slova'kov, z« katere skrbi ouenjeoo češko društvo. C«*bi store vse, da pcstanejo ti mladi Slovak; značsjni in navdaŠano delavni rede'ju hi, ki bodo voditelji svojega zatiranega naroda. V Nitri pa se je netsnovil sedaj tudi slovsški tednik, kateri ureduje setrednik rumuoske „Tribuna". Tednik ima namen pof redova ti mej Ra-■uni in Slovaki za jednako politično postopanje. Veliki vojvoda Petrovič Njeguš bo torei menda res imenovan guvernerjem la Kreto. Po-slaniki v Carigradu so im li v torek sejo. O tej peroča „ Fran k far tor Ztg.", da st* Petrovca predlagali RuR tam i ' lati pijatoega .Družh »i-kpg » V*ceia*, k»t-n n»i je p dal d-Dnj eki ,S< k« I" v h to o 7. r. m. I uri mor-1 di j-) ta >f"»r ž votvoraa i-kr«. ti lopet ož vi otrjlj drušrveto ži ij nnje mej a 1 :> meščanstvom. Po pra vici je t irej čeetitati mladim gg. prr#ditet,em na njih spretnosti, a tuli na d >brih uo s k&toblaz«n-g t kof-ra ter tlokizi v*t< meji- v« i>r»dm-t' s pr>stno igralsko m m ko. Prepričale so na-«, d« p ava pe/ak* koio-fon ja ]e menda vandar le kava! DraAe«tne go«p te eo rt« za-Iuvla burno p» hv»| t% m r* 1-* *o kftatst poaoviti| kar j'uo pa ni rit-LJo n kak h tešef k ko: tudi no 'Z' r:\-wn dingo'u ki ie t-.k- ■. • It r na lame1, g tovo utrjen o kolcf n sk zuoožaoiti iot« kave. N Se gespicn so svoji s osobao-t pok*ziie eminentno tudi v Stihovi butki ,B atr*ueo*, in t> kd > bi m čni L' iki uo v*rjel. d» je pr»il na d« skiutm s^etu Nosili bi vedo v Kik >. a»o b: bvalti tidt &cde u,'ji'e gotpodt, vaj so z ^an kot *p etni igra'ci. k1 s^ koi *s»ti v1> gi oi ► ep'taloa d) r ži serja in domačega drim (urgt! V.ta&ka norčija: .Morija *ri no*--ecu a'i H>mnfia in njuna virezA* vam j« *a'oatno- veeelo pretrgla «r r ia obnt», timt-s'ni kupleti pa eo eicer rabio, a za liužeo 1 .pom ni i na^o m-stne ečet^njved bob zahtev. Ofi ljalen c' I ie bi! sicsr končan a vtsoiap: stt zabava caca skoro si dala misliti, da j« uri ž* d** o 801 p i noč, in da treba k po'itVu. Takih ederitih zabav nam treba les ve^kra% pa era o gotovi, da bod j v l< ] t ko ; Ine ♦ .•. or je b la ie ta. Vendar pra/ c'oiti — jib nitmo videli, in si>r ta'ub, ki so nekdaj upadali v naš kreg, >a to Bre5činav kakor t u ii prijateljev is e 1 >dn h kr»jiv. Oboji naj bla govor- pomiriti, d« levzirutenju je m ie, da niši društva niso s»mo novem ška tamuj »pib 1» i. »j ska ter da nara brdejo dajala tilikoveč uiooncs.i keliker več BSniamu * kažemo * > s. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 10. dec^bra. S",", kateri je predsedoval žapao Hribar, ee je udeležilo 23 < d:, svet o»er-v.i _:a z^pis nika sta bila imenovana ob5 svet Sterjaaec in Hribar. Obč. sget. Šubic je porcčal o proračunu mestn*ga vodovoda za I. 1893 in je preJlagal, naj fo odobri Proračno izkazaja naslednje postavke: I. Potrebščina: H ran slažmne 2G20 gli., račaa voznih troškov 300 gld. račau -'n pl >č 1914 gld., račua premoga 4700 gld., račun pisar n čaih potrebščio 460 gli, račui davki 33 gld., 1 t'on maže za stroje 530 gld., račaa kiia osvetljava 290 g'd. 25 kr., račan rezerv: ! r,l» I. 2512 gl. 37 kr, račun rezerv: t ni* II 701 gli 82 kr., račan rezsr?: f^nda III 6647 gld. 53 kr , lačun reterv: fonda IV. 661 g'd 24 kr , raćui ob-restr.va • •» investičnega kao i-A 30 252 gld. 62 kr., lačen raznih potr-bš^in 15 gld. II Pokritje: Vodo \r.dua naklada 41.000 gld., večja porabi vode 12 000 gld, vodomerščina 1750 gld., pristojbina cd iiidrantov in požarnih pip 350 gl Bilanc ja 55 100 gl Pojasnila k proračunskim postavkam izkaiuj-ijo: P.trebščina: Račun alužnioa: vodovodni mašmist 80O gld, vod ivodai kuril600 gld., roJoTolni prvi monter 700 gld , atanarina prvemu monterja 120 gld, ntgradi 400 gli Rtčan da^v lih plač: a«ćasni naonter za popravljanje p p 6 24 gli., dve t-žika pri strojni napravi v Klečah 590 gli, delo pri vudovodn h cav^b 600 gli, na7r«de 100 gld. R«čun voža h troškov: vožaje v K-e5e 300 gd. Ii. ai premoga po 110 gli. 4400 gld, vožaia 40 nagonov prnmogi v Kleče a 7 gli. 50 kr 300 gli. Rt ui piaarničnita p ■tribšMu: tiskovine, popir, k^jigivazaa d»U 280 gld., kurjsva ia osvetljava 70 gld.. sa'eaie uradnia proetorov 60 g*d., pošts r aa in ko!**ki 50 gld K 1 a davka: zemljtrioa od posestva v Kl-č«h 39 gid Ričan kurjave m o?vet-ijtva: 1' , vago ta prsna >g« po 110 gli 165 gld., vožnja l1, vagona preoaoga po 7 gli. 50 kr. 11 gld 25 ar, 10 sežajev n >i >b 1 m dolgih drv 90 gli, pavšal nij olja za cilindra p s 2 2 g d 121 g d , 600 kg o ja z i otroie po 25 gld. 150 Rid., 100 k j i ja za e'roje po 34 g d. 34 gli, 160 /.; kr, z*g A lu • tv&rine za črpsljke 18) gld., vožnja v«eh t van u v K'ev'e 18 gM 20 kr. R-'u 1 rezirvn?ga foai« I: »/t0/,, oi ;"o02 473 gld. 18 kr. 2512 gld 37 kr. R as r-»rervue^H f nI* II: ll/i°/o 46 7S8 gld. 28 kr. 701 g d 82 kr. R»-un rtiza.-čni centrali ia prei-1 gal, naj se dovoli zi s k 1263 gli. — Sprejeto. O .'č. svet. Pavlin je DOfOoel o upeljavi elek tričas rssavetljave v OSBtrall 11 v prostorih za akuulatvrja ii predla jal, naj ae rt', vtlj^va upe je in naj ss v ta namei dovoli 3553 gli. O pcnuibth za p:e-a\»o;e p'snoga s kolodvora d] elektrarne je poročal obč. svet Pavlin in je pred*gil, naj ee oida najceaej^emu pjnid n.ti ao potrebna. A u bi ee za godio najelo 30 mankov in •r. ni mi/./, za to je vedno skrbela družoa sv. M i borja. Vadao je prinašala Životopisa najimenitnejših društvanikov v slojem Koledarja, in let >s jih js podal Var pet. N j bod v in lm .»'■ shrsanko ljad-sivo in neg> o mladino k posusma^ji njihovih čediostj in vrlin! Posebno mladina bo občudovala na teh svojih vzornikih marsikatero lapo in vzvišeno stran nj hovega življenja. L tos praznuje Ko> l'i»r petiesetletaico vfadanjs Njega Valičanstva ca sarja Franca J ž fa; zato je prima d drobno ćr'ico o njegovem carovanjn iz par si Jos. A piha ia sla-vespev Aitooa Madveda, jako plodovitega slo vonBkega pesnica ter sliko Njega Veličanstva. E?gen Lampa piše dalje o stoletnici cesarske pesai; An ton Š'ricof proslavlja izlet ^Glasbene Matice" oa Dunaj in njegov eminentsn uspeh pri danajikem cbjinstvn; Janez Scheinigg je orisal BVms ščenje keroštih kaszov na gosposvetsttoi polja" ; dr. I mi Križanič je potoval tudi letos po katoliških miBi;onih ii nam poroda o svojsm poto vanjo; pr< f isor Jan. Koprivnik ss pogovarja o viničarstvu ; Jjž. B sel a j nam priporoča metodo, kako naj z damo domača poslopji in J. Lapa j ne pa priobčuje pragled slovanskih posojilnic in hranilnic 1. 1896 Tako — z* vsakega ne\aj; koristno ia zi-bavno, gospodarstveno ia umetnostno, vss naj ima prostora v publ kaci j *h družbe sv. Mihorja. Veselili 89 jib bodo oni, katerim so naznanjene in jih z ve-Biljem č tali ter s? nasrkavali zlasti naukov, ki leže sakopani v „Koledarja" in BV;č3raioah4, — Nij ojLuus i poslej vodao tako! Anonimui. lioinirana velike s7ote, katars pi si lahka pra« ieas, tako da as bo nobsaegi dafi^ita. O nzarisl ps |e, da bi b lo dobro, ako Di si mei'o zagotovilo podporo račeaih faktorjev, prelao ss ustanovitev godbe sklene. Podžapat dr. vit. Blsivriis Treteaiiki js opozarial, da so adaj vsa društ/a od'isna o i dobre volje vojtškaga komaada in dn ja aitanovitev godbs res nujno potrsbae. Poprej p« je vaadsr trabs, d v ss vss aataačio pripravi. Oač svet naj se torej izreče priocipijaloo ss ustanovitev miitse godbe, odiek pa aij izida statit, taka da bo 10Ž00 ša te na muc o tej stvari storiti kio5ni sklep. O' svat. Kozak je prizaa;ajo3 potrebo, ds se mtaaovi meitia godba, izrekel pomislek, da bi ss mogla vzlrieva'.i zi prelimiairaaa svote. S.rar naj se prej nataiko preitč^. Olj' a fet 2itnik ja izrakd islio, da aaj et tadi dol iči, koldcrat boie mutia gilbi i^'ala as jav/i h pros.orh, ker če ji bole anisto podpiralo, naj imi ta i; mi 'h obSiastvo k«j oi aji. Oi'1, svst. Vel kav rb je na paniileke obč. svet. Kozika pojaiad, da todi pri vijišci giibi niso kaoelnik in muziki balie plačani, aakir ii d 1 pri ui'i! u gidbi, saj bodo tuli mastni goibi mali vsi člam proceate. Poroče^aleo obč. b vat. Rtvaihar ja pavdar-jal da je boi>či kapstn k a 8(S?0 san iziavil, d« bode zadovoljnu s plačo 60 gl 1. aa m-^sec ia la p )vrh še ds ves natai onatenj il 1« ratpdagi. Aco ae boda godba nas'anjali aa .Gla-ibsao Mttia)*, bo dobro urievala, a Uitinoviive ai o laziti, kar pojde nekaj godcav v kratkem od vojaška goiha ia bo ltts trebi pridobiti za mostio. Obi*, svet )e vz ore|el prelhg podžapisa dr. vit ĐieivveiBn, po a.At'.>on sa obi. sroaa so 88 odložile da prhodijs seje Koaec Sije je < b*. sv.t. dr. Požar opa-zarjal na nesoosne raamere v seiaajih prostorih ob ti gimoazj. S var se vlača že sila d.dgi, dati ie staro gimuzijiko p)iljpie v grozaea 8'aau. Poslopje se lahko podere pri prvem uakci, po stenah rbs^io gl odmeva dan za dnem ta isf vajoča ži'jivka elo an-skega iivljti človek b mislil, da bo vsaj v Ljub ljani, tor.j v središta Slovenije, na varnem pred takimi psovkami ... A i sior no I Zii s >, da laški poleatarji so našli tu svoj E dorado ; predobro ee jim godi, da so prštali že šopirai in drzni čez vse mejo. V-eraj proti poidaevu sem šel po Krojaških ulicah ; iz neko kičme pa je donela na polna pra : Lie e pur cbe i onti e subi itd. — Ne'da p^tria de R ssetti no ss parla cln taliao. Povedal bi še, kakošen pogovor sam slišal pred krčmo is ust treh sidarjev iz Rjnč, ki so že hotoli vdreti v kr • no in uprizoriti ondi pretep, ali to naj zamolčim. Pučem le: L-ubljančan e, vi r*d.te ce'o vrsto lahoaskih gadov, ki bodo potoni doma z vašim denarjem po-map ii zatirati in zairamovati slovenski žtvelj ob sloven-jkolaški jesJknvsi meji. — (.Baron Ulk von Ulkenstein") Danes ponoči prenočeval je v hotelu pri avatri|Skem ce sarju .baron II.k von UlkenRtein", ki potoje ii meglenega Ho olin« v solačai M*ran. V resnici pa js je ta baron dnma nekje na Poljanski časti in j e menda moral prenočevati v hotelu, ker ni imel hiš nega ključ« in k^r se js bai svojegs očets. — (Tatvina.) M*stn% policija aretovala je včeraj nekega Franca Jar ta in Ivana R ometa, ka tera eta okradla svojemu delodajalcu 64 metrov kotenine. _ — (Osebne vesti ) Poštnima ekspsditorjema sta imenovana gg. Ivan Graj žar za Vodice in Dominik Rudolf za Črni vrh nad Idrijo. — (Za lovoe ) Lovsko društvo na Vrhniki priredilo je včeraj velik lov v Riskovcu. Od nekdaj že glovi ta hrib radi obilnoati srn, vendar tacega plena kot Včeraj še ni bilo. Dssiravno ss je sneg vsipal z drevja iu je fcndo kapalo, torej psom sled jemalo in jih močilo, je bilo vender ubitih 66 srn, Menimo, da ni treba dostavljati, da ss je po lovu velika radoet love«v nadaljevala, čast društva, ki se zaaoo b takim uspehom ponašati! — (Vlak povozil) je včeraj zvečer pri Bo rovnici 22 It ntnregi hlapca Jož-fa Troho. — (Občni zbor .Narodne čitalnic to" v Skofjilokii ss bode vršil v nedeljo 19. t m. v čitalniciih prostorih z običnim vsporedom, namreč: predsednikov nngovor, tajnikovo, blagajnikovo in knjižničarjevo poročilo, volitev novega odbora in slučajnosti. Zočetek zborovanju ob 7 uri zvečer. — (Mestna hranilnica v Novem mesta) razveljavila in svoj ukrep z dne 24 septembra 1896, št. 956, ter sklenila dajati posolila kakor poprej v vsa zuoaaje okraje, in sicer od 1. prosinca 1898 naprej. — (Samomor.) Posestnik S mm Triplot is Žerovnice, ss je te dni polsg svoje žage ustrelil. Uzrok samomoru so redbinske razmere. — (Nesreča) V premogokopu Kisovcn pri Zagorja padel je v petek 19!etni Križaik v 16 m globu k rov in se abil. — (Sviti ae) Pri občinokih volitvah Kilw-j rata z nagni* j« vasmi 8 niooro'ki mr Ju na i pr- ina »t'a k«. Big živi ?a»e Ins namdm volilca! — (P. Hrizogon Majar ni utonil) Prsiali , smo nazadnje »u : Bi g roiui .< ... i uredaik! I hl-r si je ti-«;h vest, d« me ni več n • ua mi. ki po zs n'ji bodio. pronan, i'.volit* pr.nb'iti i ta Bpopr»v**". Slu *jno iuneD šs u onil. a maijkli m dosti. Koeippajtč se v K ran', >zdrče mi noge v volo, n pri tara se l«v» aaplsts v podvoJaO kore nnj-< t»r obtiči prav č*rsto, a jaz s svojim Bpo glavje«" sun videl v l1/« uie'ra gkbooani, k«koje lep pes»-k in kako ro rince pn.azne I' > t na b-*tt,u •s bil f..«' i pob-gnil. P* ker je v vedi p-euoa o zraka an človeka (er sa Čut eamooiranif be z »deri isntarao s»lo obuti, s>'*o se rudi ja« nektko rešil in pr lomastil ua / k b ž i. Govore, da js voia rnke K« rane .Ifkovita"; -a ri* je i to p > • <> k večji »oči ter mm se je b;l do sita naviti Dej 8t o j", da *em vea pr šel Živ, kaj pa. in tako sun bil znotraj vb zrni čjo, zuraj pa o.'Č saL, h«ala B >gu! V ten prostu nem se p<-apnČHl sam: do dobr^iia, tem^ljiro, da je vbh tisto, kar piše J. CeAr v? po ve ii .Sr^č% v nesreč" (.zd«l I T i^išič 1882; na str. 120, kako je nt--mre' i^n-ral m ali p d v d . ustn Htska (— kakur bi skoz nos voda e>8 mi gla! - ) k«ko j» pod votc ponoči iskal, kar j* c-do jas»M;um'eg4 L vafika (i^j. BZo. sp'ni-IV 159i do udo'jravaoj« iu tre^stan a pri«eto, da je vBe ti to — prazno b-ne .'c-jjo, ktjti v vodi, v pogioli, gla«a toliko m-li in preu^n«, kakor mg tutaj od oču a Ufcoim^no/an .Subsierhal tu g trieb". Snelo se trd, da je Oisglet piasl ev- jo povest pri peči in pri — boksao, i i da go spod r.nh- kr. < v vod ui bi', ktk r tuli Liwst k ns; v na vam osti rikomnr m mari da b so lalil. Z to je ruvuanje k*ko C: g'er gi"-ra i p jtap js in i/, vode rešuje, popolnoma n?verj#tno ia sovs o. ter wors delo »ti le ua lahVo^eme^a ;u neiskuše nega bravca P.i taj prJoiuonti b. tudi <>alema s«etcvi>l, naj te pop e> ov^ri k*košaa je vod«, če ni v njej pkteoiča ali cst.egu kamelja al mrda »rtastiti št< rov, kj r ee &.ora čiovek ztmotati ali (brezah ali natekuiti, spi h r.ep-e udaj oh zvijanja pri'i. Ii tako, g or^d iik. s- Vam v cu.lo-r ž.v ljpo«a še nad^lj^ pnpo oč*m tadi pizmi f•»*ai BP Hr^sogon" M .jar Ktrlovac 11 d-cembra 1897. * (Umor v Parizu) V ,Qi»rt.i*r V o«tre" v Pariza h žn ^reci-j čhso po^rešnii nr^.dn ka L msr-reja. V petek pa no zaprli z»kvc« C r-ar«, in Atoi ie izpovedala, da sta umi r la L i mar reja. ko jina je prinesel m-ni c , katero bi imi'a plačati. M^tva truplo sta pr.nesia v rastlinjak, kj^r nt* gojita gooa, in t«»m sta pt» * k' peči n**«raln. * (Kdor hoče imeti lepe, bujno lase) n »j vprrabljH sdravilo, a (ero ja i um ^gip'lanski kralj Kats, ki je žirel n*kako 4000 1-t on-d Kri atom Njegeovi materi so ua^srać jeli up"diti Usj.*, ia dobri sinko jej ie .••vn -j- da m podala pls ftaeta Izborni recept Bf; gan: Saubsj pa^e kremp'j«, detolje ia orlovska kop ta ter se omvai s to jaioo prav energč.io po glavi. — P>Biun;e in avertli se boiete, d« je ziravilo (?) iei izvrstno Telefonična in brzojavna paročila. Dunaj 13. decembra. Minister unsnjih del, grof Guluchowski je bil danes poklican k cesarju, kateri mu je sam izročil veliki križec Štefanovega reda Obstrukcijski listi izkazujejo Goluchowskemu slabo uslugo, trde?, de je dobil to odlikovanje, ker je pomagal strmoglaviti grofa Badenija. Cesar je nadalje vzpre,el ministra Kali u v a in grofi Lato u rja, potem pa se je sešel ministerski svet na sejo, kntera je trajala dve uri. Dunaj 13. decembra Včeraj seje vršil „Volkstag" Schotiererjeve stranke. Zbralo se je več tisoč pristašev, toda voditelj stranke, Schonerer, se shoda ni udeležil in sicer iz jeze ne, ker njegovi pristaši niso pripustili, da bi se bilo na dotični oklic postavilo tudi ime poštenjaka Irota. Na shodu je nosil zvonec \Volf, kateri je strastno napadal Luegerja in grozil z revolucijo, če vlada ne ugodi zahtevam njegove stranke. Shod je vzprejel več v nemško nacijonalnem smislu spisan-h resolucij. Dunaj 13. decembra, Dipauli je obelo danil odprto pismo, v katerem pravi, da je podpiral nemške stranke v njih boju proti jezikovnim naredbam in za ohranitev sedanje nemške posesti, da pa ekstremnih nemških prizadevanj ne more podpirati, ker nasprotujejo njegovim verskim in političnim nazorom. Krakov 13. decembra. Včerajšnji shod je bil sijajna manifestacija slovanske solidarnosti. Došle češke in jugoslovanske poslance pričakoval je na kolodvoru ves občinski svet, narodna društva z zastavami in z godb > in na tisoče cbčiustva, katero je došlece burno po- zdravljalo. Župan Fridlein je v im^nu mesta pozdravil poslance, na kar se je v poljskem in v češkem jeziku zahvalil dr. Brzo rad, potem pa sta pozdravila došlece načelnik kršč,-I socijalne stranke Dobja in v imenu akad. mladine stud. iur. Rydl. Prepevaje „IIej Slovani* in „Ješće Polska nie zginiela", koraka'a je mnogoštevilna množica v mesto in sicer v So kolovo telovadnico. Na gost*? so po vsem potu dame sipale cvetke. Shod se je vršil ob veli kanski udeležbi. Častnimi predsedniki so bili ! izvoljeni: dr. Stranskv, dr. Facak, dr. Brzo rad, Biankini in Vukovič. Na predlog bivšega krakovskega župana Weigla je shod odposlal cesar u udanostno brzojavko. Posl. Sokolovv-ski je govoril o dogodbah v parlamentu in povdarjaje nerazrusno solidarnost Poljakov, Čehov to Jugoslovanov naglašal, da so se Nemci pod vodstvom Falkenhavna in Kben-hoeha zvesto držali Slovanov, vedoč, di se bore Slovani samo za ravnopravnost V istem smislu je govoril tudi dr. Danielak, kate Čerema so dijaki prirejali velike ovacije. Shod, na katerem so bile zastopane vse poljske narodne stranke, je vzprtjel štiri resolucije; 1 ) Slovani hočejo na podlagi ustave, na i katero je cesar prisegel, živeti svoje svobodno kulturo življenje; 2) Slovani reklamujejo kot vsem drugim naroJom jednakopravni narodi iste pravice zase, kakor jih uživajo drugi na rodi ; 3 ) Shod izreka pričakovanje, da ostanejo vsi v večini združeni poslanci solidarni in zvesti v adiesnem načrtu izraženim načelom; 4.) Shod izreka svojo nezadovoljnost in svoje zaničevanje vsem, s sovražniki Slovanov združenim slovanskim poslancem, kateri so z na-silstvi in celo z noži preprečili zborovanje parlamenta in narode izročili absdutizmu; 5.) Shod zahteva, ni>j se ugodi narodnostnim zahtevam Čehov in Poljakov v Šleriji in (I.) nij se priredi splošen shod avstrijskih Slovanov. i*o shodu je bil banket. Mesto je bilo sijajno razsvetljeno. Socijalni dem kratje so poskusili uprizoriti pntidemons'racijo, a dragonci so jih hitro razguali. Danes priredi mestni zastop zbranim poslancem banket. Krakov 13. decembra. Včerajšnjega shoda se je udeležilo deSft članov p-ljskega j kluba, mej njmi Wegel, Rijovvski, S ip eha, j Milewski in Meram vviez. Shod je brzojavno I pozdravil grofa Btdeoijs, grofa Falkeuhuvna, I dr. Fuchsa in dr. Kbenhocha. Krakov 19 decembra. Sinočnega ban-' kota se je udel žilo nad 300 oseb, mej njimi tudi več odličnih dam. Častni predsedniki so bih : knez Sapi eha, dr. Stranskv m vitez Vukovič Prvi je gosoril posl. dr. M i le w s ki, kateri je nap.l združenju poljske ljudske stranke z de3u co in nemški katol ški ljudski stranki ter povdarlal, da mora ideja pravičnosti zmagati tudi za S ovane. Dr. Stranskv je napil zvezi Čehov in Poljakov, S t o j a 1 o w s k i brat stvu slovanskih narodov, dr. Slama slovanski bodočnosti, S zp o n d e r češkemu Časopisju. Na banka t je došlo nad 200 brzojavnih pozdravov. Brzojavila sta tudi praški župan dr. Podlipn)' in ljubljanski župan Hribar. Praga 13. decembra, llerold in Pod-lipny sta se, pooblaščena od vseh čeških od vetnikov, predstavila predsedniku kaz. sodišča in mu naznanila, da si šteiejo češki odvetniki v dolžnost, zagovarjati brezplačno vse radi zadnjih izgredov tožene osebe. Prosila sta za jedno, naj izpusti iz preiskovalnega zapora vse tiste osebe, glede katerih je to dopustno. Pred seduik je obljubil, da stori v tem oziru, kar mu bo mogoče. Praga 13. decembra. Policija je danes aretovala bogattga hišnega posestnika Janušeko. in prodajalca suhega mesa Horaka, katera sta skrila več, od policije zasledovanji izgreduikov. Dines sta se dva tehnika spoprijela z nekim redarjem, kateri je vzel revolver in na dijakv trikrat ustrelil, a ni nikogar zadel. Dijaka je policija aretovala in ju izročila dež. sodišča. Gradec 13. decembra. Kakor praškim vojakom je cesar dal tudi graškim vojakom sporočiti svoje priznanje na" njih korektnem, vrlem posredovanji povodom velikih izgredov v Gradci. Korni zapovednik podmiršal Sacco-vaty je to dal naznaniti vsem vojakom. Poslano.*) Obal urni ljnbljanaki listić, ki take nesramno zlorablja £a>»titl)ivi prdeiek „alcvenski" in naliva bv( j žolč nad vsam, kartjfmu in njogovb patrrnov arl«pi strasti ne ngaje, »e )• '.ti tndi aa£e slovenske rpere. katero bi menda lad n niti I, kakor slo vensko gledalce aploh. Prevač časti je aicar za kritikast'r'ka trga lističa, fe na odgovarjamo. K»r bi pa morda veadVr otegoil ado, ki ni bi pn sadnji predstavi opete .Trnbidnr', »iplit', da is res, da bi s« bila ta c para pela tako, k*kor bi rad svata natvezt! nerazsodni porcčeialček „D burjev", na n ( r-- rroPati. Konefato*ati nocramo t« rej, da js po jednoglasni sodbi vseh, k> kaj raznrcejo in no Že kaj videli po sveta (kar pač ae reortmo teci o »Dihr rjevem" pob ca-poročevalcu,) aadsja predstava .Trubadurja' bila vseskozi istotako skrbno prirejena, kakor vee dosedanje in dosegla po po lan uspeh, da šmarno ponosni biti na naš* res požrtvovalno delnječe cecbje slovenske opere „Dhnrja" pa bi svetovali, naj svoi naslov premeni v toliko, da ne bode vtč ekrnnil imena .slovenski" ter naj izpneti dingo in trst o č"ko v naslovu, peto pa naj spre meni v I; potem bode imtl pravi naalov, za gra divo, katero pranja svojim itak vedno rsdkejim in fedkejim čitateljem! Več obiskovalcev slovenskega gledališča *) Za vsebino te^a spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Poslano.*) T7~ po3aen.il© I V pravdi, katero imava z gospodom Simonom Treu, bivšim tukajšujim polirjem gospoda Frana Falescbinija, babari ee g Simon Treu po gostilnah, da sem mu jaz ponujal poravnavo. Izjavljam s tem, da nw m jaz g. Simonu Tren ne direktno, ne indirektno i" nujal poravnave, res pa je, da je njegov svak. g Fran Schustsr, poseetnik na Poljanah, po narorilu svoje svakinje gospe K. Trsu pred nekaj meseci prišel k meni, da bi se z menoj dogovarjal glede poravnave. Z ozirom na ta fakt označujem govorice, katere g. Simon Treu v navadnem govoru mej prijatelji po gostilnah razširja, kakor da sem mu jaz ponujal poravnavo, za neresnične in za zgolj baba-rijo, katera naj ga menda tolaži za nestrpno priča kovanje izida pravde. V Ljubljani, dne 11. decembra 1897. _ Adolf Hauptmann. •) Za vsebino tega apiaa je uredništvo odgovorno 1» toliko, kolikor določa zakon. \\» »'>—8) 6tsv. bo. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr.821. V torek, dne 14. -ma.oern odL 1. oktobra 1897 Odhod Is Ljubljane juž. kol. Proas eea I rta 14 Ob 12. uri o m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aosse, Solnograd; Čet Klein- Reifling v Steyr. Line, na Dunaj via AmBtetten. — Ob 7. nn 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabtd, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd ; čez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoladna osobni vlak v Trbil, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osonni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd. Leno Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Pariz; Čez Klein-Reifling v Stejrr, Line, Badejevice, Plzenj. Marijine vare, Heb, Fraocove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo meato In v Kočevje. Ob 6. uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. ari 80 m. zvečer mešani vlak. — Prltaođ v LJubljano, j. k. Proga la TrhO.ii. Ob 5. url 52 m. zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grarla, Linca, Stevra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran zensfeste. — Ob 11. nri 20 m. dopoludne osobni vlak z Da naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov. Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Sleyra, Pariza, Geaeve. Cnriha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend Gasteina,. Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri ft7 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka. Cs-lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. nri 6 m. zvečer naobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljuhna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Novefra mesta In la Koeev|a. Ob 8. nri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. nri 32 m. poporodne mešani vlak. — Ob 8. mri 35 m. zvečer mešani vlak. — Oillio«! la L.|aaljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v I,|ultl|ano d. k. la Kamnlha. Ob 6. uri 56 m. zjntraj, ob 11. ari 8 m, dopolndns, ob 6. ari 20 m. zvečer. (962— 284) Iši6 se Jurčičeve spise za polOTrico cene. Ponndbs: A Dane v, pošta Trst. (19io; Trgovski pomočnik 21 let star, ipecsnsf,, želi svojo sedanjo elužbo z začetkom jannvarja 1808 premen i Ponudbe raj se bi govolijo pošiljali pod: Zvest" posts rsstanls Msngls (1912—i) Dobro izvežbana prodajalka in blagajničarica za trgovino z mt-sanim blagom se vzprejme. — IVnudbe. pod: .V. C. 98' na upravniAtvo .Slov. Naroda" (1904—2) Išče se za 2 aH 3 mesece izvežbana, izkušena poštna odpraviteljica zmožna slovenskega in nemskesa jezika Bližji pogoji ee i svod o pri o. kr postnem urada v Šent Jurija pri Kranju (St. Ueorgen bei Kra:nburg). (1903—2) Prostovoljna prodaja hiše v Ljubljani Lepo le »era «1 voibh«IwI ropnia hlatt b vrtom z vbodom za vozov- od dveh ulic je na prodaj za ceno 9300 grlal. Pos. bno pripravna je za ustanovitev rovsrne ali za ve^je delavntdko podjetje. Poeredovalci so izkl učeni. — Več se izve" v upravn štvu .Slov Naroda". (1909—1) Uradno dovoljena popolna galanterijskega in bižuterijskega blaga, igrač, finih toaletnih mil in parfmtterij. Najboljša prilika za nakupovanje (1890-1) božičnih in novoletnih daril po nakupni In pod nanapno eeno. Ljubljana, F v. Stampfol Tonhalla. St. 1615. Razpis. (19C8—1) Za meatno hranilnico v Kranfll se razpise služba pomožnega uradnika z letno plačo 600 gld. proti kavciji v jednakem znesku. Služba je prvo leto proviznrična, po preteku leta ee pa službene razmere urede definitivno. Prosilci naj evoje prošnje z dokazili o znanji potrebnega knjigovodstva, slovenskega in nemškega jezika, potem o starosti, šolanji in dosedanjem službovanji vlože do 2$. decembra* 1.1. pri podpisanem županstvu. Mestno županstvo v Kranju dne* 11. decembra 1897. VIZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna1 po nizki ceni. Prva in najstarejša zaloga klavirjev v Ljubljani, Florijanske ulice št. 50 si UBoja naznanjati velecenjenemn p. n občinstva v Ljubljani in okolici, da ima ua prodaj po uajnižjili cenah od danes naprej kratke klavirje in planine najboljAe vrste, ki so danes doSli, iz najbolje renomiranih dunajskih tvrdk : c kr. dvorni dobavitelj Kutscliera, zadruga „Lyra", Stelznammer itd Popolnoma novi klavirji od 240 gld naprej s 15fetnim jamstvom se oddajajo na obročna plačila; Izposojajo se od 2 gld. naprej. Stari klavirji se jemljO v zameno, vblrauja in poprave se izvršujejo najtočnejše. z Yek.Bpofitovanjern <171 wo> Ferd. Dragatin. Pravi trpotcev aok j« jedino oni, kateri ae pri-p r a v 1 j a v lekarni kZrinjakema, II. B r o d j o v i n , Zagreb, Zrinjaki trg Ste v. 20, TrpotCev aok nepreaežno deluje pri vseh prehla-jenjih d u Snih organov, ter je najboljfio aredatvo za prani katar, kašelj, praobol, hripavoBt in vratobol. T n d i z aa t a r a n i ktiel) ae i tem zdravilom v najkraj&em Času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta nafiin hitro okrevajo. — Izmed mnogih z a h v a 1 Bpominjam aamo ono: , Velecenjeni gospod lekamikl Pofiljite mi Se tri steklenice Vašega izvrstno de-lnjoCega trpotCevegaaoka; potrebujem jih za moje poznane e. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega ka i lja popolnoma ozdravel. Hvala Vam! Priporočil bodem ta zdravilni aok vsem p r a o b o I n i m. SapoSto-vanjem — Rudolf Ansim. Na Dnnaji,2 0. marca 18 9 7." Pazi naj se turaj, da je na vsaki ateklenioi varstvena znamka, t. j. alika bana Nikole Zrinjskeg n, kajti samo oni je pravi trpotcev Bok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici b toCnim opisom je 7f» kr. — Razpošilja se vsaki dan s poŠto na vsa mesta, in sicer proti predplačilu (priraCunavBi 20 kr, za za-motek) ali pa po postnem povzetju. — Cenik irazno-vrstnih domaČih proskuSenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zaBtonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinj-skemu, H. Drodjovin, Zagreb, Zrinjski trg Sto v. 2 0. (1860-11) Izdajatelj in odgovorna urednik : J n s i p N o 11 a. fjajrtalnn in tisk .Narodne Tiskarne",