Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljd: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat- 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. Štev. V Ljubljani, v sredo 10. novembra 1886. Četrti stan. (Konec.) Ako to, kar smo dosihmal obravnavali, obrnemo na naše mesto, vidimo, da Ljubljana ni zadnja, kar se tiče usmiljenja do ubogih. V našem mestu imamo „deško in dekliško sirotišče", oboje je vsta-novljeno v najnovejšem času; imamo »hiralnico" v Kravji dolini, kjer se sprejemajo stari in onemogli ljudje ne le iz Ljubljane, temveč tudi iz dežele, kajti ta zavod je z milodarovi vse dežele postavljen; imamo nadalje v manjši meri tudi »zavetišče za dečke in deklice", kjer se bavijo šolski otroci v prostih urah. Bolj v ožjih socijalnih razmerah imamo »katoliško rokodelsko društvo", ki si ravno kar stavlja dom. Obrtnijski delavci imajo »izobraževalno delavsko društvo", namen mu je nadaljno izobraževanje. — Lepo ime, izobraženost in omika, da bi se le za tem imenom ne skrivalo kaj druzega; imamo slednjič pevsko društvo »Slavec", pri kterim sodelujejo največ obrtniki, ki proste ure v to obračajo, da se vadijo v petji. O njih se pač more reči po nemškem pregovoru: „Wo man singt, da lass' dich nieder, bose Menschen haben keine Lieder". Je pa še mnogo delavcev v Ljubljani po tovarnah, n. pr. pri Toniesu, Tschinkelnu in drugej. Ali bi ne bilo mogoče, tudi za take delavce osnovati društvo? Anarhisti povsod mečejo mreže in love ljudi, njim ni noben delavec preslab, dobro so osnovani, to vidimo, kedar javno nastopijo. V Ljubljani niso prebivalci zadnji, kar se tiče obiskovanja cerkvi; koliko moških tudi mestno oblečenih, vidiš pri službi božji dopoludne in popoludne. Ali nekako se boje katoliškega imena in nočejo stopiti v javnost; poštene duše si pač mislijo »čemu to?" Jaz za-se opravljam krščanske dolžnosti, drugi naj jih pa za-se. To je vse prav, ali izvanredni časi tirjajo tudi izvanrednih pripomočkov; anarhisti so bolj spretni, kakor mi, in ljuliko na skrivnem sejejo; ko pa sejanje v klasje pride, čudimo se, odkod je ljulika prišla. Toraj, ali bi ne bilo mogoče delavce po tovarnah združiti na enaki podlagi, na kakoršni je osnovano »katoliško rokodelsko društvo"? Morda bi v prihodnjem domu »katoliškega rokodelskega društva" tudi delavci našli svoj kot, kamor bi v nedeljah in praznikih zahajali in se pošteno med saboj zabavili; gotovo se bodo tudi izmed boljših stanov našli možje, ki bodo radi tje zahajali in kak posel prevzeli. Je pa v našem mestu še druga stvar, o kteri je že marsikdo premišljeval in bridko tožil, da so mu tukaj roke zvezane, rad bi tukaj pomagal, ali ni vedel kako? V našem mestu je namreč na tisoče delavk v tovarni za smodke. V to tovarno hodijo dekleta in žene iz Ljubljane in okolice; koliko teh sirot je pri-puščenih samih sebi in angelju varhu! Koliko izmed njih ne ume druzega, nego smodko zaviti! — »Katoliško društvo" je pred dvema letoma osnovalo večerno šolo za delavke; po dokončanem delu so zahajale delavke v mestno dekliško šolo, kjer jih je voditeljica te šole, gospa Moos, z drugimi učiteljicami podučevala v znanosti in ročnih delih. Se ve, da so tudi imeli poduk v krščanskem nauku; od kraja je bila šola premajhna, toda čezdalje več je bilo praznih klopi, in bilo je poslednjič skoro več učiteljic, kakor učenk, niso se naveličale učiteljice, marveč učenke. Sicer se pravi, žetev je velika, a delavcev je malo, tukaj pa je bilo ravno nasprotno. Kdo nam reši to zastavico? Ali se nikdo ne bode usmilil teh v nekem oziru zapuščenih žensk? Ali ni ga človeka, da bi se poprijel tega jako težavnega, a vendar silno potrebnega dela. Posamezen človek res tega ne more zvršiti. To težko zastavico bi imelo razmotati skupno delovanje duhovske in deželne gosposke; deželna oblast naj bi na zunaj v pravnih zadevah varovala tako družbo, duhovska oblast pa bi potem skrbela za notranjo vredbo in za poduk; da se blagih učiteljic ne manjka v našem mestu, pokazalo se je ravno pri tem poskusu, ko je »Katoliška družba" osnovala šolo. Toda, čemu bodem to dalje razpravljal, vsakdo vidi in spoznd, kako bi bilo to silno potrebno in kako bi to daleč segalo v socijalno življenje. Kakošno prihodnost imajo te ženske? Ako stopi ktera od njih v zakonski stan, hodi z možem vred v tovarno, ker žena se ni drugega naučila, ter je tako primorana, otroke Letnilt XIV. drugim osebam v varstvo izročati. Srečna taka zaročenca, ki sta v stanu kaki zanesljivi osebi izročiti svoje otroke; ali vprašamo vendar, kje je v takih razmerah tista vez, ki veže stariše in otroke, ter jih vnema potem v blago in delavno življenje? Kako prihodnost imajo pa sploh pričakovati delavke v omenjeni tovarni? V mladih letih si nič ne prihranijo, na starost jih ne čaka drugega, nego britko siromaštvo. Imele so veliko premoženje — mlada leta in zdrave roke — a te so zapravile, sedaj so pa vredne ali prav za prav potrebne krščanskega usmiljenja. V Ljubljani imamo sicer mestno ubožno hišo v Karlovskem predmestju, ali v tej hiši se sprejemajo le stari in ubožni ljudje iz Ljubljane. Le pomislimo sedaj, kam pojde na starost toliko mladih ljudi, ki sedaj dohajajo v Ljubljano iskat v tovarne dela in zaslužka? Že vem, kaj porečete: Vsaka občina naj preživi svoje reveže. Tudi prav, naj jih le preskrbi, ako jih more ali hoče. Tudi hiralnica, ki je namenjena za vso deželo, vzame le določeno število ubogih brezplačno, in kar usmiljene sestre prihranijo, dajo zopet revežem; vsak dan namreč mnogo ljudi prerede za »Bog plati". Za reveže v našem društvu skrbi ne uradno, marveč iz krščanskega usmiljenja in krščanske dolžnosti ustanovljeno »Vinc. društvo", ki je osnovalo deško sirotišče in ga vzdržuje; a koliko je dečkov, ki bi bili potrebni krščanske ljubezni in izreje! Res, mnogo se je storilo in se še stori za uboge v našem mestu. A koliko je še storiti! 1 Sploh bi želeli, da bi se v Ljubljani ljudje ne bali toliko »katoliškega imena"; želeli bi, da bi vsi moški v Ljubljani, no, vsaj polovica njih bila pri »Vincencijevem društvu". O koliko dobrega bi se z združenimi močmi lahko storilo, koliko hudega odvrnilo in zabranilo, in socijalno vprašanje bi bilo v našem mestu rešeno brez vseh daljnih razprav, da, še celo v občo zadovoljnost. Res je, da nekdaj ni bilo teh in takih društev, a tudi splošnega uboštva ni bilo; a izredni časi tirjajo izrednih pripomočkov, saj vidite, da se je nekdaj v našem mestu ložje denar zaslužil, in tudi LISTEK. Spomini iz potovanja po Gornje-Štajarskem. (Dalje.) Ozrimo se sedaj še na kraj, od koder rebra prihajajo, v štirikote. Navadno se rebra naslanjajo na konzole ali polukrožne stebre, a tukaj iznenadijo nas zopet nizki baldahini. Izpod baldahinov gledajo angeljske glavice kakor izpod kake strešice iu izuad baldahinov izhajajo po štiri rebra. Baldahini so morali biti graditelju sila priljubljeni, ker tudi na ozkih stenah lope je napravil po dve dolbini, pod kterimi so konzole in nad kterimi se zopet baldahini spenjajo. Zanimive so vrata, ki držo v zakristijo. Na zunaj se končajo, z okroglim lokom. Na širokem, poveznjenem žlebu opazimo čudne figuralne lepšave. Iz leve na desno se vrst^: opica, zraven nje druga, ki j<5 jabelko, dalje dve ptici, ki se kljujete druga drugo v peruti, na to dva medvedčeka, zopet dva ptiča, žena z vrčem in mož v delavni obleki. Pod tem okroglim lokom je še le šibek šilasti lok, ki odpira prostor v zakristijo. Čudna razvrstitev, ker navadno se okrogli lok stavi v šilasti lok, tukaj je pa narobe. Tudi to steno, skozi ktero prodirajo vrata v cerkev, je graditelj poživil. Nad vratmi in ob straneh je postavil zopet konzole, na kterih se vidijo glave, ki nosijo ploščo za stojalo. Znamenita je ona, ki se nahaja na levo vstopivšemu. Strmeti se mora nad to bogato opravljeno lopo in občudovati neutrudljivo marljivost graditelja pri tem delu. Kaj čuda toraj, ako želi opazovalec tudi graditelja samega poznati. Tej želji je graditelj sam vstregel, ker ua oni konzoli je moška glava s krepkimi potezami in lahno navihnjenimi brkami. Pod njo se vije trak z napisom: »niclas v. admund maist d Kirchen 1445". (Niklas von Admund, Meister der Kirchen.) Tukaj je zidal po naročilu Sekovskega samostana, ki se je pač zanimal za St. Marein in on-dotno cerkev. Saj je tu zibelka Sekovskega samostana. Tukaj so se avguštinski kanoniki najprej naselili in to je tisti kraj, ki se v listinah zove »ecclesia honori beate Dei genitricis Marie con-secrata in loco, qui dicitur Vustriz", po naše: cerkev v čast božji porodnici Mariji posvečena, v kraju, ki se zove Vustriz.*) Cerkev bila je še tudi kasneje njihova last in v hvaležen spomin na svojo prvo naselitev v tem kraji postavili so to lepo cerkev, ki se sme imenovati biser zgornje Murske doline. Pospešimo sedaj svojo pot, da pridemo prej v Knittelfeld. Cesta gre tik mimo farne cerkve v Ko-bencu (Ohumpenca so nekdaj pisali). Tudi ta stara gotska zgradba v Kobenc-u ima dve ladiji; zidana *) Beseda »Vustriz" pove prav to, kar znači slovenska »Bistrica", v kasneji nemščini prekrščena in popačena v Foistritz. V bližini St. Marein-a teče potok enacega imena. To spričuje, da so bili tudi tukaj Slovonci naseljeni. Knacih sledov nahaja se mnogo po Zgornje-Štajarskem. Tudi besoda Sokova bi znala biti slovenskega korena ter bi se slagala z drugimi krajevnimi imeni, n. pr. Preska, ki prej ko ne tudi znači izsekan kraj, kamor so se ljudje naselili. Seveda se da izvajati tudi iz latinske besede »seeare", k' je enacega po-mona z besedo »Bokati". Ko sem se nekega dne sprehajal od Sokove proti severo-vzhodu, prišel som v vas z imenom „Windisch-Dorf", kar tudi dovolj jasno svedoči, da so tu bivali nekdaj Slovenci. tovarne niso od blizo in daleč delavcev v mesto vabile. Badi verjamemo sicer, da še morda v našem mestu ni take spridenosti in brezbožuosti, niti toliko kričeče revščine, a nikar ne pripustimo, da bi stvar prišla do skrajne meje. Naše krščanstvo pa naj ne bode farizejsko, da bi se ogibali revežev; ako nam je mogoče, naj jim zraven telesnih potreb tudi duševne napake ozdravimo. Zdravi ne potrebujejo zdravnikov. Politični pregled. V Ljubljani, 10. novembra. Notranje dežele. Smolkov nagovor na presvitlega cesarja v delegaciji je posebno na češke in poljske delegate silno nepovoljen vtis napravil in so osobito Poljaki Smolko prosili, da naj v bodoče ali skupni desnici, ali pa vsaj Poljakom naznani, preden bo zopet v imenu vseh govoril, da bodo vsaj vedeli, pri čem da so. Z nagovorom so pa menda tudi levičarji silno nezadovoljni in pravijo, da je bilo Smolkovo rožljanje s sabljo nepotrebno in povsem neumestno. Nekteri tudi trdijo, da so se celo na cesarjevem obrazu zapazile znamenja nevolje in nezadoveljnosti. Nemogoče bi to ravno ne bilo, kajti Smolkov govor je res skoraj ves v nasprotji s prestolnim govorom. Prvi hud, poln groma in bliska, kakor bi se že jutri vdariti mislili, drugi spravedljiv, poln zaupanja na ohranitev miru. Vendar pa se oba v eni točki vjemata in ta je — če ne bo drugače — zvestoba narodov za slučaj vojske. Smolka jo je povdarjajoč jo ponujal, cesar je priznavajoč jo sprejel. Državni zbor je prenehal, levičarski poslanci so šli domu v svoje kraje — na draženje in hujskanji mesta in okraji, ki so jih volili in poslali na Dunaj, jih pridno poslušajo. V sedanji dobi se pa napada Pražakov ukaz zarad ravnopravnosti jezikov. Občinski in okrajni zastopi morajo sedaj resolucije sklepati zoper ta ukaz; poglavitna stvar pa je, da se taki sklepi takoj brzojavno pošljejo levičarskim časnikom. V prvi vrsti pa korakajo nemške občine na Ceskem in Moravskem, od tam so poslali najhujše levičarske kričače na Dunaj, kajti na Dunaji najdejo levičarski petelini zopet ušesa, ki jih poslušajo. Vlada pa menda letos ne bode tega gledala z mirnim očesom. — Dotični sklep mestnega odbora v Trutnovem je vlada ustavila in zahtevala prepis storjenega sklepa. Tak prepis je vlada zahtevala tudi od nemškega-nacijonalnega društva v nekem drugem kraji. Gališki deželni maršal dr. Zyblikiewicz se je svojemu dostojanstvu zavoljo slabotnega zdravja odpovedal. Mož je bil jako priljubljen in zato pa tudi vsi poljski listi odstop njegov silno obžalujejo. Takoj ko je odpoved došla cesarskemu namestniku v roke, podal se je ta osobno k Zablykieviču, da bi ga pregovoril odpoved umakniti, kar se mu pa nikakor ni hotelo posrečiti. Cesarski namestnik Zaleski vidoč da nič ne opravi, je rekel, da bo na najvišjem mestu že na to vplival, da se odpoved ne bo sprejela. Zyblikiewicz ga je pa prosil, da naj tega ne stori, ker mu v resnici slabo zdravje ne dopušča še dalje v službi ostati in mu bo trebu za nekaj časa še celo v kako milejše podnebje doli proti jugu se podati. Namestnik mu bo menda knez Adrijan Sa-pieha. Dostojanstvo deželnega maršala ima tisti posel, kakor pri nas deželni glavar. V n a nje države. Kako je s kandidaturo princa Valdemar ja na bolgarski prestol? Včeranji telegram je je pa kaj priprosto in trezno, ter se glede zanimivosti nikakor ne di meriti z ono v St. Marein-u. Idimo toraj dalje ob Muri z vlakom, ki je namenjen proti Bruck-u. Dolgočasno, deževno vreme mi je tudi ta pot razgled po okolici zaviralo; dobro, da dolina ni preširoka in se tudi ob deževnem vremenu večinoma lahko pregleda. Vlak vozi mimo Kraubatha (Chro-wath), St. Michael-a in Leobna. Pri zadnjem mestu nareja Mura krivino in ga nekako v polukrogu ob-teka, mesto stoji toraj na poluotoku. Od tod bi se dalo izvajati tudi slovensko ime Ljubno (Liubana, Leoben), ki bi bilo potemtakem sorodno z imenom Ljubljana. — Ima 5491 prebivalcev. Od tod vedno proti vzhodu se pride do Bruck-a ob Muri. Pri prihodu v to mesto je kar curkoma lilo, gromelo in treskalo, da je bilo groza. Prošt tega mesta, dr. Franc Weinberger, kterega sem spoznal v Sekovi, nas je kaj prijazno, gostoljubno sprejel in prouočil. Drugo jutro (12. avg.) sem maševal v on-dotni stari farni cerkvi ter si jo potem nekoliko ogledal. Stavba je precej tesna, ima le eno ladijo ter je zidana v gotskem slogu leta 1464. Mene zanimala je tem bolj, ker je tukaj kratek čas župni- prinesel iz Bolgarije novico, da je njegova izvolitev v bolgarskem sobranji že dognana reč in toliko, kakor gotova. To bi že bilo, ko bi ne imeli pri tej zadevi tudi še drugi ljudje govoriti in ti so: v prvi vrsti Valdemar sam, v drugi pa Rusija. Valdemar je rekel, da tako dolgo ne sprejme nobene izvolitve, dokler mu te ne ponudi sobranje, ktero bi Rusija za veljavno pripoznala. Do sedaj mu tudi v tem oziru še ni došlo nikako vprašanje ne od te in ne od one strani. V danskih dvornih krogih še sami ne verujejo, da bi princ Valdemar res bil bodoči bolgarski knez. Danes ali k večemu jutri nam bo telegraf že prinesel novico, kdo naj bi bil po želji Bolgarov bodoči knez. Toda, kaj pomaga, ker bo vse to le pobožna želja ostala, kajti prav tako, kakor so Bolgari določno rekli, da si bodo kneza tudi brez ruskega dovoljenja volili (če ne bo drugače), prav tako izvestno bo Rusija vsako izvolitev zavrgla, ki bo izšla iz tega sobranja. Ob enem se pa čuje, kakor »Koln. Ztg." pripoveduje, da Rusija kandidira za izpraznjen bolgarski prestol nekdanjega ruskega kneza Dadian-a iz Mingrelije. Rusija mu je leta 1867 njegove pravice do knežjih posestev odkupila za 1 milijon rubljev. — Izvrstna je ta ideja, mir v Evropi bi bil zagotovljen; Rusiji bi bilo pomagano iz zadrege; kaj pa še le knezu! Lahko bi dobil za Bolgarijo dva milijona, kajti dežela je še enkrat toliko vredna, kakor Mingrelija — in bolgarskega vprašanja bi ne bilo več! Ruski list „Novosti" pečajo se s primero avstrijske in ruske vojske (armade) in pridejo do zaključka, da je ruska vojna zdatno boljša memo avstrijske, če tudi ne dokažejo tega ne. Da je ima Rusija veliko več, da, skoraj ravno še enkrat toliko, kakor mi, je znano. Da je ruska vojska po-žrtovalna in spretna, dokazala je v rusko-turškem boji. Kdo pa bo o naši vojski trdil, da ni hrabra, kdor jo je videl, koliko je v Bosni in Hercegovini prestala in storila. Vsekako drzna dozdeva se nam toraj trditev, da bi bila ruska vojska boljša memo naše. To se bo vse še le pokazalo, kedar armadi skupaj treščite. Opirajoč se na boljše (?) lastnosti ruske armade „Novosti" Busijo pozivljejo, da naj boj, ki ga ji je Avstrija že večkrat ponujala (?), le kar brez skrbi sprejme. Ce »Novosti" morda zahtevanje Avstrije, da Rusija ne sme samovoljno Bolgarije zasesti, za ponujanje boja smatrajo, potem jim moramo že prav dati; sicer nam pa ne^bode nihče zameril, če si upamo trditi, da Avstrija do sedaj Rusije še ni na boj klicala, kakor tudi ji tega še ni ponujala in ga tudi menda ne bo. Pač pa Rusija išče povoda, kje bi se dalo kaj takega iz trte izviti. Nemškemu cesarju se je zdravje zopet zdatno shujšalo, vsled česar je včeraj po Ljubljani govorica nastala, da je že umrl. Kolikor nam je v tem oziru do sedaj znanega, belolasi vladar še ni umrl. Med Francozi in Angleži pričele so se prav resne razprave zarad Egipta. Francija namreč želi, da Angleži Egipt izpraznijo in to kar moč kmalo. Obrok naj pa določijo sami. To svojo željo objavila je Francija tudi drugim velesilam, ktere so jo vsaka po svoje tolmačile. Rusija in Turčija odgovorile ste Francozom ugodno, namreč tako, da mora Angleška iz Egipta venkaj. Lahi so pa rekli, da ne; za kar imajo svoje dobre vzroke. Žele se namreč z Angleži vred sami v Egiptu vtrditi. Vsaj o zasedanji Ale-ksandrije po Lahih in Angležih vzajemno je bilo že govorjenje. Avstrija in Nemčija odgovorili ste uekako zapeto, toda tako, da se je med vrsticami lahko bralo, da naj se John Buli ne mudi predolgo v Egiptu. Kakor vse kaže, se meuda Angleži ne bodo posebno podvizali, ker Francozje v tem oziru niso edini. Angležem se je jelo nekaj muditi z oboroževanjem svoje mornarice. Admiraliteta zahtevala je od ladijedelnega zapovedništva v Portsmouthu natančen izkaz, koliko imajo v ondašnji luki topnjač in torpednih ladij in koliko je med temi že tako koval kasneji blagi škof Ljubljanski, Urban Tekstor (Textor) (1543—1558), ki je veliko prezgodaj zapustil škofijo Ljubljansko ob času, ko bi ga bila najbolj potrebovala; prej ko ne bil je žrtva zagrizenih luteranov. Vkljub slabemu vremenu odrinemo na to okoli 7. ure z vozom dalje na božjo pot proti Marijinemu Celju (Maria-Zeli). Glavna smer te poti gre proti severu. Pri Kapfenbergu se zavije iz muriške doline na levo v dolgo ozko dolino Thorl, ktero pretaka potok enacega imena. Ob obeh straneh dviguje se precej strmo hribovje, do vrha gosto obraščeno s smrečjem in jelovjem, zlasti pa raste tu mnogo mecesnovega lesa. Dolinica se le redko nekaj malega razširi, kjer bi se dali videti v ozadji stoječi višji vrhovi, ko bi jih ne zagrinjali gosti oblaki. V teh gozdih so imenitni lovi na divje koze in menda celo na jelene. In, kdo bi si mislil, tudi jaz sem imel srečo na dveh strmih skalah videti dve divji kozi, visoko gori nad pečevjem; a žal! da ste bili le delo človeških rok. (Dalje prih.) - i» ' oboroženih, da lahko koj na morje odrinejo. Ob enem ima zapovedništvo naznaniti, v kterem času da si upa ostale ladije oborožiti. Dalje pravijo, da je 12 vojnih parnikov dobilo ukaz takoj za službo pripraviti se. Oni vojni parniki prve pomorske divizije, ki imajo sicer nalog v rezervi ostati, dobili so povelje, da naj se kar moč hitro za odhod pripravijo. Neoklopnih ladij in topnjač bi se takoj lahko veliko število v vojno službo postavilo, kar je pa večjih oklopnic, so pa ali v popravilu, ali pa še na topove čakajo. Iz vsega je razvidno, da so na Angleškem gled£ ohranenja miru silno sumljivi in mu prav nič ne zaupajo, sicer bi ne hiteli tako, kakor so jeli. Pa tudi angleška diplomacija jela se je v najnovejšem času prav krepko gibati. Velikobritanski sporočnik na Dunaji, Paget, odpotoval je v London. Pred svojim odhodom obiskal je grefa Kalnoky-ja, s kterim se je prav dolgo razgovarjal. Izvestno Vam mora imeti jako važne novice, da jih nikomur ne zaupa, temveč se sam potrudi v London. Ob enem se tudi trdi, da ste se v poslednjem času Angleška in Avstrija zdatno približali. To prijaznost tolmačijo si tako, da bi skupno izrekli svoj „veto", če bi Rusija Bolgarijo zasedla. V notranje bolgarske zadeve se pa menda ne mislijo vtikati. Tako bo menda tudi res, kajti nadjati se je, da si bode Avstrija, kakor tudi Angleška dobro premislila, preden bi v resnici po orožji segla. »Missions Catholique" objavijo zadržaj pisma, kterega je perzijski šah v priliki, ko je bil msgr. Thomas imenovan za apostolskega delegata v Perziji, pisal sv. očetu Leonu XIII. Pismo je zanimivo zarad posebnega na Vzhodu navadnega na-šopirjenega sloga. Gospodar »kraljestva solnca", ki imenuje katolike sploh kristijane, piše: »Svetemu očetu, poglavarju krščanstva, zelo častitemu in zelo vzvišenemu papežu! Pismo, s kterim. Ste Nas počastili , prišlo je do Naše cesarske osebe. Msgr. Thomas-a Smo povabili k posebnemu zaslišanju in Smo ga počastili z Našo cesarsko naklonjenostjo. Ves svet pozna Našo naklonjenost do vseh vero-upovedanj, ki so v senci Naše veledušnosti in po Naši volji; toraj je očitno, da se Naše varstvo razteza tudi na kristijane, ki žive v Naši državi. Cesarskega varstva in cesarske naklonjenosti ne pogrešajo ue oni, niti Vaši svečeniki in je tudi ne bodo pogrešali. Oblastim Smo ukazali, da naj nekdanje naklonjenosti do krščanskega prebivalstva skrbno varujejo in mu podporo in pomoč dajo. Isto tako, kakor Vaša Svetost, upamo tudi Mi, da si bode nov nadškof, kakor njegov prednik, pridobil si Naše spoštovanje, in da se bode na vso moč trudil, da ohraui dobre odnošaje in da ožje sklene vez, ki druži naša dvora. Ponavljamo Vaši Svetosti svojo osebno in posebno spoštovanje in vošimo iz vsega srca, da Vaše prvomašništvo traja mnogo let. Isto tako mislimo, da Nas ne bote pozabili v Vaših molitvah. Dano v Naši palači v Teheranu, 29. Safara v 37. letu Naše vlade. Sultan Nasir-ed-din-šah Kadšar, ki zaupa v Boga milosti." — Tako je pisal mohamedan sv. očetu. Kaj pa krščanske vlade? Izvirni dopisi. Iz Postojnskega okraja, 6. novembra. Težko in tudi dolgo smo čakali, da bi kaj zvedeli o kandidatih za izpraznjeno mesto deželnega in državnega poslanca za Notranjsko. Oglasil se je zdaj izvrševalni odbor kluba narodnih poslancev v Ljubljani in »več volilcev" razglaša tudi izjavo vladnega svetnika g. Antona Globočnika do tega odbora. Z veseljem smo brali to izjavo in radostno jo pozdravljamo, kajti boljega poslanca nam pač ni mogoče dobiti, kot je imenovani občespoštovani in tukajšnemu okraju uepozabljivi gospod. Temeljito izveden v vsih strokah politične in sodnijske uprave, neumorno delaven, je bil dolgo let svojega bivanja na Notranjskem res veren sin svojega naroda, in veren katoličan ne le v hesedi, ampak tudi v djanji. Veren narodnjak, kajti Notranjsko se mu ima v narodnem oziru veliko zahvaliti. Drugod so tu in tam — malo da ne po vsem Slovenskem — hudi in silno pritiskali narodnjake, a gospod Globočnik narodnega gibanja ni nikdar oviral, temuč tudi v hudih časih mu privoščil prostost in ga še celo podpiral, kolikor mu je le pripustila njegova služba, da bi si kdo drug toliko ne bil upal. Znana mu je v Postojnskem okraji vsaka vas, skoraj, da vsaka hiša in vse njihove potrebe. Vselej in povsod je rad pomagal, nikdar ni hotel škodovati, tudi takim ne, ki so ga žalili iu mu nasprotovali. Šolska statistika Postojnskega okraja priča, koliko je delal od nekdaj za šolo. Ni se bati pri njem, da bi iskal zasebnih koristi; tega mu ni treba, nikdar ni hlepel po vikših službah in časti, a je tudi popolnoma neodvisen z ozirom na svoje vsestranske razmere in toraj popolnoma zanesljiv. Dasi mu v Logaškem okraji nadrobne posameznosti niso tako dobro znane, bo vendar gotovo tudi vse ondotne opravičene zahteve in želje kot dolgoletni sosed vedel pa tudi rad poslušal in vestno zastopal. Dozdaj smo se Postojnski Notranjci vdajali pri volitvah večkrat Logatčanom, zdaj naj se pravični in pošteni Logatčani tudi na nas ozirajo in z nami volijo. Vsaj si Notranjsko le čestitati sme, da jej je na ponudbo toliko izvrsten in zanesljiv poslanec. Najboljše bi bilo, da bi g. Globočnika izvolili tudi za deželno poslanstvo če tudi ne kandidira, kajti tudi za to bi boljega moža ne mogli najti. Pa vsaj še ni zamujeno; modri in vestni volilci bodo gotovo dobro in brez strasti preadarili, kdo da ima zmožnost in tudi resno voljo, njihove koristi in potrebe zastopati, ter bodo brez ozira na kake malenkostne osebnosti oddajali svoje glasove po resničnem prepričanji! *) Iz Krope, 8. novembra. Od vseh strani Slovenije dohajajo sporočila, kako marljivo se snujejo podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Tudi mi imamo tako podražnico za Kropo, Kamnogorico in Dobravo. Začasni odbor je bil izvoljen 17. januvarja t. 1. in kmalo po vladni dovolitvi se je konstituirala podružnica, ki sedaj šteje 4 ustanovnike, 38 letnikov in 10 podpornikov. Po številu prebivalstva je sicer malo udov za tri take občine, ali po ubožnosti našega kraja je vendar zadosta velik vspeh. 29. jun. t. 1. je poslala naša podružnica glavni blagajnici 72 gld. 75 kr. in upamo, da pošljemo kmalo zopet znatno svoto. Svoje upanje stavimo na prihodnjo veselico s tombolo v nedeljo 14. t. m., ktere dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. To bo naše podružnice prva veselica, kakor jih priporoča osrednje vodstvo v pozivu od 6. avgusta t. 1.; naj bi tej sledile predpustom še druge! Načelništvo in veselični odbor je določilo vstopnino le na 10 kr. za osobo, zanašajoč se zato obil-nišega obiskovanja; premožniših vdeležencev rado-darnosti se ne bodo stavile meje. Tudi od tombole pričakujemo dobrega vspeha. Za njo so nam že zagotovljena lepa, dragocena darila trajne vrednosti in mnogo dobitkov za domačo porabo. Veselica bo obsegala govore, petje in deklamacije. Pri petji se bo posebno izkazala, temu je nam porok že mnogo drugih prilik in naša vrla pevska družba „Odmev", kteri načelnik je naš neumorno delavni, za narodno petje jako vneti g. učitelj in blagajnik podružnice. Po dosedajnem zanimanji soditi, nadejati se nam je ne samo prav veselega večera, ampak tudi za društvo znatnega gmotnega vspeha. Da se doseže ta vspeh, je treba, da so složni vsi domači udje pre-koristne družbe sv. Cirila in Metoda, vsi narodnjaki iz Krope, Kamnegorice, Dobrave in iz sosednih krajev. Nikdo, brez razločka stanu, naj toraj ne izostane, vsakdo naj položi po zmožnosti svoj dar na žrtvenik domovine; upamo, da celo naši trpini, delavci, ne bodo izostali. Naj toraj ne bode med nami nikdo, ki bi rekel iz osebnih, toraj puhlih, vzrokov: „Ako je ta pri tej družbi, mene ne bo" ali: „Ker je ta narodnjak, jaz ne bom." Pri taki priliki morajo biti pozabljeni prav vsi osebni oziri, ker tu ne gre za posamnega, ampak za slovenstvo, za omiko, za vero našega ljudstva; kajti družba sv. Cirila in Metoda je zato vstanovljena, da čuva te vsakemu pravemu zavednemu narodnjaku najsvetejše svetinje slovenske. —lj. Iz kranjsko-štajarske meje, 7. novembra. Vsled letošnje bogate sadne letine spodobi se, da se spominjamo tii pri nas najodličnejšega sadjerejca na Kranjskem, prečastitega gospoda župnika v pokoji in misijonarja Franca Pire a. Kako je ta gospod že pred petdesetimi leti djausko in pismeno pospeševal sadjerejo po naši deželi, jo še dobro znano. Njegova „Knjižica o sadjarstvu" je s pomočjo kranjske kmetijske družbe prvikrat izšla leta 1830 v obsegu 80 strani, drugič leta 1835 obsegala je že 8 strani več, in čez kakih deset let je doživela že tretji natis z 125 stranmi, ter se zadnja izdaja še sedaj v marsikteri kmečki hiši po Kranjskem nahaja. Vmestno bi toraj bilo, ko bi kranjski sadjerejci po tolikanj bogati letini nabirali svoto za primeren spominek spretnemu pisatelju pokojnemu g. Pircu, ter se s tem skazali hvaležne svojemu rojaku. Spominek naj bi se potem postavil na kak očiten prostor v beli Ljubljani. Na delo toraj rojaki! kajti, *) Popolno enake misli in želje so izražene v nekem dopisu iz Vipave, kteroga zato ne objavljamo, da se ena in ista reč ne nonavlja. \iedn. ako si je že kdo naših rodoljubov zaslužil spominek, si ga je ranjki gospod Pire gotovo tudi. Nismo hvaležni potomci, ako se ne spominjamo slavnih naših domačih prednikov! Sadjerejec. Domače novice. („Sokol") ima danes zvečer ob 8. uri streljanje s polcem na kegljišči v Ljubljanski čitalnični restavraciji. (Umrl je) v Ljubljanskih odličnih krogih dobro znani generalmajor Maks vitez Kohler sinoči ob 786. u« P° dolgi in hudi bolezni. Star je bil še le 56 let. Pogreb bo jutri popoludne ob 4. uri iz Starega trga hiš. št. 2 k sv. Krištofu, (Konjskega mesarja) v Ljubljani ni več, mu menda ni neslo. Vsega skupaj je zaklal menda 122 konj. (Kdo ima prav?) Današnja „Laib. Ztg." objavlja, da je ranjki Rozman, ki so ga včeraj pokopali, volil dijaški kuhinji 3000 goldinarjev. Privatni dobro podučeni viri pa trdijo, da je ta denar ranjki določil ljudski kuhinji. Tudi nam je neumljivo, kako da bi dva sorodnika, ki sta imenovana glavnima dedičema, do smrti lakoto trpela, Marijanišče bi pa glavno zapuščino vži-valo. Kdo pa po smrti imenovanih dveh ? Pojasnila v tej zadevi se prosi. (Za vladnega tajnika) na Kranjskem povišan je c. kr. okrajni komisar gospod Ludovik markiz Gozani. (Nova knjižica.) „Domoljubno deželno pomočno društvo za Kranjsko" dalo je ravnokar na svoje stroške na slovenščino preloženo knjižico: »Žepna knjiga za nosilce ranjencev avstrijske družbe rude-čega križa" na svitlo. Na to knjižico opozarjamo posebno one, kteri se hotč v sili posvetiti prostovoljnemu zdravstvenemu poslu. (Deželno domoljubno pomočno drnštvo za Kranjsko) naznanja, da je vsled sporazumljenja med vodstvom avstrijske družbe rudečega križa in vojnim ministerstvom sprejelo dne 29. maja t. 1. v svoje varstvo in upravo do zdaj v garnizijski bolnici Ljubljanski v varstvu se nahajajočo obleko za moštvo z drugo upravo vred, kakor tudi na Ljubljanskem polji nahajajočo se zalogo z vozovjem za nosilce ranjencev kolone št. 16. Takoj, ko je društvo prevzelo vse to v svojo upravo, razširilo se je delovanje in delokrog društva, oziroma njegovega odbora, kajti takoj so se morale na poslopji shranišča zvršiti nektere poprave. Dotične poprave in dogradbe izvršili so dotični podjetniki s pomočjo in pod vodstvom c. kr. inženirja g. Ivana Boltza v popolno zadovoljnost in društveno vodstvo avstr. družbe rudečega križa na Dunaji izrazilo je v posebnem pisanju omenjenemu stavbinskemu uradniku svojo zahvalo za njegovo strokovnjaško pomoč ter domoljubno in nesebično sodelovanje. (Srebrni zaslužni križec s krono) pripel je minulo nedeljo Litijskemu c. kr. okrajnemu straž-meštru orožništva, gosp. Josipu Ilaslingerju, njegov deželni zapovednik c. kr. ritmajster gosp. Smetana vpričo obilnega ljudstva jako slovesno. Na slavnost se je zbrala vsa Litijska inteligenca in mnogo naroda. (Vabilo) na večerno zabavo, ktero priredi K r o-pinsko-Kamnogoriško-Dobravskapodruž-nica družbe sv. Cirila in Metoda 14. novembra 1886 ob '/a?, uri zvečer pri gosp. Val. K lina r j i v Kropi. Vspored: 1. Slavnostni govor. — 2. „Pozdravljam te, gorenjska stran." Zbor. — 3. »Slovo od lastovke." Čveterospev. — 4. S. Gregorčič: ,,Blagovestnikom." Deklamacija. — 5. »Domovini." Zbor s tenor-barito-solo. — 6. „Tičica gozdna." Čveterospev. — 7. Cegnar: »Pevčeva kletev." Deklamacija. — 8. »Potovanje naše veselje." Zbor. — 9. Tombola. — Po tomboli prosta zabava. — Vstopnina za osebo 10 kr. čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Preplačila v dobrodelni namen se hvaležno vsprejemajo. — K obilni vdeležbi vljudno vabi odbor. (Dijaška kuhinja na Ptuji) vrlo prospeva. Z nova so darovali znatne svote nastopni čč. gg.: Jos. Zelenik, odgojitelj v Bechini na Češkem, 30 gold.; o. Aleksander Sovič, župnik pri sv. Trojici v Halozah 15 gold.; Vink. Sevšak, farni oskrbnik v Dvoru na Koroškem 5 gold.; Slovenci v Ljubnem na Gorenjem ' Štajarskem na mesec 5 gold.; Fr. Dovnik, duhoven pri sv. Petru pod Gradcem 2 gold. Vsem blagim dobrotnikom slava in prisrčna zahvala! Za nadaljne milodare prosi č. g. o. Benedikt Hrtiš, gvardijan na Ptuji. (Prihod nadvojvode Otona) z visoko soprogo v Celovec predvčeranjem je bil jako navaden, ker je bil zjutraj zgodaj ob 5. uri. Tem sijajneji pa je bila potem zvečer bakljada, ki so jo napravili gasilci in veterani s pevci vred. Vojaška godba svirala je avstrijsko in nemško himno. Razne reci. — VRimu sevsako letoobhaja nadan 3. novembra spomin, ko je papeževa armada s pomočjo francoskih vojakov vžugala laške rovarje. Ljudje, ki so papežu dežele oropali, so letos ta dan posebno slovesno obhajali — Katoliške shode so prepovedovali, češ, da so zdravju nevarni, a rovar-jem je vse dopuščeno. Menoti Garibaldi, vreden sin Jožeta Garibaldija, je izdal za ta dan prav široko-usten razglas, v kterem ščuje zoper klerikalce, psuje papeštvo, ter ga dolži, da se je od nekdaj ohranilo le s tujo oblastjo, a pri Mentani so bili njegovi dnevi šteti, in papeštvo je bilo pokopano na veke! — V teh okoliščinah se pa svet še čudi, ako sveti Oče govore o preganjanji sv. vere. — Zakaj se katoliška cerkev na Angleškem razširja? Anglikanska cerkev se imenuje škofovska (episkopalna) in nje poglavar je — angleški kralj ali kraljica. Ti državni škofje imajo dobre službe, so popolnoma v državnih, t. j. vladnih rokah, zato pa tudi nič ne morejo opraviti zoper brezbrojne verske ločine (dissenters); teh je okoli 5 milijonov, oni podpirajo »Gladstonovo liberalno politiko", kedar se postavi zoper državno cerkev. Ker je toliko zmešnjave v verskih rečeh, hrepene boljši ljudje po veči verski edinosti; ri-tualisti (ločina v angleški državni cerkvi, ki je najbliže katoličanstvu) bijejo z verskimi ločinami boj na življenje in smrt, ozirajo se pa na versko središče zunaj dežele, in bi skoraj rekli, da so ene misli z Rimom. — Poglavitni vzrok gibanju ritua-listov je to, ker na Argleškem protestantizem ni bil strogo izpeljan in se je mnogo naprav iz katoliške cerkve ohranilo tudi v angleški (episkopalni) cerkvi. — Kakor drugod, n. pr. na Ruskem, je tudi na Angleškem država poglavitna podpora verskemu razkolu, kteri je tesno zvezan z državno napravo, toraj je poboljšanje in spreobrnjenje tako težko. — Misij on v Liverpoolu na Angleškem vršil se je v teku preteklega meseca. Misijonski govori so bili v 28 katoliških cerkvah in je pri tej pobožnosti delovalo 23 pasijonistov, 27 redemtoristov, 10 jezuitov, 10 dominikancev, 3 lazaristi in 3 oblatovci. Toraj skupaj je bilo 86 cerkvenih govornikov. — Zakaj so Nemci miroljubni? Na to odgovarja „Mosk. Ved.", da je knjižica „die Wehr-kraft Oesterreichs in der zwolften Stunde" tudi v nemških vojnih krogih zbudila pozornost na sedanje stanje nemške vojne in da se je opazilo, da je ona (vojua) od 1. 1870 nastopila rakovo pot. Na Nemškem se jemljo v generalni štab nesposobni samo po protekciji, iu da so med njimi taki, ki niso zvršili predpisanih izpitov .... Kar pa se „možtva" tiče, jih je veliko med njimi navzetih demokratskimi načeli, in zarad tega niso zanesljivi. — Razun tega nemška vojna šteje manj mož, kakor francoska ali ruska. To je toraj vel'k vzrok nemškemu miroljubju". Sicer je pa na Nemškem veliko takih, ki bi vojsko radi imeli iz posebnih vzrokov, zato hujskajo na vojsko. — Nekaj o koleri. L. 1832 se je kolera prvikrat pokazala v Parizu. Verni kristjanje so se sicer prestrašili, toda niso obupali. Storili so vse, kar je bilo mogoče, da se obvarujejo ljute morilke, pa niso pozabili pripravljati se za večnost, ako bi jih Bog v tem časa poklical na sodbo. Bilo je pa tudi v tem mestu mnogo takih, kteri so se norčevali s kolere. Napravili so 1 ti v postnem času veselico s plesom in drugimi razuzdanostmi. Prvih obiskovalcev te vesel;ee eden h krati začne zdiho-vati, potegnejo mu krinko iz obra .a, kar zagledajo bledo obličje, in notranje bolečine poznale so se mu na žalostnem obličji. Strah in groza spreleti 'navzoče; njega in še nekaj drugih so kar v norčevski obleki spravili na voz in odpeljali v bolnišnico, kjer so v groznih bolečinah umrli. Ker se takih mrličev ljudje"navadno boje, djali so jih kar v norčevski obleki ua mrtvaški oder iu so take pokopali. Strašna pot; iz plesišča pa pred sodbo Božjo. — Prav je in naša dolžnost, da se v takih časih brez potrebe ne zoprstavljamo nevarnosti, a kristjan o takih prilikah tudi ne sme pozabiti na zveličauje svoje duše. — Bila je v nekem kraji 1. 1856 huda kolera, mladi ljudje, ki so tudi na kmetih dovelj nerodni, ob tistem času niso drugega govorili in drug drugega popraševali, kakor kedaj pojdeš ti k spovedi . .. Srečno ljudstvo, ki se še Boga boji! — Trtna ušje na Francosko m za dvajset miljard škode napravila, toraj štirikrat toliko, kolikor so Francozje po fraucosko-nemškej vojni odškodnine plačali Prosom. Ako ne bode moč tega škodljivca v omenjeni deželi uničiti, je lahko mogoče, da, kar se tiče vinoreje, Francoska na nič pride. Leta 1878 so pridelali na Francoskem 35 milijonov hektolitrov vina; 1. 1874 še enkrat toliko, in sicer 63 milijonov; leta 1875 toliko, kakor nikoli poprej, 83 milijonov; leta 1881 ga je bilo le 34 milijonov; leta 1883 36 milijonov, leta 1884 35 milijonov in leta 1885 pa komaj 287a milijonov. O letošnjem pridelku se toliko ve, da bode še slabši od lanskega. Nektere občine na južnem Francoskem, ki so ga pridelale po 150 do 200.000 hektolitrov, ga sedaj pridelujejo komaj toliko, kolikor ga župnik pri sveti maši potrebuje. Nekteri vinogradi, kteri so nesli prej po 100.000 frankov, ne donašajo sedaj nič. Trtna uš je vse pokončala in nihče noče zemljišča tudi za slepo ceno ne. Telegrami. Trnovo, 10. nov. Stambulov je v tajni seji razložil vzroke zakaj da ni več mogoče Battenberga voliti in je priporočal izvolitev Val dem a rja. Če bi pa sobranje zopet Battenberga volilo, vlada odstopi. Tudi nekdanji vodja Battenbergove stranke, Stoj an o v, priporočal je izvolitev Valdemarja. Naposled so se vsi zjedinili za Valdemarja, kterega so danes tudi v resnici izvolili za bolgarskega kneza. Petrograd, 9. nov. „Journal de St. Pe- tersburg" priznava prestolnemu govoru avstrijskega cesarja miroljuben značaj in pomirljiv vpliv, ki iz tega izvira in se z ruskim zmernejim postopanjem vjema. London, 10. nov. Salisbury izjavil se je na lordmajorskem banketu, da bo angleška v bolgarskem vprašanji postopala v sporazumijenji z velevlastmi. Britanskih interesov bolgarsko vprašanje naravnost ne prizadeva. Pač pa je močno prizadeta avstro-ogrska in imajo njeni sveti velik vpliv na britansko vlado. Šalisbury se nadja, da se bode mir ohranil. Umrli so: V bolnišnici: 7. nov. Marija Laznik, delavčeva hči, 18 dni, jetika. Tujci. 8. novembra. Pri Maliču: Schild, Lederer in Blitz, trgovci, z Dunaja. — D. Wachtl, trgovec, iz Pelznja. — Pertz, zasebnik, z družino, iz Palegre. — Kari Beichart, potovalec, iz Trienta. Pri Slonu: Izak Sehalinsky, učitelj, iz Rusije. — H. Mau, potovalec, iz Berolina. — Schwab in Hoche, potoval ca, z Dunaja. — Adolf Ziffer, potovalec, iz Brna. — A. Juri-sehovitz, trgovec, iz Gradca. — Moric Rosenfeld, trgovec, iz Siofoka. — C. Bouvier, tovarnar, iz Radgone. — M. Matsehnig, zasebnica, iz Postojne. — Eugen Seh, c. k. poročnik, iz Ljubljane. — P. Roskadi, zasebnik, iz Trsta. Pri Bavarskem dvoru: Viktor Neugebauer, uradnik, iz Št. Mihora. — J. Kozjek, krčmar iz Lesee. Pri Juinem kolodvoru: Šnefel in Nothei, zasebnika, iz Galicije. — Anton Schork, zasebnik, iz Gradca. — Kandini, zasebnik, iz Mlina. — Marija Peldkircher, zasebr;ca, iz Št. Mihora. — Janez Kolbesen, uradnik, iz Kočevja. — P. Gruden, posestnik, iz Logatca. Vremensko sporočilo. g Čas B Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 17. u. zjut. 9.12. u. pop. |9. u. zveč. 727-79 727-43 728-83 +10 8 +13-6 -f 7-4 sl. jzap. 3l. vzh. sl. vzh. oblačno oblačno jasno 4-40 dež Dopoludne dež, okoli poludno se je zjasnilo, svitla noč. Srednja temperatura 10-6° 0., za 5 6° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 10. novembra. Papirna renta 5# po 100 gl. (s 16 davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London ....... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini....... Nemške marke 83 gj. 60 kr. 84 „ 65 113 „ 25 100 „ 80 871 „ - 282 „ 50 125 „ 35 n 9 I 90 n 5 „ 91 n 61 . 30 St. 7179. (2) Deželni odbor kranjski objavlja, da so s svojim razglasom dnč 18. oktobra 1886, št. 6800 napovedane odkupninske obravnave o samostojni deželni nakladi po 6 gld. od vsakega hektolitra (oziroma po 6 kr. od vsakega litra) porabjenih žganih pijač (žganja, špirita, ruma, araka, punč-nega cveta, rozolije, likera in poslaščenih žganih pijač sploh) za leto 1887 za posamezne zdolej omenjene davčne okraje določene, kakor pri vsakem okraji zaznamovano. Pri tej priliki se vnovič objavljajo zadevne letne odkupninske poprečnine in dostavlja, da pri odkupninski obravnavi mora prisotna biti večina vseh obdačenih obrtnikov davčnega okraja po osobah in po obsegu obrta; da mora ta večina pritrditi odkupninski pogodbi; da pooblastenci obrtnikov morajo seboj imeti legalizovana pooblastila in konečno, da se odkupninski pogoji poizvedo pri deželnem odboru kranjskem in pri c. kr. okrajnih glavarstvih. Te odkupninske obravnave se bodo vršile za davčni okraj: Postojna, z odkupninsko poprečnino 2400 gld., dne 16. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni; Vipava, z odkupninsko poprečnino 400 gld., dne 18. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. davčnega urada v Vipavi; Senožeče, z odkupninsko poprečnino 1200 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. davčnega urada v Senožečah; Bistrica, z odkupniusko poprečnino 1600 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. davčnega urada v Bistrici; Krško, z odkupninsko poprečnino 600 gld., dne 24. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem; Mokronog, z odkupninsko poprečnino 1600 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Mokronogu; Eateče, z odkupninsko poprečnino 300 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Eateči; Kostanjevica, z odkupninsko poprečnino 400 gld., dne 23. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Kostanjevici ; R a d o 1 j i c a , z odkupninsko povprečnino 10.000 gld., dne 18. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici ; Kranjska gora, z odkupninsko poprečnino 2800 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v gostilni gospoda Janeza Hribarja v Kranjski gori; Kranj, z odkupninsko poprečnino 14.000 gl., dnč 20. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni^. kr. okrajnega glavarstva v Kranji; S k o f j a Loka, z odkupninsko poprečnino 5200 gld., dne 17. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v občinski pisarni v Škofji Loki; Tržič, z odkupninsko poprečnino 4000 gld., dne 23. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v občinski pisarni v Tržiču; Logatec, z odkupninsko poprečnino 2000 gl., dne 16. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu; Idrija, z odkupninsko poprečnino 1600 gl., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Idriji; Lož, z odkupninsko poprečnino 3000 gld., dne 19. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Ložu; Črnomelj, z odkupninsko poprečnino 400 gld., dne 18. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Crnomlji; Metlika, z odkupninsko poprečnino 400 gl., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Metliki; Litija, z odkupninsko poprečnino 6000 gld., dne 19. novembra 1886 dopoludne ob 10. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Litiji; Z a t i č u a , z odkupninsko poprečnino 1600 gl., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 10. uri v gostilni g. Fortune v Zatični. Novomesto, z odkupno poprečnino 1600 gl.. dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 10. uri v pisarni^. kr. davčnega urada v Novem mestu; Zužemperk, z odkupno poprečnino 600 gl., dne 17. novembra 1886 dopoludvue ob 10. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Žužemperku: Trebno, z odkupno poprečnino 400 gld. dne 20. novembra 1886 dopoludne ob 10. uri v pisarni c. kr. davčnega urada vTrebnem; Kamnik, z odkupno poprečnino 12.000 gold., dne 16. novembra 1886 dopoludne ob 10. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku; Brdo, z odkupno poprečnino 2400 gl., dne 17. novembra 1886 dopoludne ob 10. uri v pisarni c. kr. davčnega urada na Brdu; Vrhnika, z odkupno poprečnino 2000 gld., dn^ 22. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada na Vrhniki; potem za davčni okraj Ljubljanske okolice z odkupno poprečnino 14.000 gld. in za Ljubljansko mesto z odkupno poprečnino 14.000 gl., — skupno due 23. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 7. nov. 1886. Naznanilo in priporočilo. Udano podpisani dovoljujem si prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznanjati, da se moja knjigoveznica od 10. maja t. 1. nadalje nahaja na sv. Petra cesti Štev. (5, nasproti gostilne pri ,,Avstrijskem cesarju". Priporočam se vsem, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me do sedaj. Skerbol bodem naročnikom vselej naglo in dobro postreči. Priporočam se prečastiti duhovščini za prevezo vanje „Missale Roman um", „B revirje v" in vseh druzih 1 i t u v g i č n i h k n j i g; učiteljem in čitalnicam za vezanje šolskih in knj ižn ični h kn j i g: uradnijam in iu-panijam za vezanje uradnih knjig. Vnanjim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvah povrniti vožne ali druge stroške ; Ljubljanskim naročnikom pa, kterim čas ne dopušča zarad oddaljenosti tu sem priti, pridem ali pošljem sam po dolo, naj mi le po dopisnici ali kakor si bodi, naznanijo dan in uro, kdaj da pošljem, ali pridem po delo. Vedno bodem pripravljen, vsako, tudi najmanje dolo prevzeti in ga ročno izvršiti. Konečno se priporočam tudi še za galanterijska in kartona/, na dela z zagotovilom nizke cone in ličnega dela. (16) Z odličnim spoštovanjem Fran De/Jimn, bukvovez. Nova. izdaja. V podpisani bukvami izšla je ravnokar nova izdaja katere naj se kleče opravljajo, po ukazu papeža Leona XIII., v vseh cerkvah sveta po vsaki tihi sv. maši." Obsega tudi najnovejšo invokacijo k sv. nadangelju Mihaelu. — Tiskane so molitve na prav lične podobice in velja 100 komadov 2 gld. Katoliška bukvama (6) v Ljubljani, Žrebanje že prilxo