Leto II. Poštnina plačana o gofouini. Ljubljana, torek 1. junija 1920. Stev. 123. Cene po poiti: za celo leto . K BI— za pol leta . H W— za četrt leta. H Zijal mesec. . II 7?— Za Ljubljano mesetiro fft Za Inozemstvo misetne l ir— Upednlštoo in uprana ; Hopitarjesa utica št. 6 llpsdn. telefoB štev. BO Posamezna številka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 60 vin. Jugoslovansko-!taliianska pogajanja se prično šele 15. Julija. maja- (čTU-i »Era ^O-hidrJl ^ 80 direktna italijan- ovcnska pogajanja vsled prošnje italijanske vlade odgodena do 15. julija. Jugoslovenski in italijanski delegati se snidejo po koferenci v Spai. Kako socialdemokrati vzgajajo otroke. Mubl «Ho j J; junija. Pred več dnevi ^krai; i"0, ,a 1 kako so laški socialde-ki so jji »««Wi bedne dunajske otroke, ,v svoje J** Poslali v Italija na rejo, lačne ■ ^C1jske namene. Te revne in ^ dim i nai Puške karak’ °^r°ke so celo peljali pred vSli T' ,Sedai' ko 80 se dunajsko ra Punai k starišem, poroča Icpajj J i. ^^pIS]0. Irnlr« — — >aia staVZgaiati - - °t nadzor-Se- ^P^jali z otroci v Turin tni- pjf. _ ci dve socialdemokratični da- kako so socialdemo-te otroke v Italiji* Z *n Musi Friedmann. Da se pozna po ime-s^a otroke čisto po so-k kil° to >,r •cno-židovski maniri- Obema e2Plačn0*nafZOrovanie« le pretveza za **—■— ^bavno potovanje po Italiji. 'tG°š$^r-------------------------- pmTi^ B0D0 morali IDii r?TlTl DEL OGRSKE. - u °una ZA- ,p0^ča ;M^i, 31. maja. (ČTU) Kakor j. ^užarska j SP°S1<< *z Budimpešte, je bi-, anski ent V, . a obveščena po budimpeškem komisiji, da bo ententa v ^iizprazS4 P°trebne korake, da bodo k j ozer«v °koli novega Szegedina za-H to^ie- Srbe bodo baje prisilili, da a iunija ’e 2zPraznili najkasneje do Llltj P K0MisUA V LJUBLJANI. doSDJiUbl,ana» t- junija. Včeraj zve-U Ura *Oomji dom« in druge se »n j )® deli srbske literature. Ig ■ °rijeis ° °.sOstavobraniteljih«, Glav-J)*e er te vrste med Jugoslovani. av° Srbije je obdelal v svojem ^WPravu*- Izdal je tudi strdijo o Ha °dan t,U dk pred balkansko vojno. cd(i<>Dr °Vanovič je bil načelnik medeni kr^T11^ sekciji naše delegacije ,, l a j erenciji. Su!dlsUv ‘»Vsilili ‘Vici , --a K-onu m sanKcip Cš* Cr:hrvatski volilni zakon na renciji. Polič, rektor zagreb-br„ ’. 2ašr«Llšča' profesor državnega pra-• Vipi , u._ Pisaj je o hrvatski volilni ® »Zakonu in sankciji«, Stvoril tifv^ u»e'ri rvat®ki volilni zakon in v emi-‘Ma^kerta s°deloval pri drugih reformah k kte®Uika Zakonodajstva, Bil je urednik Pni-. PfftVllOrf dmltva« 0/1 npil/rliai hkf* ^ P,ravnoŽ društva«. Od nekdaj iTT^eiu prijatelj Slovencev. V na- a. ^tstavništvu je član Narodnega k )e *i utl°vo-Ju5avno pravo Srbije«. Izdaja v ger‘ a n u d i, profesor upravnega Kršili du. Kumanudi je glavni pro-' ,Pravnega prava med Srbi. Na- Po stvnr-, hvo«, jugoslovansko revijo, ki jtjj^di je a velik vpliv v vsej državi. Ku-^ iu ®očinski svetovalec mesta Bel-' 2 demokratski stranki, 'a O r k o v i č , profesor civil-U c^vy. “elgradu. Markovič ni samo z ja. . uego se je vedno temeljito eno pravom. Izdajal je pred $4^aeije : srbskih revij »Delo«. Za e. osnoval v Ženevi »La Serbie«, Poz’" nalogo, širiti med za- *Wa' Ma«taV?J1ie jugoslovanskega pro-kljpVe'< j« „OVj6 j« glavni urednik »Samo-fT^dikal ^ med intelektualne vodi- ^ ouniak komisije je B o g u m i 1 \ « vni Spi t11 jugoslovanskega odbora o -re na^c delegacije za mir WVnega prava. 5 žemlja g. B. Pfolič, fe> »Nadzorovanje« cele spalnice sta prepustili 13letni deklici, dami pa sta noč in dan hodili povsod drugod, 1 pri »nadzorovanju« otrok jih ni bilo. Za »duševno vzgojo« otrok je šel v Italijo še socialdemokrat Miksch. Ta je otroke vzgajal na ta-le način: Raztrgal jim je seboj prinešene rožne vence ter jim pobral molitvenike. Mesto večerne molitve so morali otroci zvečer peti socialdemokraško pesem. Denar, ki so ga otroci prejemali, sta jim odvzeli obe židovki ter zanj nakupili rdečega papirja, iz katerega so morale deklice delati cvetlice za turinsko socialdemokracijo. Otroci so se vrnili iz Turina podivjani, da jih starši skoro ne poznajo več. Tako vzgajajo socialdemokrati mladino. kretar ministrstva za ustavotvomo skupščino. ČEŠKO-SLOVAŠKA. < LDU Praga, 31. maja. (ČTU.) Predsednik Masaryk se odpelje 7. junija v Pi-sek, kjer obhaja češki pesnik Heyduk 85. rojstni dan. LDU Praga, 31. maja. (ČTU.) Jutri pričakujejo vladno izjavo, V obeh zbornicah bodo predlagali, da se otvoii debata, ki bo trajala več dni in končala z glasovanjem. ^ LDU Praga, 31. maja. (ČTU.) Za namestnika ministrskega predsednika je bil izvoljen minister za notranje stvari Švehla- ČEŠKOSLOVAŠKA ZUNANJA POLI. TIKA. LDU Curih, 29. maja, (ČTU) Češki zunanji minister Beneš je v pogovoru z zastopnikom lista »Temps« poudarjal miroljubno tendenco politike. Čehoslovaška vlada hoče živeti s Poljsko in sovjetsko Rusijo v prijateljskih odnošajih. Ako bi imela poljska ofenziva slab uspeh, bi se boljševiki približali češki meji in s tem bi bila podana možnost nove vojne v Srednji Evropi, Da se to prepreči, hoče biti čehoslovaška vlada s Poljsko in Rusijo na čistem. Odnošaji z Avstrijo so prijateljski, ako tudi se ne upošteva sklep carinske in gospodarske zveze. Od Madžarske zahteva čehoslovaška vlada vestno izvedbo pogodbe in hoče z njo vzpostaviti normalne odnošaje. Mir v južni Srednji Evropi bi se zaščitil najbolje s sodelovanjem Čehoslo-vaške, Jugoslavije in Romunije, ČEHI PROTI POLJAKOM. LDU Praga, 30. maja. (ČTU) Ob veliki udeležbi je bilo na podbudo češkega narodnega sveta na Vaclavskem trgu zborovanje vseh političnih strank, ki je veljalo protestu proti poljskemu terorju povodom predstoječega ljudskega glasovanja na Te-šinskem, v Spišu in Oravi, Nastopilo e mnogo govornikov. Zborovalci so sprejeli resolucijo, katero je posebno odposlanstvo izročilo poslaništvom tujih držav in ki se je brzojavila po vsem kulturnem svetu. Resolucija veli, da je treba z vsem ogorčenjem pred vsem svetom protestirati proti činom nečloveškega barbarstva in živin-stva Poljakov, ki so jih zakrivili na glasovalnem ozemlju. Potoke krvi mirnih meščanov so že prelili Poljaki, Resolucija ob tožuje mednarodno glasovalno komisijo, da v Tešinu ni znala uveljaviti nepristra-nosti in pravičnosti in da je odgovorna za to, da se pojavlja srednjeveško pravo moči in da se uničujejo vrednosti. Vsled tega se zahteva nova plebiscitna komisija, čije vodstvo bo znalo varovati ugled entente. Češkoslovaška ne želi vojne s Poljsko, toda branila bo do skrajnosti svoja tisočletna zgodovinska in naravna prava. Socialna demokracija in vera. Socialna demokracija v verskem vprašanju od nekdaj v kalnem ribari. Ofici-elno proglaša vero za zasebno stvar, od slučaja do slučaja izjavlja, da ni sovražna veri kot taki, marveč pobija samo klerikalizem, izkoriščanje vere v politične svr-he (v tem oziru imamo najnovejši zgled v polemiki med svet. Kalanom in »Napre-jemsl); tod in tam se najdejo v socialni demokraciji celo možje, ki najdejo o veri globoke in resne besede. Toda temu nasproti stoji neugasno sovraštvo do vere, ki od nekdaj tli v socialni demokraciji, ki ob vsaki priliki zažari močneje in se le nerado zopet potuhne. To sovraštvo se kakor rdeča nit vleče skozi socialnodemokratično gibanje in skozi socialnodemokratični tisk in to sovraštvo je tisti tajni magnet, ki vleče skupaj socialne demokrate in svobodomiselce vseh barv ter jih spaja ob vsaki priliki, ko velja zadati udarec veri in cerkvi. Da je to sovraštvo bistven del socialdemokratič-nega programa, morda najprvotnejša celica socialnodemokratičnega duha, moramo sklepati iz dejstva, da se ob vseh revolucijah ali revolucionarnih poizkusih najizraziteje udejstvuje v početju social-nodemokratičnih ozir. komunističnih množic. Na koga pa izlijejo te množice najprej svoj srd? Na cerkev in njene ustanove, na duhovščino in redove! Kapitalisti pridejo še-le potem na vrsto. Ta zgled najdemo povsodi: Na Ruskem in Madjarskem v velikem, v malem pa po vseh deželah, kjer se vrše socialnodemokratični ali komunistični izgredi. Pravtak zgled smo doživeli tudi pri nas ob dogodkih na Zaloški cesti. Nobenega dvoma ni, da tvorijo socialni demokratje najmočnejši del krščanstvu sovražnih sil, ki se zbirajo pod tem ali onim imenom v znamenju svobodomiselstva in kadarkoli se bo pri nas ali kjerkoli vnel kulturni boj, mu bodo korakali socialni demokrati na čelu. Še več — zdi se, da socialna demokracija v zadnjem času kulturnega boja išče, ker ga potrebuje. Delavske množice spoznavajo, kako je socialnodemokratični program deloma neizvedljiv, deloma pa v praksi nezadovoljiv, reven, nesposoben dati proletariatu tisto mero sreče, ob kateri bi se dalo vsaj za silo živeti. O kakih nebesih niti govora. Delavstvo postaja zato nezadovoljno in nezaupno. Da odvede to nezadovoljnost v drugo smer, poizkuša socialna demokracija zanetiti kulturni boj. To opažamo zlasti v Avstriji. Glavno glasilo avstrijske socialne demokracije »Arbeiter-zeitung«, ki je drugače resno urejevano, je o priliki vseh zadnjih večjih katoliških praznikov pisalo v dnevnih noticah naravnost blasfemično, kakor je zmožen kaj takega le poulični surovež in popoln podlež. Dunajski podžupan soc. dem. Winter je te dni v svčtu starišev na neki ljudski šoli začet vbirati kultumobojne strune tako neprikrito, da so ga stariši, povečini krščanskega mišljenja, pognali na proste. V Leobnu je pa profesor Carrara z Dunaja predaval o »socializmu in cerkvi« tako, da je obsodil krščanstvo na smrt in proglasil materialistični socializem za novo vero. Rekel je, da mora socialna demokracija med delavstvom začeti veliko gibanje za izstop iz katoliške cerkve, da se tako izsili ločitev cerkve od države. Tak je duh socialne demokracije včeraj in danes in tak bo jutri — v Avstriji, Rusiji, na Češkem, v Jugoslaviji, povsod. Ko bi tega duha ne bilo, bi se delavstvu v borbi za socialne pravice ne bilo treba cepiti v dva tabora. Korakati in biti bi se moglo složno v strnjenih vrstah. Kajti iv čem se v bistvu razlikujeta socialnodemokratični in krščanskd-socialni program? Edino-le v temelju, na katerem stojita; prvi na materialističnem, drugi na krščansko-etičnem. Gmotne dobrine, ki jih zahtevata eden in drugi, so bistveno iste. Sam berlinski »Vorwarts« je priznal te dni z ozirom na pismjb nekega krščanskosocialnega organizatorja, da se krščanstvo in socializem ne izključujeta, ampak, da sta si bistveno sorodna. To je najlepša iz-pričba za krščanski socializem: poleg gmotnih dobrin zagotavlja krščanski socializem delavstvu tudi vse večne dobrine in vrednote, dočim materialistični socializem, ki ga zastopata socialna demokracija in komunizem, začenja in končuje v zemski minljivosti. Krščanstvo je vogelni kamen krščanskega socializma; krščanstvo s svojo moralo pa je predmet sovraštva svobodomiselnega socializma. Materialistični socializem, ki ga pridiguje' socialna demokracija, sovraži krščansko ime in načela bolj kot krivičnost kapitalizma. Zato bo kršč. proletariat šel po načelih krščanskega socializma v boj tudi proti nekrščanski socialdemkoraciji. In zmagal bo! Žumer: Uvod v socializacijo. Svetovna vojna, v marsikaterih rečeh najboljša učiteljica, nam je tudi tu pokazala, kako potrebna je preureditev našega družabnega reda. Nastala je, kar je že davno dokazano, iz kapitalističnih teženj. Kapital enega naroda se je boril z drugim za nadvlado. Koliko milijonov ljudi je porabil za to svojo nakano, koliko družin, koliko narodov je gospodarsko uničil. Spoznali smo končno, kdo je vse to napravil, in upali smo, da tega velikega ugonobitelja človeške sreče uničimo čimpreje mogoče. Dvignil se je proletarijat malodane celega sveta, da zada smrtni udarec povzročitelju tolike nesreče. Kot siguren rešitelj je stopil na dan komunizem, hoteč v enem dnevu preobrniti ves individualistični družabni red, Ali, ker si ni izbral prave poti, poti prave ljubezni in pravičnosti, ni žel srečnega uspeha. Da se proti sovražniku moremo uspešno boriti, ga moramo najprvo poznati in potem šele izbiramo orožje proti njemu. Zakaj, v koliko je kapitalizem naš sovražnik? Kapitalizem je posledica egoizma — sebičnosti. On vidi samo sebe, vse drugo mu je sredstvo nadvlade. Hoče si z najne-moralnejšimi sredstvi pridobiti svoj obstanek, vzdržati si nadalje neovirano svoj razvoj in končno se boriti zopet z vsemi sredstvi za nadvlado še hujšega kapitalizma. In kdo je tu prizadet? Vse ostalo človeštvo. Tu spoznamo, da je kapitalizem otrok individualistečnega družabnega reda. In če se človeštvo kljub neizmernemu trpljenju zadnjih let ni moglo iztrgati grabežljivim rokam neizprosne kapitalistične sebičnosti, tedaj se je je mogoče ubraniti edino na ta način, da se postavi družabno razmerje ljudi na popolno novo podlago, na kateri naj se prične neizprosen boj proti njemu. Podlaga tega boja pa naj bo v prvi vrsti ljubezen. Medsebojna ljubezen nas mora vezati enega z drugim. Simbol novega družabnega reda naj bo skupnost in bratstvo polno ljubezni in da se bodo pametnih srca razžarela v ljubezni, je treba poiskati zadostnega razloga zanjo. Ta značaj boja bo edino uspešno sredstvo proti kapitalizmu, Zavedati se moramo, da je človek sam na sebi nepopolno in nedovršeno bitje, ki doseže svojo popolnost šele v družbi. Glavno načelo nam mora biti splošna družabna korist. Po tem moramo uravnavati svoje življenje. Družabnost mora uravnati vse gospodarske sile tako, da ne služijo samo enemu, temveč splošnim koristim. Ta namen bodo morale imeti pred očmi stanovske zbornice (kmetijska, obrtniška, delavska), katere delujejo sporazumno za skupen blagor. Ta namen mora imeti pred očmi socializacija. Vsako podjetje, ki se podru-žabi, se mora zato, da ne bo ostal dobiček enemu samemu, ampak da bo isti služil splošni blaginji. Socializacija naj se izvrši takoj tam, kjerje mogoče, drugod pa naj se potom primerne kontrole ukrene potrebno, da ne bo kapitalist še nadalje iz-koriščeval proletarcev. Stran 2 »Večerni lisf« dne i. junija 1920, Štev. 123 Politične novice. r-f- Resnica o papeževem delegatu na Reki, »Narodna Politika« priobčuje poročilo z Reke, iz katerega posnemamo: Reški mestni župnik dr, Kukanič je izjavil poročevalcu, da so vesti, ki so se širile v jugoslovanskih (demokratskih!) listih o odcepitvi Reke od senjske škofije, popolnoma neresnične. Papežev delegat msgr. Constantini je prišel na Reko s točno začrtano in omejeno nalogo: 1. da poravna spor med reškim župnikom in delom njegovih župljanovj da uredi vprašanje plače, ki jo je bil Consiglio nazionale duhovnikom vskratil. Župnik dr, Kukanič je ostal v svoji službi in je slej ko prej pod juris-dikcijo senjskega škofa. Istotako je ostala na svojem mestu druga duhovščina, v kolikor ni bila po Italijanih že preje izgnana ali je morala pobegniti. Tudi ti izgnani ali pobegli duhovniki se sedaj pozovejo nazaj na njihova službena mesta. Tako dr. Kukanič, Dopisnik javlja dalje, da so bili vest, da se odcepi Reka od senjske škofije, raztrosili d'Annunzijevi arditi z namenom, da napravijo med tamkajšnjimi Hrvati zmedo. Tembolj je obžalovati, da so to zlobno izmišljotino d'Annunzijevih hlapcev pograbili gotovi jugoslovanski listi in jo razširjali kot gotovo dejstvo. + Strankarsko-politične razmere na Hrvatskem. V hrvatskih deželah stopa čimdalje bolj v ospredje kulturni moment: duhovi se ločijo ob znamenju vere, eni gredo v krščanski, drugi v protikrščanski tabor. Proti Ljudski stranki se zbirajo liberalci vseh barv. Posebno Narodni klub (Hrvatska zajednica) hiti zadnji čas na pot kulturnega boja; preti s civilnim zakonom, dopušča preganjanje Marijinih družb na srednjih šolah in se odkrito zavzema za reformistično gibanje med duhovščino. Bavša starčevičan&ka duhovščina se spričo vsega tega pripravlja, da zapusti Narodni klub, kar bo tega še bolj približalo liberalcem v Pribičevičevi demokratski stranki. Na drugi strani se zbirajo socialisti in komunisti, ki se čimdalje bolj zbližujejo: socialisti se radikalizirajo, komunisti se pa odrekajo revolucionarni misli. Do obojih kažejo demokrati očite simpatije. Spričo vsega tega in spričo novega notranjepolitičnega položaja, ki je nastal z ustanovitvijo koncentracijske vlade piše »Narodna Politika«: »Potrebno je, da dajo zastopniki Ljudske stranke iz vseh hrvatskih dežela na prihodnjem zboru vrhovnega sveta stranki tako orientacijo, ki bo na korist ljudstva- Jugoslaviji in stranki sami.« + Volitve — najnujnejša potreba. Pod naslovom »Nova smer« priobčuje »Narodna Politika« uvodnik, v katerem izvaja: Z ustanovitvijo koncentracijske vlade je Parlamentarna zajednica popolnoma dovršila svojo nalogo, ki je obstajala v tem, da zagotovi prava narodnega predstavništva in reši parlamentarno načelo pred absolutističnimi nakanami manjšine Sedaj, ko je Demokratska zajednica pristala na sporazum temeljem dogovora, glasom katerega mora narodno predstavništvo rešiti volilni zakon, odobriti mirovne pogodbe in sprejeti finančne kredite ter se je ustanovila koncentracijska vlada, ki naj izvede volitve v konstituan-to, je odpadel notranji razlog za zvezo med strankami, ki so tvorile Parlamentarno zajednico,« Te stranke so sedaj postale zopet proste, vezane le vsaka na svoj program. Tako bo imel tudi Jugoslovanski klub n. pr pri razpravi o volilnem zakonu popolnoma svobodne roke. Nekatere stranke Parlamentarne zajednice so dejansko že nekaj časa nastopale tako, kakor da bi jih ne vezale nobene obveze. Tako so bosenski radikalci v vprašanju pokrajinske ylade izigrali svoje zaveznike v »Pari. zaj.« In njihova glasila so zastopala skrajno srbsko stališče, sramotila jugoslovansko misel in silila s tem seveda tudi nasprotni tabor v plemenski radikalizem. Pravtako je delal in še dela radikalni tisk v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini. To početje mora, ako bo imelo čas, dovesti do Velike Srbije, Male Hrvatske in Male Slovenije. Zato je treba kar najhitreje izvesti volitve v konstituamto, + Nittljev strah pred rojaki, »Idea Nazionale« poroča, da se je obdal sedanji italijanski ministrski predsednik Nitti s celo armado tajnih policajev in karabini-jerjev, ki jim poveljuje 18 častnikov in več komisarjev, ki imajo na razpolago dva avtomobila, Razen tega je pripravljenih lepo število španskih jezdecev, da se z njimi v slučaju potrebe ogradi Nittijeva hiša. Vsak dan stane Nittijeva osebna varnost državo 4866 lir. Kakor se vidi, Nitti svoje rojake dobro pozna. + D* Annunzio ni zasedel Sušaka, kakor poročajo iz Belgrada. Pač pa se tam pripravljajo, da D' Annunzia zavrnejo, če bi to poskušal, -j- Kongres jugoslovanskih ženskih društev se vrši od 1. do 5, jyjija t. 1, v Zagrebu. Prireditev je v rokah zagrebškega demokratskega ženstva. Dnevne novice. — Minister Protič se fe včeraj vrnil iz Bleda v Ljubljano ter se je snoči odpeljal v Belgrad. — Orliški krožek v Hrušici priredi I, javni nastop na praznik Sv. Rešnjega Telesa (3. junija 1920) ob 5. uri popoldne v »Našem domu«. Na sporedu so razne telo-vadne točke in dve burki. Vstopnina: 5 k, 4 k, 3 k in 2 k. — Odbor, (k) — Letina v Jugoslaviji kaže izredno lepo. Vsled tega padajo tuje valute, — Jugoslovanski kongres inženirjev in arhitektov se je te dni vršil v Zagrebu, Na dnevnem redu je bilo med drugim vprašanje o ustanovitvi velike strokovne organizacije, v kateri naj bi bili združeni vsi tehnični delavci od strokovnega delavca do inženerja. V tej organizaciji bi se vsak morebiten spor izlahka poravnal, ker bi vsi člani razumeli pomen in važnost dela. Na ta način bi se izključili vsi štrajki in pasivna rezistenca, O tej stvari bodo nadalje razpravljali odseki Udruženja inže-nerjev in arhitektov. Dalje se je kongres izrekel za to, naj se spričo pomanjkanja stavbenikov in tehničnega pomožnega osobja ustanove po državi tehnične srednje šole. Osnuje naj se tudi jugoslovanska akademija dela po zgledu češkoslovaške Masarykove akademije dela. Sklenjene resolucije zahtevajo med drugim, da se mora pri nameščanju uradnikov gledati edinole na kvalifikacijo in nameščati na strokovna mesta samo strokovnjake, — Tatvina v Kočevju. V skladišču konsumnega društva v Kočevju je bilo ukradeno 10 do 12 metrov črnega baržuna, vrednega 2000 kron, — Ukradene čebele. Čuvaju državne železnice v Dravljah, Irmgelcu Ivanu, sta bila ukradena iz čebelnjaka dva panja čebel, ki sta vredna 500 kron, — Vrtnarski tečaj za dame se vrši v Zagrebu. Predavajo večinoma vseučiliški profesorji. Trajal bo šest mesecev. Obiskovalk je deset. Tečaj je zasebno podjetje. ... — Veliko novo industrijsko podjetje v Osjeku- Tvrdka S. H. Gutmann v Belišču, Zagrebška družba »Isis« za razpečavanje lekarniških proizvodov in znana pe-štanska tvrdka Gedeon Richter zgrade v Osjeku veliko kemično tavamo, v kateri bodo proizvajali vse vrste anilinovih barv, dalje vse vrste lekarniških potrebščin, zlasti pa thiocol, urotropin, kloroform in do 70 drugih važnih lekarniških preparatov, ki so že vsi preizkušeni in gotovi in čakajo samo produkcije na veliko. Tvrdka Gutmann bo dobavila sirovine, posebno svojo glasovito žgano smolo, tvrdka Richter bo dala vse stroje, ki jih iz Pešte prepelje v Osjek, družba »Isis« pa prevzame razpečavanje izdelkov. Gre za podjetje največjega sloga. — Valute na zagrebški borzi 31, maja: Dolar (1): 90 K; avstr, krona (100): 61 K; rubelj (100): 150 K; češka krona (100): 230 K; marka (100): 280 Kj rum. lej (100): 215 K; lira (100): 600 K. Ljubljanska novice. lj Izletniki, ki se udeleže izleta k Vrbskemu jezeru na Koroško, ki ga priredi J. S .Z, dne 13. junija, naj se zglasijo od 12. do 1. in od 5. do 7. ure v pisarni Jugoslovanske strokovne zveze v Jugoslovanski tiskarni I. nadstropje. Javno predavanje. »Krščansko žensko društvo« priredi v petek po sv. Rešnjem Telesu t. j. 4. junija ob 20. uri (osmih zvečer) javno predavanje v Ljudsem domu. Predaval bo višji šolski nadzornik in vseučiliški hon. nastavnik gospod dr. Mihael Opeka o temi: kako zaobrniti sdanji časovni tok. K predavanju so uljudno vabljeni vsi ljubljanski krogi, zlasti še očetje in matere teT vzgojitelji in vzgojiteljice. lj Za ravnatelja policijskega ravnateljstva v Ljubljani VI. činovnega razreda je imenovan dosedanji vodja ravnateljstva g. dr. A. Guštin, ki je z energijo združeno z velikim človekoljubljem vodil od prevrata sem posle policijskega ravnateljstva v Ljubljani, kar ni posebno lahka služba v očigled tolikim sumljivim elementom, ki so se priselili v Ljubljano in z ozirom na vedno nove predpise. lj Korošci v Ljubljani. Koroška šolska mladina iz Borovelj in okolice pride v petek dne 11. junija 1920 v Ljubljano. V soboto dne 12. junija priredi pod okriljem »Glasbene Matice« v Unionski dvorani koncert, na katerem bo pelo 70 dečkov in deklic slovenske koroške narodne pesmi. Že sedaj opozarjamo Ljubljančane, da mora biti sprejem te naše mladine kar naj-prisrčnejši, (k) lj Velika tatvina pri »Slonu«. Policija je aretirala Marijo Kordan, katera je pred 14. dnevi v hotelu Slon pokradla obleke vredne več tisoč kron. Kordan je služila pri Slonu z napačno poselsko knjižico glasečo se na ime Marija Majcen, katero je ukradla v neki gostilni. Ji Predrznost tatov. Tereziji Ušaj, delavčevi ženi, stanujoči v Anžičevi vili na Golovcu, ki je prala v potoku v bližini vile perilo, se je približal neki mož in ukradel iz škafa že oprani pet moških srajc iz belega platna, vrednih 1500 kron in zbežal z ukradenim perilom po gozdu proti Rudniku, lj Celo vole že kradejo! V klavnici je bil ukraden mesarju Alojziju Kureju vol, vreden 11.000 kron. lj Kolesarski tat pri dejanju zasačen. V Magdičevo trgovino je prišel te dni neki Vrhničan, kateri je pustil kolo naslonjeno pri izložbenem oknu; na kolo se je vsedel Jelen Ivan, ki je bil rojen 1. 1903, in se odpeljal ž njim po Dunajski cesti proti kavarni Evropa, Službujoči stražnik na Dunajski cesti pred Figovcem je to videl in zagrabil Jelena, lj Nepoboljšljiva tatica je Antonija Brun iz Bočke, katero so prijeli v neki gostilni, kjer je pijana razgrajala. Na policiji so ij prisodili zaradi pijančevanja štiri dni zapora, na to jo izroče deželnemu sodišču, katero jo zasleduje zaradi neke tatvine. lj Ukradeni aga. Bosanec Rizin Aga Pasalič se je seznami pri Novem Svetu z nekim neznancem, kateri se mu je ponudil, da mu izmenja 100 dolarjev. Pred Rehar-jevo hišo je pustil neznanec ago stati in je izginil: vrnil se ni. Policija je dozdevnega storilca aretirala. Izpred porotnega sodišča. ZASTRUPLJENJE NA GOLOVCU. Danes se zagovarja pred ljubljansko poroto Bogomir Perko, ker je 14 .februarja 1920 zastrupil svojega prijatelja Antona Butino, dalje se zagovarjata Bogomir Perko in Anton Koleša zaradi hudodelstva po § 129. 1 b k. z. Perkov oče, nadučitelj s i otroci, je dal svojega sina jeseni 1914 v ljubljansko realko; 5 let jo je obiskoval, dovršil pa le 3. razrede. Prikrit in potuhnjen je, ne ljubi resnice, so poročali o njem iz realke. Na to je obiskaval od jeseni 1. 1919. pripravljalni tečaj učiteljišča v Ljubljani, stanujoč pri očetovem prijatelju učitelju Potočniku na Cojzovi cesti z nalogom, naj fata strogo drži, toda mladi Perko se ni brigal za opomine in je zahajal vedno v slabejšo družbo ,pijančeval in se seznanil s Kolešom ,s katerim sta 12., 13. in 14. februarja, kar oba priznavata, delala velike grehe. Da more dne 1. februarja na Planiški ples, je prodal Perko za 200 K svoje kolo; na plesu je pa zapravil 160 K, oče, ki je to izvedel, mu je pisal ostro pismo; premišljeval je, kako bi dobil denar, da si kupi novo kolo. V šelen-burgovi ulici se je seznanil z učencem III. razreda realne gimnazije v Ljubljani 17 letnim Antonom Butino, doma iz Banjeloke na Dolenjskem. Butina je za očeta, kateri je trgovec, vedno kaj kupoval in je imel zato zmeraj več denarja pri sebi, kar je tudi Perkotu povedal in mu pokazal celo denar: do 100 ameriških dolarjev je bilo med njim. Perko je nato v svoji duševni propalosti sklenil, da bo Butino zastrupil: nad 8 dni se je pečal s tem peklenskim načrtom. Na veselici v Unionu 7. februarja je rekel, da mu bo poskrbel na Golovcu dve dekleti; v četrtek 12. februarja sta se dogovorila z Butino, da se bosta v soboto ob pol 4. uri popoldne sestala pred pošto, odtam bosta šla na Golovec. Perko se je medtem pripravljal, da zastrupi Butino in se odločil, da ga bo s strihninom zastrupil. Koleša mu je na ljubljanskem rotovžu dne 14. februarja ob tričetrt na 11. uro dopoldne preskrbel dopuštnico za prejemanje strihnina. Dogodki so si na to hitro sledili: Perko je kosil opoldne doma, ob 2. uri je kupil pri Kancu 5 gramov strihnina: 75 K je dal zanj, v slaščičarni Marije Suliadobnikove pa dva penasta ovitka, na katere je natresel toliko strupa, da bi z njim lahko zastrupil 60 ljudi, ob 4. uri se je sešel pred pošto z Butino, s tramvajem sta se odpeljala do dolenjskega kolodvora, pri Bakovniku sta šla na Golovec, kjer sta se usedla na tla; ker ni bilo deklet, je Perko dal Butini penasti ovitek. Butina je jedel, ter še rekel, da je grenko, nakar mu je Perko odgovoril: »Saj so bile tudi moje grenke!« Butina se ni precej zgrudil mrtev na tla, kakor je pričakoval Perko, kateri mu je nameraval odvzeti njegov denar; Perko se je malo odstranil, da bi ne videl, kako umira Butina, ko je pa videl, da ne umrje precej, je mislil, da mu je dal premalo strupa ali pa da je bil preslab. Butini je postajalo slabo, silil je domov in pripovedoval, kako čudne se mu vidijo v Ljubljani hiše, da kar plešejo. Pri neki hiši je Butina obležal, ljudje so ga prenesli v hišo, Perko je pa zbežal v mesto. Sprehajajoči se gospod dr. Opeka je Butino izpovedal in hitel na policijsko stražnico; tam so poskrbeli, da so odpeljali Butino v bolnišnico, kjer je precej umrl. Predno je Butina umrl, je povedal dr. Opeki in stražniku Zbuelcu, kako ga je zvabil Perko na Golovec in ga tam zastrupil. Drugo jutro ob 7. uri so aretirali Perkota, ki je nekaj časa tajil, a je kmalu v polni meri priznal svoj greh. Porotnemu senatu predseduje dvorni svetnik Ragally, votanta sta dvorni svetnik Andolšek in nadsvetnik Levičnik, obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Modic, Perkota, ki je mlad, slaboten, bledikast fant, zagovarja dr. Švigelj, Kolešo dr. Jerič. Na vprašanja odgovarja Perko tiho, Koleša glasno. K razpravi imajo pristop samo tisti, kateri so si preskrbeli vstopnice; med avditor-jem je več orožniških častnikov; detektivi, med njimi g. revirni nadzornik Ljubič in okoliški nadzornik Podreberšek, so v velikem številu navzoči, tudi varnostna straža je zelo dobro zastopana. Vprašanje na Perkota: »Ali se čutite krivega?« — »Ne vem,« če se čutim krivega!« — »Ali ste storili to, da ste umorili?« — »Da.« — »Ali se čutite krivega drugega hudodelstva.« — »Ne vem.« Pravi, da je bil tega kriv v prvi vrsti Koleša. Ko je vprašal svetnik Regally Koleša, če je kriv ,je odgovoril, da je nekaj kriv. Na vprašanje, čemu Perko v šoli ni napredoval, je dejal, da zato ne, ker je vedno stanoval pri gospodinjah, da je imel polno prostosti. Perko taji, da bi bil imel dovolj denarja in hodil po gostilnah, dasi se da sklepati iz raznih izjav, da ga je imel dovolj. S Kolešo se je seznanil pri glavni P°& ki ga je povabil v neko gostilno. Od teaaj s hodila večkrat v gostilno in v kavarno-vprašanje, kje je dobil denar za veselico, J dejal, da od prodanega kolesa, za katerega F dobil 200 K. Kolesa sicer ni hotel prodati, uu-tel je dobiti nanj samo posojilo. V Unionu je potrošil Perko 15 K, » nar je imel še prej. Na to veselico je d1 Budinom. . i7 Ob 10. uri in 10 minut je bila jav»1 zaide kot novorojenček na nek 8 ■ j pj-otok, kjer ga doji srna. Ko je dora^ ^ja-pravi potom trenja dveh lesov °£en''.j p tj' či se v krzno, zgradi si hišico, ce in druge živali, V glavi stvar!a ^vaji jozni sistem, ki govori o postanku . modrosti in dovršenosti. Pozneje P Ja' otok derveš neke pobožne sekte ,n _— —-------------------------------------- gj-au lje poučuje. Hai Ibn Joktan gre za ^0 g* čas z otoka, toda vrača se v P?" ljudje razočarajo. Vse to je fantasti ^3 vest, ki ima mnogo nemogočnos ^oVa# vendar priča o velikem daru opa in modrosti arabskega pisatelja. Narodno gledišč* Drama: , 1ifl: še111' Torek, 1, junija: Pohujšanje v do florjanski, E. » Sreda, 2, junija: Pritožne bukve« , gcjit' Četrtek, 3, junija: Pohujšanje v do florjanski, B, Petek, 4. junija: zaprto. Sobota, 5. junija: Dvoboj, D. £, Nedelja, 6. junija: Pritožne bukv 1 v , . Opera: cvlpJ>^ Torek, 1, junija: Pagliacci. Lcs * Sreda, 2, junija: II Trovatore, D. . orSke' Četrtek, 3. junija: Vesele žene vi izven, SvlPb‘ Petek, 4. junija: Pagliacci. Les B, -p« ^ Sobota, 5. junija: II Trovatore, 'wjnds° Nedelja, 6, junija; Vesele žene ske, D. — Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »jugoslovanska tiskarna« *