Leto XXH., št. 90
uprüviuitvo ijuDijana. Hucasnen aita 5«
Tjelefoo fc. »1-22. 31-23. 31-24 Inserita) oddelek : Ljubi lana Kucctnijeva alti
a J — Telefon b. 31-23. 31-26 Podružnic* Novo mesto: Liubiianska cesta 42 Sačnni: a Ljubljansko pokra imo pei poita» čekovnem zavode it- 17.749. c* ostale kraje IfalH» Wx-irir (rmti Cort Post No 11-3118
Iz.i\l|L<CìNO <LAM OHJ> 1 v 4, a 3fciase o Kr Iraliie *o
tnozemsrva tau
l'fìfonr °>ihhfirttà Italiana * A MTLANC
Ljubljana, torek 21. aprila 1942-XX
Cena cent. 79
1 s h • i a * » a k dai imo p o o «e « J I k •
Naročnin» znaia mesečno ur 12.^-.
H taozemstvo pa lir 22.80 _
•
U t e d o i i t voi LfoMiaaa. Pucamjeva olia Itt». 3. _«ter. 31-22. 31-23. 31-24
Rokopis« se oe »tafai
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pnb-
blicità di provenienza italiana ed eraen: Unione Pubblicità Italiana . S A MILANO
Silovit napad na Malto
Na področju vojaških ciljev so izbruhnili ogromni požari, ki jih je videti celo z obale Sicilije
18 lad!] potopljenih ob Severni Ameriki
131.&00 ton sovražnikovega ladjevja uničenih - n sovjetskih letal sestreljenih — Novi napadi na pristanišča ob kavkaski obali
Glavni slan Italijanskih Oboroženih Sil
je objavil dne 20. aprila naslednje 688. vojno poročilo:
Na cirenaiškem bojišču izmenični stiki sovražnih oddelkov; sovražni izvidniški oddelki so se morali umakniti.
Angleško letalstvo je izvršilo nočni le-taski napad na Bengazi, ni bilo niti človeških žrtev, niti pomembnejše škode.
Naša podmornica »Bianchi« se ni vrnila v svoje oporišče.
Velike letalske skupine osi so Izvršile silovite napade na otok Malto in močno bom. bardirale vojne naprave, skladišča, zaloge in protiletalske postojanke. Na področju vojaških ciljev, ki so ga pretresle ponovne eksplozije, so izbruhnili veliki požari, ki
Tokio, 20. aprila, s. Japonski glavni stan poroča:
Preteklo soboto so bile opažene v bližini vzhodne obale Japonske tri sovražne nosilke letal, ki so jih spremljale vojne ladje. Ker so se žbale protinapada japonskih oboroženih sil, so se umaknile, ne da bi se približale našemu ozemlju. Istega dne se je pojavilo nad Tokijem in drugimi pokrajinami kakih 10 letal, ki so letela posamič ali po dve skupaj. Letalom se je posrečilo ubežati v smeri proti Kitajski, škoda, povzročena zaradi napada, je neznatna.
Tokio. 20. apr. (Domei). List »Asahi« objavlja v ponedeljkovi izdaji nadaljnji komentar k sobotnemu ameriškemu letalskemu napadu na japonska mesta in poudarja, da ameriška taktika letalskih napadov, ki jim služijo za oporišča nosilke letal, ne more prav nič ovirati japonske kontrole na Pacifiku, ki jo japonsko vojno brodovje izvaja z vso doslednostjo. Proti temu vojnemu brodovju Američani po izgubi 9 glavnih ladij svojega pacifiškega vojnega brodovja po katastrofi pri Pearl Har-bourju ne morejo nastopiti. Tudi so Ze-dinjene države izgubile 3 izmed 13 težkih križark in 3 izmed 7 letalskih matičnih ladij. List pravi, da skoraj ne more biti vprašanja, da bi ameriško vojno brodovje Iskalo spopada z japonsko vojno mornarico v odprti pomorski bitki, svari pa, da bi se Američani utegnili zateči v gverilsko vojno na morju, v kateri bi se posluževali svojih podmornic in preostalih 4 letalskih matičnih ladij, s katerimi bi izvrševali slične napade, kakor je bil sobotni. Toda tudi za take akcije manjkajo ameriškemu vojnemu brodovju primerna oporišča in se morajo slične akcije omejevati na obseg, kakor ga je imel na primer napad na Otto-rišimo na otoku Wake. »Asahi« zaključuje, da je prav za prav namen takih sporadič-nih akcij ameriških mornariških edinic na Pacifiku odgovor na ponovna vprašanja, »kje je prav za prav ameriško vojno brodovje?«
Tokio, 20. apr. d. Službeno je bilo objavljeno, da sta japonski ministrstvi za kmetijstvo in gozdove izvršili vse potrebne ukrepe za zagotovitev normalne oskrbe japonskih mest za primer letalskih napadov. Vsa važnejša mesta na Japonskem imajo že potrebne zaloge riža in drugih živil in te zaloge bodo predstavljale osnovo za oskrbovanje prebivalstva v primeru novih napadov. Prav tako bodo po vseh mestih urejene zaloge gradiva, potrebnega za popravila morebitne škode, ki bi jo povzročili sovražnikovi napadi. Pasivna obramba, ki je bila organizirana šele lani, šteje sedaj že pol milijona članov.
Popoln umik Angležev iz Birme
Šanghaj. 20. aprila d. Po informacijah iz Čungkinga so Čangkajškove čete prevzele tisti del ozemlja v Birmi, ki je spadal doslej pod nadzorstvo angleških vojaških oblasti. Tako so Kitajci prevzeli v svojo upravo vsa prometna sredstva v Birmi, med njimi železnice, ceste, telefon in brzojav. Kakor je bilo že javi j eno. bodo angleške čete docela umaknjene z bojišča v Birmi.
Japonska zasedba otoka Panay
Tokio, 20. aprila d. Z bojišča na Filipinih poroča dopisnik agencije Domei, da so japonske izvidniške operacije odkrile, da so japonske čete. ki so se izkrcale 16. aprila na severni in južni obali otoka Panay, predrle že globoko v notranjščino in se že bli žajo središču otoka V prodiranju^ proti severu so sprednji japonski oddelki že dosegli mesto Potopan. Japonske čete so sedai na točki, ki je le še približno 70 km severno cd mentii Ilo Ilo. Japonski oddelki, ki prodirajo na otoku v južni smeri vzdolž železniške proge. ki teče proti mestu Ilo Ilo so že zasedli neko točko južno od kraja Capiz, ki leži na omenjeni železniški progi.
Obnovitvena dela v Surabaji
Surabaja, 20. apr. d. Japonske mornariške oblasti v Surabaji so pričele z velikopoteznimi obnovitvenimi deli v tem nekdanjem glavnem nizozemskem pomorskem in letalskem oporišču. Pri obnovitvenih dolih so zaposleni nizozemski vojni ujetniki in domačini. V surabajski luki je bilo pred japonsko okupacijo potopljenih mnogo vsakovrstnih trgovskih parnikov. ki onemogočajo sedaj drugim ladjam kretanje. Japonske mornariške oblasti so pričele -Švigati potopljene ladje ln odstranjevati t r luke tudi druge ovire, tako da bo surabaj-ska luka v kratkem sposobna za ladijski promet. Opazovalci izražajo nedeljeno priznanje naglici, s katero napredujejo ja-
jih je bilo videti celo z obale Sicilije; veko število sovražnih letal je bilo uničenih ali poškodovanih tudi na tleh.
Bombardiranje Malte
Stockholm, 20. apr. Nemška bojna letala so v spremstvu lovcev tudi v nedeljo hudo napadala otok Malto. O teh napadih je bilo v Londonu objavljeno posebno poročilo, ki pravi, da so nemška bojna letala napadala posamezne vojaške objekte v nedeljo dopoldne in tudi popoldne. Napadi so bili usmerjeni v prvi vrsti na luko La Valletto, na britanske topniške baterije in na letališča. Poročilo priznava, da je bila povzročena škoda in da so bile tudi človeške žrtve.
ponska obnovitvena dela, ki so se pričela tudi na drugih točkah Surabaje in okolice, ki spada med najgosteje naseljena ozemlja na svetu.	,
Preosnova kitajske
carinske službe
Tokio, 20. apr. d. V kitajski carinski službi je bilo odpuščenin nad 200 britanskih in ameriških uradnikov. Od pričetka vojne na Daljnem vzhodu se kitajski carinski sistem nahaja v popolni reorganizaciji.
V	skladu s tesnim sodelovanjem med Kitajsko in Japonsko na gospodarskem polju je bilo v kitajski carinski službi namesti! odpuščenih angleških in arm riških uradnikov zadnji čas zaposlenih večje število Japoncev, tako da je njihovo število od 80 pred vojno naraslo na nad 5S0. Z odpustom angleških in ameriških uradnikov si je kitajska državna uprava prihranila tudi izdatke 11 milijonov jenov.
Zopet p^žar na parnlkü »N^raiandle«
Lizbona, 20. apr. s. Na krovu parnika s-Normandier, ki je zasidran v newyorSki luki, je izbruhnil nov silovit pežar, ki so ga gasile številne gasilske čete. Ogenj, ki je po prvih poizvedbah nastal zaradi isker iz neke acetilenske svetilke, se je razvil ob krmi ladje med že poškodovanim gradivom iz prejšnjega požara, ki so ga dc-lavci odstranjevali. Eden izmed gasilcev je bil hudo ranjen. Podrobnosti o višini povzročene škode še niso znane.
Politika Švice
Bern, 20. aprila, s. Na kongresu radikalne stranke je včeraj govoril zunanji minister Pilot. Opozoril je na ugodni razvoj odnošajev Svice s tujino. Nevtralnostna politika je izredno težavna, toda zvezni svet si s svojo zunanjo politiko na vse načine prizadeva, da bi bil iskren in trden obenem. Ideja nevtralnosti se je v notranjosti dežele docela afirmirala. Za to je bilo treba mnogo dobro volje vsega prebivalstva. Bližnja bodočnost pa bo zahtevala še nadaljnjih žrtev. Problemi, kj povzročajo vladi največ skrbi, se nanašajo na državno obrambo, na oskrbo prebivalstva in na zaposlitev delavstva.
Seja francoske vlade
Vlchy, 20. aprila d. Nova francoska vlada se bo danes popoldne ob 17.30 lokalnega časa sestala k svoji prvi seji.
Pariz, 20. aprila d. List »Le Matin« javlja, da bosta novi vladni predsednik Pierre Lavai in vrhovni poveljnik francoskih sil admiral Darlan, dasi bosta imela svoji službeni mesti v Vichyju, pogostokrat bivala v Parizu, kjer bosta vršila svoje posle."
Smrtne obsodbe
komunistov v Parizu
Pariz, 20. apr. Agencija DNB doznava:
V	procesu proti 27 komunistom, ki so pripadali neki teroristični organizaciji, je pariško vojno sodišče izreklo sodbo, po kateri je bilo 25 obtoženih obsojenih na smrt. Vsi obtoženi so organizirali pravo tvorni-co bomb, razpolagali so z veliko zalogo orožja in so bili obtoženi nič manj kakor 34 atentatov in sabotažnih dejanj proti nemški vojski. V svoji zahrbtni moralni taktiki pa niso umorili le Nemcev, temveč tudi Francoze. Kakor ugotavlja sodba, v.si. ti morilci niso imeli namena služiti domovini, temveč so bili pravi komunisti, plačani od Moskve. Sodba izrečno poudarja, da je naperjena proti komunistom in ne proti Francozom, ki so sami sovražniki komunistov. (Pester Lloyd.)
, Itaüjamko-hrvatsko
industrijsko sodelovanje
Zagreb, 20. apr. d. V Zagrebu je bil ustanovljen poseben urad za gojitev italijau-sko-hrvatskih industrijskih odnosov. Naloga tega urada bo pospeševanje izmenjave industrijski dobrin med obema državama.
Železniška nesreča v Španiji
Barcelona, 20 aprila, s. Promet med Barcelono in Madridom je bil prekinjen ker Je neki tovorni vlak v bližini Saragoa* skočil s tira. Skupine delavoev so bile ne-mudno poslane na kraj nesreče, da spravijo vagone in stroj spet na progo in jo popravijo.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. aprila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Ob kavkaški obali so bombardirala nemška bojna letala z dobrim učinkom pristaniške in oskrbovalne naprave. Z bombami je bila poškodovana velika sovjetska petro-lejska ladja.
V	južnem odseku vzhodne fronte so sestrelili nemški lovci v bojih v zraku brez lastnih izgub 22 sovražnikovih letal.
V	srednjem in severnem odseku so se zrušili po hudih bojih posamezni krajevni napadi sovražnika. Pri uspešnih lastnih napadih v severnem odseku fronte je bilo uničenih ali pa zaplenjenih v večdnevnih bojih 11 topov, kakor tudi 50 metalcev min in strojnic. Močni oddelki letat so posebno uspešno posegali v boje na tleh in so porušili sovjetske prometne zveze v zaledju.
V	Kareliji so prizadele nemške in finske čete na obmorski fronti v večdnevnih obrambnih bojih hude izgube sovražniku.
Na Severnem ledenem morju so potopile podmornice v sodelovanju z letalstvom dve sovražnikovi ladjit v konvoju, ki sta imeli skupno 12.000 br.' reg. ton. Med njima je bila ena petrolejska ladja. Tri nadaljnje velike ladje so bile poškodovane. Z bombami so bile zadete tudi spremljajoče vojne ladje.
V	severni Afriki se je ponesrečil sunek angleških izvidniških sil nà cirenaiški fronti.
Pomočnik
Berlin, 20. apri'a. Zadnje dni so razni filmi in depisi nemških poročevalcev z bojišča prikazali posebne razmere, v katerih se razvijajo sedanje borbe na vzhodnem bojišču m v severni Afriki, redkokdaj pa je bilo slišati o borbah na skrajnem severu polarnega ekrožja. na Finskem. Zato se često čuje vprafianie: Zakaj še nismo v Murmansku ?
Na to vp.ašanje je sedaj pred predstavniki nemškega tiska o;'govoril pomočnik generala Dietla, major Hermann. Na La-ponskem, je dejal major Herrmann, niso trenutno angažirale sveže sile iz Nemčije, temveč izključno kontingenti, ki so že med norveško kampanjo operirali v polarnem pasu.
Iz Narvika so bili ti od lelki prepeljani . najprej v Kirkenca na severnem Norveškem in končno na Finsko, da ti se na skrajnem levem krilu nemške vojske udeležili napada proti Sovjetski zvezi. Te čete so najprej prišle do luke Petsamo. Na zemljevidih je to mesto označeno kot luka, v resnici pa so bili tu le trije majhni kraji, ki so bili uničeni že v finsko-ruski vojni. Zato za te vojake ni bilo stanovanj in zadovoljiti so se morali ves ta čas z bivanjem na prostem.
Borba je bila od vsega početka zelo težavna. -Na meji so boljševiki zgradili najmodernejše utrdbe, za katerimi je bil za nas neznan svet. Prvo napredovanje je bilo polno zaleta tudi v pokrajini Salla, ki predstavlja izredno odporno trdnjavo,.toda kmalu je v gozdovih tega področja prišlo do krvavih spopadov na nož. Tu ni mogoče uporabljati tankov in tudi uporaba letalstva je zelo omejena, ker ni mogoče ugotoviti ciljev, saj se povsod raztegajo v nedogled sami gozdovi in tundre. Boljševiki so mojstri v kamuflaži ln so svoje postojanke zgradili tako dobro, da jih niti z letali ni mogoče izšle liti. že vse od prvega dne dalje se zato borba na tem področju naslanja na vrednost vsakega posameznega vojaka. Tu se ' je treba boriti za sleherni kvadratni meter zemlje z ročno granato v roki in z nasajenim bajonetom. Tudi ni mogoče izvršiti predorov bojišča ali napredovati vsak dan po 30 km. Zelo mnogo je že doseženo, ako je mogoče ob stalnih spopadih na nož napredovati največ 2 do 3 km na dan.
Borba je torej prav tako težka kakor na glavnem bojišču, vendar je o njej le malo poročil v uradnih komunikejih, kar Je razumljivo, kajti težavnosti teh borb ni mogoče izraziti v številkah. Kdor hoče težino teh bojev prav razumeti, si mora predstavljati tundro, ki predstavlja od hudiča ustvarjeno pokrajino, ki je kot nalašč za branilca. Vse reke se izlivajo v Severno ledeno morje, vmes pa so jezera in ogromno skalovje, ki doseže višino 2 do
Milan, 20. apr'Ia. V zvezi z znanimi londonskimi razgovori Roosevcltovih odposlancev generala MarshaHa in Hopkinsa je znani komentator mednarodnega položaja Ma-rio Appetlius ob;avil v listu »Ii Popolo d'Italia« naslednje ugotovitve, ki jih narekuje kakor pravi, sam evropski smisel:
1.	Boljševizem je vsekakor zelo zaskrbljen zaradi evropskega ciklona ki se zgo-ščuje na njegovih bojnih črtah, pa poziva zato bogate zaveznike na pomoč.
2.	Litvinov je imel v Washingtomu vsekakor velik »govor« pnav v boljševiškem smislu. Roosevelt je tega ruskega glasnika stoodstotno razumel. Vzrok za obisk MarshaHa v Londonu je ora v gotovo v zvezi z nepobodjšl"ivo«»tjo Stalina.
3 Anffle$ko-ameri*ki načrt p' 'nva-ziii na evropsko celino j« bolj propagandne« smačaia. k«ko> p« nravi in r^nični vo:ašk' načrt, kajb sicer bi bil ves radiwki in časopisni kruh izostal ali pa bi bil vsaj nekoliko bclj skromen, f c bi cbc plutokratski velesili zares imel; namen angažirati se po-
Na Sredozemskem morju je torpedi rala nemška podmornica neki parnik ob pomolu v loki Beyrutu. Druga podmornica je obstreljevala s topom elektrarno v Jafi in jo močno poškodovala.
V angleškem oskrbovalnem prometu ob severnoafriški obali so potopile "nemške podmornice S nadaljnje transportne jadrnice.
Nadaljevali so se veliki napadi letal na vojaške naprave na otoka Malti. Zadetki z bombami težkega kalibra so povzročili zlasti v oskrbovalnih napravah obsežna opustošenja, požare in eksplozije. Nadaljnja huda škoda je bila povzročena na letalskih napravah na otoku.
Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so potopile nemške podmornice ob vzhodni obali Severne Amerike in na Karibijskem morju 18 sovražnikovih ladij s skupno 1S1.000 br. reg. tonami. Ena izmed podmornic je obstreljevala s topom petrolejsko ladjo pri Bullenbayu na Cura-cau in jo zažgala.
Lahka nemška bojna letala so napadla včeraj z bombami tovarniške naprave in ladje ob angleški južni obali in jih obstreljevala tudi s strelnim orožjem.
Stotnik Dilefeld si je priboril na vzhodni fronti svojo 85. do 88. letalsko zmago v zraku.
Pri uspehih nemških podmornic pred obalo Zedinjenih držav se j" posebno odlikovala podmornica pod vodstvom kapitana poročnika Mützelburga.
3 tisoč metrov, nikjer pa ni hiše, nikjer kake gostilne, saj smo tu na področju, Ki je 180 km bolj na sever od skrajne vegetacijske črte. Navzlic vsemu temu pa smo dovolj naglo pustili za seboj ozemlje do reke Li tea.
Nato je nastopila zima z mrazom 40 stopenj pod ničlo in možnosti oskrbe so se vsak dan sproti zmanjšale. Vsemu temu je treba dodati še polarno noč, ki zahteva ogromne materialne in duhovne napore, medtem ko se v zaledju razvija stalna borba s partizani in boljševifikimi oddelki, ki so prodrli v naše črte, kar je tu nekaj vsakdanjega, saj se tudi mi večkrat borimo za sovražnimi črtami. Pri vsem tem se vsak naš vojak zaveda, da ne bo nikogar, ki bi ga nadomestil, in da ni mogoče dobiti nobenega dopusta- Sedaj smo mogli to vojsko oskrbeti z živežem za nekaj mesecev tako, da so odstranjene glavne težave. Razlike v temperaturi so ogromne in variirajo mei 41 stopnjami nad ničlo, kakršna je bila temperatura julija lanskega leta in 40 stopnjami pod ničlo, kakršna je bila v oktobru lanskega leta. Naši vojaki niso bili navajeni na to podnebje, toda k sreči je zrak sorazmerno čist tako, da se je pojavilo le malo bolezni.
Glavne težave so na tem področju zlasti v pogledu oskrbe in dobav ter v pogledu zdravljenja ranjencev. Cesto smo ranjence prenašali po 12 do 16 ur, preden smo jih mogli izročiti zdravniški stanici. Kdor koli se je lahko še premikal, je moral korakati sam, čeprav je bil zelo hudo ranjen, saj tri drugače sploh ne mogli odvesti ranjencev v zale 1 je. Navzlic vsemu temu pa je zdravstvena služba v zaledju odlično poslovala. Tam smo postavili svoje najboljše vojaške bolnišnice, medtem ko smo prav najtežje ranjence lahko prevažali v zaledje po morju. Seveda v domovino so mogli oditi samo najtežji ranjenci, kajti vsi drugi se morajo takoj zopet vrniti na bojišče, čim ozdravijo. Sedaj so glavne težave odstranjene, a tudi to predstavlja le zelo omejeno možnost za zameno borcev. Vendar pa smo v zadnjem času postavili v zaledju nekaj lop za splošno osebno skrbstvo vojakov, za njihovo kopanje Itd.
S pomočjo domovine je bilo mogoče tudi tu premagati glavne ovire. Seveda se nemški vojak na Laponskem čuti zelo daleč od svoje domovine, od katere ga ločijo tundre, gozdovi in jezera. Navzlic vsemu pa je tudi severno bojišče nezlomljivo, medtem ko naši vojaki tam gori ne žele nič drugega, kakor da se domovina Spomni tudi nanje in da veliki uspehi na drugih bojiščih ne pokrijejo s pozabo teh manjših uspehov naših borcev na skrajnem severu, doseženih v tako izredno težkih razmerah. (Ultime notizie.)
polnoma na zapadu. bi prav gotovo pozvali (iste in mikrofone, naj molče kajti prav gotovo bi skušali obe čim bolj izkoristiti važen činitelj. ki mu pravimo presenečenje. in ne bi skušali alarmirati v Evropi celo lovskih čuvajev in gluhonemih.
4.	Sile osi prav dobro vedo. da načrta o invaziji v tako velikem obsegu kakor ga prikazuje angtesaska propaganda ni mogoče izvršiti iz enostavnega razloga, ker Anglija in Zedinjene dižave ne razpolagajo z vojaškimi, pomorskimi in letalskimi sredstvi, ki bi bila potrebna za usipeh takšnega dejanja.
5.	Glede na možnost, da gre za več ali manj slepilne manevre, ki so bolj propagandnega značaja pa je treba pripomniti da ni os ukrenila potrebno šele letoe. temveč že I 1941 ko ie do osnovnih zakonih vojne utrdila obrambo zapadnega evropskega pmnorja. Ta obramba ie bila in je 5e vedno nujno potrebna zaradi wrae j na vzhodu in "na jußu. Seveda merijo Angiola-si vojaške sposobnosti držav trojnega pak-
ta s svojimi merili, ki pa so izdelana v tertm-kerqueu in Pearl Harbooirju in zato mnogo krajša od normalnih meril.
6. Ofenzivno navdušenje ameriških strategov pa je na ofcaLah reke Temze naletelo na hladne poglede Anglije, ki je po naukih prejetih udarcev, boilj ko kdaj prepričana, da je še vedno najboljša angleška strategija ona. ki jo uči šola polkovnika Lid-dela Harta. Ta angleški teoretik, ki izhaja
Rojstvo Rima
Vsa Italija danes stovesno praznuje ve-lepomembni spominski dan ustanovitve večnega mesta Rima. Pesniško bajestovje j? to rojstvo ozarilo z znano pripovedko o Ro-mulu in Remu ter o volkulji, ki je dojila zapuščena dečka. Bajka v ljubki obliki daje posebnega poudarka izreku kasnejših Rimljanov, ki so, ztoč na dflo svojih prednikov, z upravičenim ponosom trdili: Roma urbs e parvis initiis crevit.
Res je mesto Rim zràslo t z majhnih začetkov, toda njegova rast očituje izredno hrabrost, globoki državni smisel ter organizacijsko in zakonodajno sposobnost, vrline, kakršnih poslej ni pokazal skoroda noben drug narod. Duh' ustanovitelja Ro-mula je o pai al Rimljane dolge vekove. vodi/ jih je od zmage do zmage, vlival jim je ono trdnost značaja, ki ni poznala zaprek in ono neuklonljivo voljo, ki m opešala niti v časih največjih nei'arnosti in nesreč. V nepretrganih pohodih je Rim razširil svojo oblast po vsem tedaj znanem svetu Naš Aškerc je v svoji baladi s par besedami mojstrsko označil silni obseg timske države:
Tam od gorečih Libije puščatv, od mrzlih tam Britanije dobrav, od Targa pa do Evfrata in Nila, tod rimski orel razprostira krila. Ves znani svet starega veka je bil strnjen v eno občestvo, v enotno državno tvorbo, ki je rimsko pravico, latinski jezik in rimsko omiko zanesla v najbolj oddaljena zakotja dežel, ležečih ob Atlantskem, Sredozemskem in Črnem morju. Iz majhnih začetkov je zrasla človeška omika in Rim je bil nje žarišče v vseh časih.
Na svojih pohodih so zmagovite rimske legije osvojile tudi našo sedanjo domovino in fio vključile v krog. kjer je narodom pravično vladal rimski zakon in jim jamčil neovirani razvoj znameniti riniski mir. Zdaj plapolajo zastave zmagovitega Rima v drugič po naši zemlji in to pot je tudi naš narod deležen obilnih blagodati rimske pravice, niene odličfie upra\'e ter vzorne skrbi za blaginjo najširših ljudskih slojev. V kratkem letu sožitja si je Rim stekel med nami sloves, ki bo za vse veke ostal odločilen v odnosih med našim in italijanskim ljudstvom. V tej kratki dob' smo se imeli priliko prepričati, da tudi dediče davne rimske tradicije dičijo ista nepristranska rimska pravičnost, organizacijska sposobnost in neumorna delavnost. Zlasti v slednjem pogledu opažamo preroditev, ki jo je Italiji prinesel duh Duce ja in njegovega nauka. Saj je že napravljen pn*i korak v pravcu vetikih javnih del. ki bodo izpremenila današnje lice naše pokrajine. Craditeljski ln stvariteljski duh starega Rima sä je našel pravec za svoj razmah.
Slovesno praznovanje današnjega dne je obeleženo s posebnimi prilikami, ki ne dovolijo hrupnih in bučnih proslav, marveč ukszujejo narodu, da se z vso vnemo loti de'* za veliki cilj. vreden davnih prednikov, za dokončno zmago nad vsemi sov? ai-niki. Spričo tega visokega cilja, čigar dosega je z vsakim dnevom bližja, bomo lu*-ko prenesli vse tegobe in težave, ki nam fin prinaša čas velikih odločitev. Kakor z\'ezd* vodnica nam tebi' pred očmi gotovost dokončne zmage in v tem znn.nerja radostno praznujemo tudi god večnega mesta Rima.
m
Izobesite zastave !
Ljubljana, 20. aprila Visoki komisar je odredil, da morajo biti jutri v torek 21. t. m. o priliki praznika rojstva Rima vsa poslopja okrašena t sestavami od zore do mraka.
iz pravilnega stališča, da Anglija ne razpolaga z vojaškimi silami za ofenzivo, že nad 20 let zagovarja svojo tezo, da je edina in glavna naloga Anglije, da si zagotovi neprekinjeno obrambo, dokler sovražnik ne bo upehan, medtem ko naj bi se ofenzivno borili angleški zavezniki.
Ves britanski generalni štab je prepojen s temi idejami Liddekt Harta. Zato pripada v tem letu obema največjima angleškima zaveznikoma, boljševikom in Američanom, da izvrše svojo' dolžnost. Anglija j.im bo samo pomagala Kaj več je težko zahtevati in doseči od Angležev, ki so. reke? hi, po svoji nasi nasprotni vsaki ofenzivni akciji, in je ta njihov odpor utemeljen v naukih zgodovine. Kadarkoli so namreč Angleži skušali postati drzni in so se pognali naprej. so se morali končno vselej umakniti z razbito glavo.
Zaradi vseh teh ugotovitev prihaja Mark» Appelius v svojem komentarju do zaključka, da je mogoče trenutno razpoloženje sil trojnega pakta nasproti vsem s</vražnhn napovedim o ofenzivi na evropski celini odgovoriti samo s povabilom: Naj le pridejo! (Il Popolo d'Italia).
Obnovite naročnino!
Preprečen letalski napad na Japonsko
Tri ameriške nosilke letal prepodene od japonske obale
• \ Slepilni manevri angleške propagande
Ugotovitve o misiji Rooseveltovih odposlancev v Londonu
Bajl na evropskem severu
'eneraZs Dietla s okoliščinah« v katerih se bori nemška vojska pri Murmamku
Polet z brzini letalom ni igrača
Skupina izšolanih vojnih pilotov pred jutranjim poletom
Največja težkoča današnjih hitrih letal je pač v tem, da je startanje in pristajanje mnogo bolj nevarno, kakor pa je bilo z letali, ki so bila zgrajena v prejšnjem desetletju. Velike hitrosti, ki jih dosegajo sodobna letala, so izzvale potrebo po posebnih napravah, ki naj bi pr: startu in pristanku hitrost toliko zmanjšale, da bi letenje ne bilo nevarno. Pri teh dveh fazah poleta se najrajši zgodijo nesreče, zato je jasno, da je v tem pogledu bilo nujno treba nekako rešiti vprašanje velikin hitrosti. Najti je bilo treba izhod, po katerem naj bi'se vsa odvisna hitrost nekako odstranila, kar bi startanje in pristajanje dosti razbremenilo in olajšalo.
Rekordi, ki so bili pred nekaj leti doseženi v hitrostnih poletih, so uspeli večinoma z vodnimi letali. Vzrok zato je popolnoma jasen. Ta brza letala so potrebovala velik prostor, da so se mogla dvigniti. ali pa spustiti nanj Včasih je b'lo od suhozemskih letališč nemogoče zahtevati kaj takega, zato je pač bilo potrebno, da se je te vrste letenje omejilo predvsem na vodna letala, kj imajo neskončne morska površine na razpolago in se lahko nemoteno spuščajo nanjo Tedaj so nekateri kon-strukterji šele mislili na priprave, kj bi jih bilo treba izumiti, da bi se odvšna hitrost pri pristanku takega hitrostnega letala dala nekako odpraviti. Do uresničenja teh njihovih zamisli pa je žal prišlo šele pred kratkim, tako, da je prav v zadnjem času ta novost letalske tehnike prodrla na površje.
Pri starejših letalih je znašal odnos med največjo hitrostjo in hitrostjo pristajanja 1:3. kar bi značilo. da je na primer hitrost letala pri pristanku 12(j km/h, če znaša njegova največja hitrost 360 km. Pri novejših letalih pa se je ta odnos močno lz-premenil, znaša nekako 1:4, kar b; se reklo, da ima letalo z maksimalno hitrostjo 600 km ;h hitrost 150 km/h pri pristanku. Ta pridobitev je, kakor vidimo, že precej važen onitelj, ki omogoča tudi pilotom srednjih sposobnosti popolnoma varno pristajanje na letališčih ki so bolj skromnih mer.
Glavne rasfllce sneü starimi ist novimi letali
Bitna razlika med letali sodobne letalske tehnike in med letali prejšnjih tipov je v tem: 1.) Vsa sodobna letala so opremljena s tako imenovanimi zakrilci. s katerimi PH pristanku manevrira pilot sam, ali pa njegov pomočnik, medtem, ko tega na starejših letalih ni bilo. 2.) Večina moderni letal je opremljena s posebnimi pripravami, ki omogočajo, da se propeler vrti v različnih fazah poleta, z različno ni-trostjo in v različni smeri, kar potem omogoča. da motor letala sam nekako zadrži preveliko hitrost, s katero se pristajajoče letalo približa zemlji, in tako zmanjša nevarnost nesreče pri dotiku z zemljo. 3.) Novejša letala imajo dalje tudi pripravo, katere naloga je, da potegne kolesa bodisi v trup al; pa v krila letala. To pomaga, da med poletom nudi letalo čim manjši odpor, pri pristanku pa avtomatično zmanjša hitrost za najmanj 30 km/h.
Poglejmo si zdaj, kakšna so z a k r i 1 c a in kak je način njihovega delovanja. Po dolgih in zamudnih poizkusih se je sodob-
Nemški »Messerschmitt« in angleški »Wellington«
nim letalskim konstrukterjem posrečilo, da so prav dobro rešili vprašanje zmanjšanja hitrost] letala pri pristanku: iznašli so pripravo, ki z gibljivo zadnjo stran Jo krila zmanjšuje hitrost s tem. da povečuje zračni odpor letala. Pri nekaterih letalih se giblje na ta način ves zadnji del. ki sega od trupa pa do dela; giblje se tako, da omogoča letalu nagib. Zakrilca se v razliko od krilc gibljejo samo navzdol ali pa samo navzgor, kakor so pač konstruirana. Druga vrsta zakrile pa je taka, da je krilo samo razdeljeno v dve horicon-talnj polovici ter se pri njih giblje samo spodnji del krilnega profila. Ta vrsta zakrile, ki jo je skonstruiral inž. Northrop, ima gotovo premoč nad prvo vrsto. Pn uporabi prvih zakrile se namreč hitrost letala resnično zmanjša, vendar pa letalo neprimerno močneje propada proti zeirvji in je zato treba bolj paziti pri manevriranju s tako opremljenim letalom. Nor-thropov izum pa omogoča, da se letalo obdrži v razmeroma ist; v'sini. kljub nemu, da se hitrost dosti zmanjša. Seveda je še takih vrst zakrile dovolj toda ta pridejo v poštev samo za posamezna letala. Katö-r:'om pač odgovarjajo po konstrukciji, medtem ko sta najvažnejši omenjeni vrsti.
Dalje nas bo zanimalo še to, kako se sploh vrši pilotaža sodobnih letal, ki dosegajo vedno večje hitrosti. Torej, kak je start, modernega letala? Predvsem ?.aht"va zelo fine pilotove roke, kj zna z občutkom :ti s popo'no mirnostjo uravnavati krmilje letala. Najnevarnejše ie pri startu tisto, kar se dostikrat zgodi manj izvežba-nim pilotom. Tako hitro letalo kaj rado »pobegne« iz prave smeri. To se pravi, aa pri startu rado postane neposlušno in izmuzne gibom krmilia. k-; ga uravnava pilot. Ta nevarnost se pač še poveča, če se start vrši pri polnem plinu mo-rorja. Tedaj navadno prične letalo opletati zdaj na to. zdaj na ono stran in je nevarnost, da ne bo ubogalo pilota in se bo zaletelo bodisi ob kako drugo letalo, ki se je pravkar tud; dvigalo z zemlje, ali pa celo v hangar. Zato je pač najvažnejše, da ima pilot mirno in fino roko, da se vsaka preteča nesreča prepreč'. Druga zapoved pravi, da je treba startati vedno nekako s polovico plina, ker je metor vedno tako močan, da tudi v takih okolišč;nah daje dovolj hitrost} za start. Start modemih letal. posebno še. če so do skrajnosti obtežena, je navadno zelo dolg. zato je treba letalo postaviti na mejo letaPšča, da se tako pridobi čim večja površina za dvig letala. Nadalje je odločujoče važnosti dvi-ea^je letalovega repa pri startu. Hitra sodobna letala imajo zelo maihne noseče površine (krila in rep!> zaradi česar je treba, da se prav nrj startu najde pravilen kot dviganja, d^ se le+alu omo?oč' potreben vzgon. Prevelik, odnosno preh'ter dv;g letala bi v tem primeru utegnil letalu ub:ti vso hitrost in natopila b; možnost, da se postavi na rep. Če pa bi pilot oremočno dvignil rep letala, preden se od^r> od zemlje bi spet nastala nevarnost. ia 9 propelerjem udarj ob zernMo; zato ie jasno, da je treba prj sodobnem starianiu hitrih letal največie preciznosti in pažr ie. poleg tega pa izredne sposobnosti n izvež-banosti.
Ko se je letalo že odlepilo od zemlje, je treba najti čim bolj majhen kot nadaljnjega vzpenjanja, ker hitrost, ki jo je do-
slej pridobilo letalo samo, že itak dovolj dviga letalo in bi bilo vsako povečavanje nepomembno in celo nevarno, posebno še, če se je start izvršil v močnem vetru Start dvo- ali večmotomih letal je mnogo daljši in zahteva še več pazljivosti in iz-vežbanosti.
Pristanek je najtežji
Pilotiran j e v zraku je povsem normalno, kakor na letalih starejših tipov tako da skoraj ni omeniti nikake razlike ali posebnosti. Samo eno je. da je letenje v zvezi s popolnim obvladanicm letala in da se od pilota zahteva maksimum lzvežba-nosti in finese pilotiranja. Starejša letala so prenesla mnoge divje gibe krmilja. ne da bi se pri tem znašla v nevarnosti, medtem ho sodobna letala zahtevajo popolno mirnost in pazljivost pri premikanju krmilja Sodobna letala prekašajo starejša po občutljivosti smernega krmila. Zato v zavojih pilot ne sme napravit j drugega, kakor samo nagniti svoje letalo, medtem, ko se smerno krmilo sploh ne sine uporabiti. V začetku se piloti kaj težko navadijo zavojev te vrste, toda kmalu pridejo do zaključka, da se drugače sploh ne sme obračati, ker se s tem povečuje možnost padanja v vijak. Dalje je vsa neprijetnost letenja z novimi letali v tem, da so preobložena z množico različnih instrumentov. kar močno otežuje pilotovo delovanje, ker mora posvečati pažnjo že letalu samemu, potem pa še vsakemu izmed instrumentov posebej.
Najtežja je vsekakor naloga pristanka, posebno še. če pilot ne pozna tal. na ka-
tere pristaja. Pristajanje s pomočjo zakrile mu omogoča strme j še spuščanje, kar posebno olajšuje pristanek na majhnem letališču, ki ga obdajajo višje ovire, h.še, drevesa itd. Nevarnost pristajanja pa je tudi v tem. če se pilot ne razume dovolj na uporabo zakrile. Pilot mara opustiti staro tehniko »pristajanja na občutek« ter popravljanja s plinom. Največjo pažnjo mora posvečati brzinomeru in višinomeru.
Pred pristankom pa mora sodobni pilot napraviti še nekatere druge priprave. Zavreti mora hitrost svojega letala na minimum, ki Je določen za dotično vrsto letal, potem mora usmeriti propeler v »smer za pristanek« in slednjič mora že izprožiti kolesje. Da se je kolesje resnično postavilo v položaj, primeren za pristanek, se lahko prepriča s tem, da se na tabli, kjer so pritrjene raznovrstne ure, prižgeta dve zeleni žarnici. Kolesje pa je treba izvleči prej, preden pr.de letalo v položaj in na mesto odkoder se potem usmeri proti pristanku. Poslednje, kar je treba izvršiti, je to, da pilot do konca izvleče zakrilca in odvzame motorju plin.
Važna je tudi ocena tal iz višine. Ko se je letalo približalo zemlji do kakih 3 do 5 m, mora pilot polagoma, popolnoma mirno in z lahnimi gibi letalo :zravnati, nakar se samo spusti na tla, ne da bi zahtevalo kakih posebnih manevrov. Hitra letala niso toliko občutljiva za veter, ki pih». s strani proti smeri letalovega gibanja, zato je pač v tem pogledu pristanek manj nevaren. Zaradi velikih hitrosti pristajanja je jasno, da pristanek z bočnim vetrom ni težji od onega s protivetrom. To in pa še polno drugih manjš'h činiteljev mora poznati sodobni pilot, da vé do podrobnosti vso razliko med starimi »škatlami« in modernim:', brzimi letali. S. S.
Angleška mornarica
Stopnjujoče se izgube manjšili enot angleške mornarice zmanjšujejo možnost oboroženega spremstva konvojev
Velike izgube, ki jih je utrpela angleSca vojna mornarica v zadnjih dveh letih v boju z nemškimi pomorskimi silami, je zadela predvsem one enote angleške mornarice, ki so jih uporabljali za zaščito trgovskih poti in za službo kot spremljevalce konvojev ter za silične operacije kakor je bil napad na francosko luko Št Nazaire. nemško podmorniiško oporišče na Atlantskem mofki. V »Frankfurter Zeitung« črtamo dajši sestavek o lahkih enotah angleške vojne mornarice, ki ga v izvlečku objavljamo tud.i za naèe čitatelje.
Po svetovni vojni so v Angliji lera 1920 spustili v morje zadnjo lahko križarke. Potem je nastopil odmor v gradnji več kakor 10 let m šele leta 1931 je bfta snuiščena v morje 7270tonska križarka »Leander«, ki jo dala križarkam tega razreda tudi imt. Bila je največja ladja tega tipa. od katerega je bilo do leta 1934 zgrajenih skupno pet ladij. Na to vrsto bojnih ladij se je priključil razred križark <*Svd/nev«, ki obsega tri ladje. Vse so bile zgrajene leta 1934 m so se razlikovale od križark razreda »Leander« le v silhueti. V oborožitvi pa stfa bila oba razreda enaka. Imata 8 topov kalibra 15.2 cm. 8 topov kalibra 10.2 cm in enako število orožja proti zračnim napadom in strojnic: vsaka cd teh 'ladij ima 8 cevi za torpeda v dveh vrstah po štiiri Največ i a hitrost teh ladij znaša 32.5 morskih milj (okoli 60 km) na uro, lahko pa se tudi poveča Brzina za namen, ki ga imajo te vrste ladij, ni posebno velika: ptav tako tudi oborožitev in jekleni oklen nista tako močna. kakor orožje in jokileni plaSči polnejših krmstrukciij. V vojnih poročflih ni bilo objavljeno, katere od petih knžaik tipa »Leander« so bile potopljene, znano pa je, da dveh od njih, »Orion« m »Leander«, op-avtl'ata službo v južnopacifiskrh vodah.
Posebno velike so doslej 'zeube. k; jih je pretrpelo brodovje angleških rušilcev. Od začetka vojne morajo nositi glavn delež v pomorskih bojih m so zato med njimi tudi žrtve največje Leta 1939 je razpo lagala Anglija z okoli 300 rutici Od njih je bilo že v prvem letu vo-ne potopljenih nad 40 Uporaba rušiiilcev za varstvo trgovskih ladij, za opazovalno službo in zs ob rambo proti stopnjujočim se nana don- pod mornic je zahtevala tudj v drugerr letu se danje vojne zelo visoke izgube Gotovo se še vsi spominjate, da je v prvem letu vojne Anglija odstopila Ameriki d atocene, «e meljsiko posest i» 50 starih ameriških rušilcev, ki jih ;e tako nuino potrel>wala Po svetovni vojni je bila v Angliji samo kratka pavza v gradnji rušilcev. Od leta 1926 naprej pa s»- začeli graditi rušiJc«. v vedno večjem številu in tudi v vedno večiem obsega. Zlasti od začetka vojne dajejo Angleži pri gradnji vojnih la tli i prednost ru5^-ccrn. Razvr-'èajo jih v skupine po 8 ladij ki p</d vodstvom poveljniškega broda
opravljajo ofenzivno, stražno m spremljevalno službo. Nove edinice imajo okol-" 2000 ton. medtem ko večina rušiflcev starejšega tipa izpodriva le 1500 ton vode Njihova oborožitev obstoji iz 12centi<metryk;h topov, od katerih imajo starejše ladje naj večkrat po 4. novejše pa po 6 do 8 topov. Razpolagajo poleg tega Se s posebno močno protiletalsko obrambo in ima;o tud; tor-pedne cevi. čeprav ta vrsta orožja pri ruši leih nima več tolikšnega pomena kakor ga je imela v začetku razvoja ladij tega tipa. ki so jih nekdaj imenovali tudi torped-ne mšilce. Bistvena prednost rušilcev je njihova hitrost. !> katero prekašajo druge večje vojne ladje. Novejše vrste rušilcev drfsežejo 36.5 morskih miilj na uro (okoli 68 km). Posadka sestoji iz 150 do 200 mornarjev.
Male korvete, stražne ladje torpedovke in topovske ladje, kdaj pa kdaj tudi motorne torpedo-vke Angleži po večini uporabljajo za spremljevalno službo v obalnih vodah Razen tega so te vrste ladij posebno primerne za prepadna dejan ia Korvete. ki so se v teku vojne zlasti izkazale kot spremUjevalne ladje imajo cko'i 500 ton in majhno oborožitev Najmanjše edinice imajo samo en 10.2-cen^metrski top in strojnice za letalsko obrambo Opremljene pa so z vsemi pripravami za odmetavanje vodnih bomb ki se najpogosteje uporabljajo proti podmornicam Korvete so hitre, čeprav ne dosežejo hitrosti motornih torpedovk. Primerjamo jih lahko nemškim hitrim čolnom, ki imajo brzino 40 morskih m>3lj m več na uto (preko 75 km) Veliko število potopljenih ladij te vrste je zgovoren dokaz, da jih pogosto uporabljajo za prepadna deianja Njihov nedostatek ;e. da samo v temni noči in v varstvu megle lahko operirajo uspt-šno; nimajo namreč n »kakega oklepa in tudi pomembne topniške obrambe jim manjka Njih obramba ie hitrost, okretnost tn majhna tonaža: izpodrivajo namreč samo okofli 30 ton vode.
Motorne tmpov^ke ladje ki jih i«ra angleška mornarica, so neke vTSte motornih torpedovk, ki imajo močnejšo oborožitev zlasti proti letalskim napadom So maihne in hitre toda pra\ rako nezavarovane kakor prej omeri ene ladje Izguba treh lovcev na podmonvce je morala angleško mornarico še posebno hudo prizadet, kaiti v začetku vojne ie imela samo 7 ladij tega specialnega tipa. ki so bile po izkustvih iz prve sivetovne vojne posebno d</brr» pripravljene za boi prr.ti podmornicam Ladie so bHe spuščene v morje od leta 1937 do 1939. torej na jnovejšega tipa Nima io posebno vel'ke hitrosti, ker jc zaradi počasnosti podmornic rudi ne potrebuje:o. Oborožene so z 10.2-centimetrskim topom m ? napravami za odmetavanje podvodnih bomb
Se nek manjši tnp ladje, ki èma samo okoli 20 ton. so začeli uporabljati An0'er. Seveda pa te vrste ladij ne moieio uporabljati za borbo na odprtih oceanih. Kf^ik*- teh malih enot ima angleška vojna mornarica, se ne more točno povedati. Njih pomen nd v borbeni moči ampak služijo v glavnem za obrambo.
Anglija, ki lahko vodi pomorsko vojno samo defenzivno, ker mora varovati svoje trgovske poti. je od izbruha vojne imela že tako velike izgube lažjih »vojnih edinic, da je spremstvo njenih konvojev vedno bolj ogroženo.
To je eden izmed krepkih mož. Že kot otrok se nikoli ni jokal. »Ker n< če. trmo-glavec«, je rekel oce. »Ker ne moire.« je rekla mati. In nežno im tiho «a je pobožala po glavi: »Da se ti jokan-a le ne bo treba kdaj naučiti!«
Postal je izvrsten mož Premožen časti vreden. Ni bil nikoli zelo ljubljen a vedno visoko spoštovan. V zakonu n niti srečen niti nesrečen. Njegova dobra žena živi bolj s svoj imi otroki in v nuh kakor z njim in v njem. So lepi. zdravi nadarjeni otroci. In on se ih veseli, ampak vendar samo tako kakor se veselim^ nt česa kar se samo po sebi razume. Saj drugačn kakor iepi in dobri pač njegovi otroci in otro-ci žene. ki si jo je sam izbral, ne morejo biti.
Ime! je ljubljenčka v tej družbici. Tega mu pa niso zamerili, kajti njegov liubljen-ček fe bil tudi ljubljenec vseh drugih Bi3 je petleten sinko, ki se je zdel rojen da že s samo prisotnostjo razveseiruje vsa srca. Kakor včlovečeno življenjsko veselje je vplival njegov pogled povsod je že' ljubezen in jo prepoflnega srca razsipal nad ljudmi. živalmi in cvetlicami Izprv-a :e sinek cvetel v polnem zdravju, kar sa je nenadno z grobno silo zahrbtno napadla huda, mučna bolezen Jezno se je vzpenjal in se branil nasproti tujemu sovražniku z vsemi močmi, stiskal je drobne pesti, stokal ja-dikoval jn jokal.
Oče je pristopil k njemu ga prijel za roko in mu prigovarjal: »Ne joči! Tak ko-renjaček ne joče. če ga kaj boli. Korenjak poje. pa je bolje!«
»Resda?« Otrok je pogledal očetu v obraz Nekaj časa je čisto mirno ležal, globoko vzdihnil in začel peti. Tiho mučno, stisnjeno, potem na vedno čisteie in č i šteje je prihajal iz malih, sonihajočih prsi začetek vesele otroške pesmi; srebrno je za-zvenel in ugasnil v ihtenju.
Sinek je kmalu nato umrl m oče je prenašal najtežjo izgubo, ki ga je mog'a zadeti. s skoraj žaljivim junaštvom. Močni mož nadaljuje v strogem izpolnjevanju dolžnosti svoje običajno, dela pc'lno življenje. Njegovi otroci uspevajo iti sr mu v čast. Mnogi ga zavidajo. Cuti, da mora biti hvaležen in se ima za srečneaa
A včasi se ponoči zbudi Začetek vesele otročke pes-mi mu zveni v ušesu Ljubljen glasek se je povzdignil, poje z močno voljo svetlo in srebrno čisto, nenadni j pa preobrne in izzveni v vzdihu muke in tožbe.
In tedaj se v tem železnem človeku stopi nekaj, kar jc vse njegovo življenje ostalo trdo. Lz oói mu privre tok vročih solza.
M. E. E.
NAPOLEON in.
Napoleon m. je nekoč ogledoval v vojni luki Cherbourgu pristaniške naprave. z njim sta bila minister mornarice in izkušen pristaniški kapitan.
Ko so prišli do velike zatvornice. katero je bil ukazal napraviti minister, je cesar vprašal kapitana:
—	Kako pa vi sodite o tej zatvornici?
—	Kako neki! Jaz mislim, da je to proč vržen denar.
—	Drngi pa trdijo, da je denar za to zatvornico izvrstno naložen — ugovarja cesar.
—	Kdor to pravi, je osel! — se kratko odreže stari kapitan.
—	Ali ste slišali, gospod minister? se cesar Napoleon III. brž obrne k mornariškemu ministru.
KONJ IN OSEL
Neki francoski plemič bi si bil rad pridobil ime v književnosti. Zato je pisal dramatika Evsrenu Scribejn:
—	Ali bi hoteli, da bi midva izdala dramo pod skupnim imenom. Vi bi jo spisali, jaz pa bi prevzel vse stroške, ki so v zvezi s premiero. oziroma s tiskom. Vse dohodke, ki bodo pozneje izvirali iz te drame, prepuščam vam.
—	Gospod grof. vašo ponndbo moram odkloniti, ker ne morem vpreči v svoj voz konja in osla skupaj, — je precej nadnto odgovoril Scribe.
Grof na mu odgovora ni ostal dolžan. Pisal mu je:
—	Vašo odklonitev, «rospod Scribe, sem vzel na znanje. Ce nočete dobička, je to vaša zadeva. Ampak zaradi tega me še ni treba primerjati s konjem.
Kako žive ln kal islsfs pravi vrtnarji
(Iz Čapkove knjige »Vrtnarjevo !eto«)
Dokler sem opazoval vrtove le zdaleč in površno, se ml -'e zidelo, da so vrtnarji bitja posebno pesniškega in nežnega duha, ki vzgajajo cvetli<>ie vonjave in prisluškujejo ptičjemu petju. Sedaj, ko gledam zadevo bolj od blizu, sem spoznal, da temu ni tako. Pravi vrtnar je človek, ki neguje zemljo in rije po zemlji, prepušča pa ono, kar je nad njo, drugim, ki po cestah prodajajo zijala. Mož živi v zemljo pogreznjen. Gradi si spomenik v kompostnem kupu. če bi prišel v paradiž, bi takoj začel omamljen vohljati sem in tja in bi povedal: »Moj ljubi, to, — to je humus!« Naib?ž bi pozabil jesti od sadu z drevesa spoznanja; prej bi ga zaskominalo. kako bi Gospodu izmuznil samokolnico rajske žemljice. Ali pa bi njegovo oko spazilo, da okrog drevesa spoznanja ni, kakor je predpisano, pravilnega kolobarja; in bi takoj začel kopati, ne da bi vedel, kaj mu visi nad glavo. »Adam, kje si?« bi zaklical Gospod. »2e grem, že grem,« bi se odzval vrtnar kar čez ramo »ampak zdaj ne utegnem.« In bi lepo dalje prekopaval kolobar pod drevesom.
Ce bi bil človek — vrtnar že od začetka sveta, nastajajoč po priredni odbiri, bi se bil razvil najbrž v brezvretenčarja. öamu sploh Ima vrtnar hrbtenico? Menda le zato, da se zdaj pa zdaj vzravna in zastoka: »Kako me ta hrbat boli!« Noge zlagaš na razne načine; lahko čepiš, klečiš ali jin kako drugače ulekneš pod sabo; prsti so j pripravne tačice, ki z n;imi izkoplješ ma'.«! |
jamice, s pestmi drobiš grude ln tudi glava ni brez haska. če hočeš nekam vtakniti pipo. Le tilnik, ta se noče nič ukloniti, čeprav si vrtnar še tako prizadeva, da bi ga pošteno prepognil. Gliste na vrtu pa nimajo nič hrbtenice! Navzgor se vrtnar končuje navadno z zadnjico; noge in roke gredo široko vsnksebi. glavo pa drži — kot kobila na paši — nekje med koleni.
Vrtnarski človek je proizvod kulture, ne pa prirodnega razvoja. Narava sama bi ga bila obdarila vse drugače; predvsem b" imel noge kot hrnšč, da bi ne moral čepeti, in imel bi repetničke. krila, zaradi lepote in zato. da bi kar frfotal nad svojimi gredicami. Kdor tega še ni doživel, niti ne sluti ne, kako so noge človeku včasih odveč, ko ne ve, kam bi jih postavil, kako so strašno dolge, kadar jih moraš spraviti podsé, in kako so preklemansko kratke, kadsr hočeš doseči nasprotni krai gredice in ne smeš pri tem stcpltl na zeleno blazinico maternih drobtinic in ne pohoditi brstečlh orlic. Tedaj bi bil najraje pripet na jermenu, tako da bi plaval nad gredico sem in tja, ali pa bi imel vsaj štiri roke in zraven glavo, čepico ln nič drugega; ali pa ucle. ki bi se izvlačili ln nazaj potiskali kot fotografski stativ Toda, ker je vrtnar po svoji zunanjosti prav tako nepopolno ustvarjen kot vsi drugi, ne more drugače, nego da pokaže, kar zna: balansira na vršičku ene noge kot carska baletka, razče-peri svoje okončine po štiri mitre v Sir, ae
lahno kot metul ček ali pastiričica dotika tal. se zmesti, kjer je komaj par kvadratnih centimetrov prostora, ostane v ravnotežju navkljub vsem zakonom ln predpisom o nagnjenih telesih, prihaja do vsega ln se vsemu izogiba in se mora zraven še truditi, da ohrani sebi neki častitljiv videz to obraz, da se mu ne bi — saj veste — ljudje nazadnje še sme'ali! Seveda, če samo mimogrede pogledaš iz daljave, ne vidiš od vrtnarja nič drugega kot zadnji kraj; vse drugo, glava, roke, noge, je enostavno pod njim.
Skrivnosti, kako se vrtnarji med seboj prepoznajo, vam ne izdam, bodisi po vonju. s posebnim' geslom ali po nekem tajnem znamenju. Toda dejstvo je in drži, da drug drugega brž spoznajo ob prvem srečanju, na hodniku gledališča, pri kupici pijače aH v čakalnici pred zdravnikom. S prvim stavkom, ki ga spregovore, izmenjajo svoje nazore o vremenu (»ne, dragi gospod, takšne pomladi sploh ne pomnim«), na kar preidejo na vprašanja vlage in padavin, nato b georginam, umetnim gnojilom, holandäldm čebulicam, na jagode, razne cenike, škodo, ki jo je povzročila letošnja zima, k ščitastim ušem, astram in slič-nlm predmetom.
Ja. in danes ne bi smele deklice kar tja v dan prepevati: »Tam na vrtni gredi raste rožmarin«. Rajši naj bi pametno popevale. da je treba po gredici trositi pepel ln solite r Rožmarin tn rože so tako rekoč ie za diletante; radost vrtnar jeva pa izvira globlje, lz naročja zemlje. Po smrti se vrt-n rf bržkone k da' spremeni v gliato, ki pokuša v zemlji vse črne, dufličnate in dl
šavne slasti.
Zdaj spomladi vabi vrt in kliče vrtnarja, kakor se pravi, z neodoljlvo močjo; komaj posreblje juho, že je spet pri svoiih gr1-dičkah, stegajoč svoj zadn'i kraj pod čudovito nebo. Tu drobi med prsti grudic« teple zemlje, ondi pride vi je sprhnina3l, dragocen košek lanskega gnoja bliže aa korenine, tam izpukne plevel in tu spet pobere kamenček; zdaj prerahlja prst krog jagod, potem pa se skloni, z nosom prav do tal. pred solatnimi sadikami in jim zaljubljeno žgečka v nežno gnezdeče koreninic. V takšnem položaju uživa pomlad, medtem ko nad n'im kroži sonce po svvfj lavni poti, jadrajo oblaki in se ženijo 'z-podnebne ptice. 2e se odpirajo češnjevi popki, ljubko se razvijajo mladi listi in kosi razgrajajo kot ponoreli; tedaj se pravi vrtnar vzravna, pogleda naokrog, in veli otožno: »Jeseni bom pošteno pognojil n pridejal nekoliko peska.«
òe se ura ustavi, jo razdeneš In potem neseš k urarju; če kdo s svojim avtom obtiči, dvigne pokrov nad motorjem, vtakne vani svoje prste ln nato pokliče na pomoč monterja. Povsod in pri vsam, kar je na tem svetu, že kaj potuhtaš. da vse lahko poravnaš ln popraviš, — ampak vremenu ne moreš biti kos nikdar. Tu ne pomaga ne ihta ne prizadevnost ne Iznajdljivost ne zvijača ln ne greh Popek se razpoči, klica vzbrsti. ko pride za to čas in se dopolni postava. Tako se ponižno zaveš človeške nemoči tn razumevaš da je potrpežljivost mati vse modrosti. Sicer pa drugega tudi ne moreš. (Iz »Sadjarja in vrtnarja«)
SJrejuje Davorin Ranjen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnarja: Fran Jeran. — Za inaeratnl del Je odgovoren Ltfubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani