Politični ogled. Boljše ne morcino polit. ogleda ob uovetn letu početi, kakov da povemo ob kratkera, kaj da so sv. oča papež Pij IX. 23. dcc. v konzistoriji ob priliki imenovanja 11 škofov, zined ktcrili je tudi dosedauji kanonik, prcč. g. Bindcr v Šentpolitauu (Polten), govorili. Kot namcstuik kralja vsch kraljev oziraje sc po vsem krščanskcm svetu 80 mcd drugim rokli: Sv. cerkcv se srdito preganja, in preganjanje meri na to, da se vniči. Vidi se to iz vsega, kar italijauska vlada namerjava, ki je dtiiiovuike vojaški službi podvrgla, škoforu učno pravico vzela iu ccrkvcue poscstva s težkimi davki obložihi; poscbuo pa še iz tcga, ker jo drž. zboru prcdložila postavo, vslcd ktero sc imajo odpraviti vsi kloštri (razcn ouili, v kterib so vrliovui načelniki posamesuili, po svctu raztrošeuili rodov.) Proti tcmu protcstujcjo papež in opominjajo predrzneže, ki se lotijo cerkvenih pravic, ostrib kazni, kterim prepadejo. Potem omenjajo kvutega preganjanja katol. cerkve na Nemškem, kjer si ljudje, ki niso naše vere in je tudi ne poznajo, oblast prilaščajo, da nauke in pravice kat. ceikve določevati liočejo. Pri vsem pa zvijačniki katoličane dolžijo, češ, da so le oui tega kiivi, ker noeejo pokorni biti d r ž a v n i m postavam. ki so pa ccrkvenim nasprotne. — Obžalujejo tudi žalostno stanje katol. cerkve na Švicarskem in Španskem, in izvekajo slednjič svoje veselje nad tem, da so škofi in dubovniki vseh dežel tako stanovitni, ter vzajeinno z vernim Ijudstvom pravice sv. cerkve branijo. Apostolska, odkritosrčna beseda papeževa vzbudila je velik brup na Nemškem, kder skušajo posebno vladne novine kvalja podkuriti, da pusti še bolj kruto proti katoličanom postopati. Cudno! Papež so po svoji dolžnosti le izrekli, kar je gola vesnica; ti ljudje pa, ki se sicer brustajo, da se papeža čisto nič ne boje, si ne ved6 zdaj mirii najti, ko so papež le kar britko pritožbo izrekli nad grozuimi kiivicatui, ktere so kat. poslanci v pruskem dcž. zboru še vse ostreje šibali. — Ali se bo vlada spametovala ali ne; bomo brž slišali. Na zboljšanje razmer je vsej upati zdaj, ko je uajbnjši podpihovalec proti katoličanom, B i sm a r k namreč, odložil predsedstvo pruskega niinisterstva, ter opvavlja le samo vnenje zadeve dežele in države. Na njegovo raesto je stopil minister vojaštva Rooii, ki ui tako jaren liberalec in luteran kot Bismavk. Poglejmo še sledujič v svojo ožjo domovino. Na praznik sv. Štefanaje bil g. dr. Srnec v Ljutomeru ter je od svojega delovanja kot poslanec volilccm odgovor dajal. 0 političnib vprašanjib je malo povedal, in kar je povedal, bo javeljne zaupauje volilcev vtrdilo. Laui — jc rekel — bil je za spravo med uarodi, letos pa ni b i 1 o p r i 1 i k e, v tej zadevi kaj storiti, splob ne pripada deželnim zborom pečati se z visoko politiko!! — Ko bi ne bi tega iz zanesljivcga vira bili pozvedili, bi ne veijeli! Tako ne govori nijeden federalist, to je le stališče nciuških ustavakov! Na Uunaju se nam posmebujejo v deželneiu zboru bi pa tndi ue senili poudarjati in tirjati narodnib pravic, češ, da to v visoko politiko spada!! Ni se torej čuditi, da so narodni volilci z glavami odkimavali ia si mislili: Janko, Janko! ta pa ni prava.