Prezzo - Cena Ur 0.50 Štev. 54 V Tjjubljani, v jtonedeljeh, 8. tnarca 1043-XXI IBcsede življenja* (1927). Od leta 1922. je bil predsednik cerkvenega sodišča in od leta 1927. prani konzisiOrialni svetnik.-V tem položaju ga je zateklo imenovanje za ko-adjutorja škofu Jegliču. Po njegovem odstopu dne 1. avgusta 1930. je prevzel vodstvo ljubljanske škofije. Prijatelj m*admc Komaj je prižel naš sedanji nadpaslir v Ljub ljano, že ee ga je mladina oklenila kot svojega najboljšega prijatelja. In Če sem g. univ. profesorja srečal na ulici, je vedno hitel, hitel predavat zdaj k tej, zdaj zopet k oni kongregaciji, k temu ali onemu odseku, krožku itd ali je pa vsaj hitel na razgovore o delu med in za mladino. | Kako rad je prihajal med mlade ljudi! Kako rada je prihajala mladina k njegovim predavanjem! Saj smo vedno znova znčuliii kako je ves naš. kako smo sami postali čisto njegovi. Gospod univ profesor je bil vajen katedra, a ko je .prišel fantom predavat, se jo rodno usedel med nas, mi pa krog njega. Kako ognjevito nam jo govoril, razlagal in s svojim pogledom ugotavljal, ali smo ga razumeli, smo njegove misli do umeli, smo še vedno v težavah in dvomih? Da, znal nam je vse, kar smo nosili v sebi, brati iz oči In preden je končal z be.sedo, smo nosili v sob; jasnine, sklopi za to ali ono delo so bili storjeni, ta ali ona dolžnost nam je ostala sveta. Po predavanju pa smo tako domače in zaupno kramljal: z njim kakor z očetom, mu razkrivali svojo še tako nedozorele misli in sodbe. On nas je poslušal, tehtal, popravljal, bodril, pa tudi resno oštel, Če je bilo troha, zlasti nergače in lenuhe je posebno trdo prijemal. fto bolj kot pri sestankih so se mu razkrivale mlade duše med štirimi stenami njegovega stanovanja. To stanovanje nam je bilo kakor svetišče. Kolikokrat smo hiteli vanj, srečevali še druge tovariše kongreganiste ob vhodu. A gospod profesor je, četudi še tako zaposlen, nas sprejemal kot do brodošle e smehljajem, ki je govoril o njegovi dobroti in iskreni želji, da bi pomagal. In moral si z odkrilo besedo na dan. Tako lahko si mu razodeval svojo načrte in želje, svoje težavo In poraze, vse hudo in lepo, kar si nosil v sebi in občutil. Ko si govoril, se jo vate zazrl, bral iz oči več kakor so razodevale naše besede. Ce si omolknil, ker nisi mogel naprej zaradi zadrege v besedi ali misli, pa je sam nadaljeval povest tvoje duše, da si se čudil, kako te dobro pozna. In kako očetovsko nas je razumeval in, če je bilo treba, kako je bodril, češ j »Fant, ohrani pogum, bodi zvest sebi in svojim dolžnostim, težave 60 le zato, da jih premagaš, da v boju z njimi preizkušaš svoje mlade moči in Bogu tor sebi dokažeš svojo zvestobo spoznani resnici, dolžnosti, sklepu, svojim načrtom itd.« Kolikokrat je kdo^ s sklonjeno glavo počasi koračil tja proti župnišču svetega Petra k njemu, a ko je odhajal od njega, je bil tako prešerno razpoložen, da bi na oglu župnišča najraje zaukal njemu v zahvalo za vse, kar mu je težkega vzel in lepega, krepkega dal v kratkem razgovoru. Prefekt v Marijanišču! Bilo je v zavodu svojevrstno življenje,^ ko je prišel za prefekta gospod dr. Gregorij Rožman; tako svojevrstno je bilo, da je po brezuspešnih poskusih predrugačiti ga, 6icer tako sposobni vzgojitelj mladine g. prošt Andrej Kalan 6kleuil za višje razrede zavod vsaj začasno zapreti. Pač razumljivo, da to ozračje tudi novodošlemu prefektu ni bilo prijazno. Nezaupno in nenaklonjeno so švigali vanj pogledi mnogih mu izročenih dijakov, ko je prvič prišel med nas, Češ kaj pa jo tebe treba bilo. A njegov prvi nastop in nagovor na zbrane dijake jo bil tako miren in vendar tako ognjevit, tako dobrohoten in vendar tako odločen, tako razumevajoč in vendar tako j a-no načelen, da je v trenutku obvladal vso družbo; ne le obvladal: večino jo že pridobil, v nenaklonjenih pa vzbudil toliko spošlovanja, da so upali s svojim obrazom na dan le silno previdno. Prav po svetopisemskem vzgledu o dobrem pastirju se je novi prefekt za to slednje še posebej zavzel: v svoji dobroti je vse I odpuščal, vse razumeval in le eno želel, da bi jih I rešil zmot in jih pridobil za pravo, veselo in zdravo mladost. Največ se je zanje z Bogom boril v molitvi. A gorje mu. kdor bi hotel zastrupljati še ne-zastrupljene. Preveč je bil božji in preveč je ljubil mladino, da bi mogel to mirno prenesti. Vso skrb je posvetil hišni kongregaciji. Njegovi govori o nebeškem Očetu in o Mariji so bili nepozabni. Vse na njem: njegova beseda, njegove oči in kretnje, vse je bilo kot živ plamen, ki je šiloma vžigal mlade duše. Kongregacija mu je bila kvas, s katerim je hotel prekvasiti zavod. In ga je tudi prekvasul. Hudo nam je bilo, ko nas je zaradi preobilnega dela zapustil. A takrat v zavodu ni bilo dijaka, ki bi ne bil tisto njegov. # Med kmečkimi in delavskim fanti. V znani strupeno mrzli zimi leta 1929. srečam gospoda univ profesorja, takrat že izbranega novega škofa, v Mariboru. V razgovoru zvem, da je na poti k Svetemu Antonu v Slovenskih goricah da bo imel duhovne vaje za fante. Prav rahlo sem izrazil svojo bojazen, da. ne bo mogoče priti do tja, kor zaradi silnega mraza, sneženih zametov in velike daljave avtobus skoraj gotovo ne vozi ali pa vsaj ne vozi do tja. Pa me zavrne: fantje so me prosili, obljubil sem jim in prišel bom do njih; kako, tega še ne vem. Kratek odgovor, ki je pa toliko povedali Ne le, kako Je dano beeedo držal, ampak tudi, kako je mladino, tudi kmečko in delavsko, rad imel, zanjo skrbel in se žrtvoval v času, ko je vendar imel že v mestu dela preveč. Pa si ga prav tako mogel srečati na Dolenjskem in Gorenjskem vedno na poti predavat ali dajat duhovne vaje našim fantom, naši mladini. Bil je apostol slovenske mladine, slovenska mladina je postala njegova. Kar je mladini bil, to ji jo še danes ostal: njen apostol in najboljši prijatelj! Mladina to ve! Kdo sc bo torej čudit, če je mladina tudi danes, ko zaradi svojih skrbi ne more mednjo, kot je prihajal nekoč, vsa ostala njegova, vsaj v veliki meri. Kdo se bo čudil, da mladina do zadnjega kotička napolni stolno svetišče, če ve, da ji bo govoril njen škof. Kdo se bo čudil, če skuša mladina biti njegova tako, kot je on njen? Kdo se bo čudil, če mladina sprejema njegove besede in njegove želje kot sebi dane ukaze? Dr. II. R. Našemu očeta ob šestdesettetn ci Prevzvišeni, ob Zili tam zapela Vam je mati prvo pesem zvonko — zasadil v Vaš življenjski vrt je prvo rožo Bog — za letos je prihranil rožo — par'jonko. Let šestdeset — rož šestdeset — kako krasan ste venec za Boga si zvili; še nas krasi, ki ste Pastir nam drag in ste očetovsko vseskozi nas ljubili. Od luči svoje olja ste nam dali, da naše bi svetilke nikdar ne otemnelc od svoje vere našo vero vžgali, da bi preizkušnje ji moči ne vzele. Za Vami gremo kot ovce s pastirjem, četudi skoz tesni in težke čase; saj vemo, da za nas bo vselej dobro, dokler nas Vaša blaga roka pase. Let šestdeset — rož šestdeset — Kako lep venec, ki ga pasijonka zvija; na Vašo glavo denemo ga danes ml, saj ostanete za vselej nam — slovenski Jeremija. Manser Karel. Počastitev spomina vojvode d’Aosta ob obletnici smrti Ob prvi obletnici smrti Amadeja Savojskega vojvodo D’Aoste so bilo prirejene lepo spominsko svečanosti V navzočnosti predstavnikov najvišjih civilnih oblasti so dobile te svečanosti značaj proslav, ki so priklicale v spomin svetel zgled junaškega princa, čigar duh je sveta obveznost in simbol neporušljive zgodovinske pravice, ki je ne more stroti nobena sila. V uršulinski cerkvi je imel danes ob 11 dopoldne vojaški duhovnik Guerriero .Silvestri svečano cerkveno opravilo, ki so se ga udeležili Eksc. Visoki komisar, zastopnik poveljstva XI. Armadnega zbora general Perni, Zvezni podtajnik Capurso v zastopstvu Zveznega tajnika, zastopnik ljubljanskega škofa, ljubljanski župan general Rupnik s podžupanom comm. Tranchido, Kvestor Itavelti s podkvestorjem Ferrandejem, general Lu-brano, član komisije za razmejitev italijansko-nemške meje, načelnik štaba XI. Armadnega zbora polkovnik Lucini in mnoge druge osebnosti. Svečanosti sta se udeležila tudi hrvatski konzul ir, zastopnik nemškega konzula. Pred glavnim oltarjem uršulinske cerkve, ki jo bila polna častnikov in vojakov vseh vrst orožja ter fašistov in tovarišic iz Ženskega fašija, jo Zavod za italijansko kulturo sporoča Začenja se vpis v naslednje trimesečne jezikovne tečaje: za prvi osnovni tečaj je vpi-sovunje v ponedeljek, sredo in petek od 16 17, zn prvi srednji tečaj v ponedeljek, sredo, petek od 15—16, za drugi srednji tečaj v ponedeljek, sredo in pelek od 17—18, za drugi tečaj v ponedeljek, sredo in petek od 18—19, za tečaj v sami konverzaciji se je treba priglasiti v sredo in petek od 18—19. Vpisnina za ves tečaj znaša 35 lir. Tečaji se bodo začeli 15. marca. Vse druge informacije daje Zavod za italijansko kulturo nh Napoleonovem trgu 6-1. v uradnih urah od 8—12 in od 15—18. bil postavljen sarkofag, pokrit s trobojnico in obdan s častno stražo, medtem ko je bilo na drugi strani razvrščeno oboroženo spremstvo Fašistov s praporom federacije. Po končani maši jo duhovnik spregovoril nekaj vzvišenih besed o junaškem voditelju, ki pričakuje spokojno povratek zmagovitih armad, poudarjajoč, da je visoki knez ponesel s seboj v grob ono gotovost, ki spremlja svetlo pot Italije v Evropo Ob 18 30 je v obsežni dvorani GILL-a tovariš odvetnik Megio Magnarini ob navzočnosti Eksc. Graziolija, gen. Pernija za Eksc. Gambaro, Zveznega podtajnika Capursa za odsotnega Zveznega tajnika, župana, hrvatskega konzula, Kvestorja in drugih predstavnikov oblasti poleg številnih častnikov in fašistov v kroju po kratkem uvodu Zvez-nega podpoveljnika spregovoril nekaj toplo občutenih besed o liku princa vojaka, pionirja in borca, iz čigar življenja je omenjal mnogo junaške podvige tja do zgodovinskih dni v Amba Alagi, ki so zapisani skupno z njegovim imenom z zlatimi črkami v vojni zgodovini domovine. Svečanost je končala s pozdravom Kralju in Duceju, ki ga jo odredil Eksc. Visoki komisar. Fašistična Befana v Novem mestu Tiskovni urad Zveze fašijev 6poroča: Dne 3. t. m. je bilo dopoldne v dvorani Kino Krka v Novem meetu razdeljevanje darov, ki ga je vršil ljubljanski železničarski Dopolavoro, Pri slovesnosti so bili navzočni civilni komiear cons. gen. Manno Ricci, polkovnik Mezzi kot zastopnik Poveljnika d!vizije, polit:čni tajnik Fašija, župan, prošt in druge civilne in vojaške oblaeti, poleg tega pa inž Pattavina kot zastopnik železničarskih Dopolavorovcev. Slovesnost ee je izvajala v znamenju toplega navdušenja, ki so ga pokazali mali obdarovanci. Zaključila ee je s pozdravom Kralju in Cesarju, Duceju ter Oboroženim Silam. Maš Učitelj, dufjovntk m pastir Večer petka v postu. Stolnica jo polna. Žalostni napev križevega pota še ni zamrl v prostoru visoke kupole: pesem trpljenja je začrtala čudovito poteze na obrazih. V očeh so pozna sled trnjeve krone in vse postave so rahlo sklonjene naprej: vsaka osi svoj križ. Univerzitetni profe-eor je za hip pustil svoje knjige in zdaj nervozno išče prostora med ljudmi. Stare ženice so zasedlo klopi in čudovito se sklada njihova zunanjost z baročnimi rezbarijami. Moški stojo ob klopeh vsi zakopani v bolečino sedanjosti in v skrbi bodočnosti. Gospe in matere so se za eno uro utrgale od svojega dela: pa je čas večerje! In mladinaI Le kje se je vzela. In toliko! Ali ni zdaj ura, ko eo polne gledališke dvorane in kino? še enkrat se oglasi pesem: o križu poje, o mrzlem grobu — o krvi in trpljenju. Vsetn se zgibljejo ustnice, dasi ne pojejo vsi. Tak je večer petka v postu, ko vse čaka, da pride nekdo in spregovori o pomladi, o soncu — o resnici in lepoti. Za hip se vse zgane, škrlatna obleka se zasveti na prižnici. Škrlat! »To je človek, ki sam ne nosi križa, to je človek, ki nam bo odvzel križ in nam ga pomagal nositi.« Toda zmotil si se. Postava govori, da nosi mnogo večji križ kakor kdor koli im srebrni venec las nam pripoveduje o težkem življenju, ki je polno skrbi in težav. Toda pripravljen je, da poleg svojega sprejme še tuji križ. Resno odmeva glas po velikim prostoru: saj to Je glas moža, ki briše solze ubogi vdovi; glas moža, ki kaže ljudstvu pot za bodoče dni; glas moža, ki svari in opominja in kazen božjo napove, če se ljudstvo ne spreobrne. Toda v vsaki njegovi besedi je ljubezen. Ljubezen do duš, ki ho razkropljeno po vseh mogočih krajih, do duš, ki so postavljene v težke boje in skušnjave, duš, ki so slabotne in omagujejo: »Zaradi trpljenja smo postali malodušni... Zakaj? Saj vendar trpljenje v nas gradi.« Tisoč oči so hvaležno ozre v visoko postavo, In da ni vse to na svetem kraju, bi se ta hva- ležnost izlila v vzklik: »Nai škofic Naš škof? Naš zalo, ker Je med nami rasel, naS zato, ker za nas dela, naš, ker je postavljen za pastirja naših duš — a naš tudi zato, ker z nami trpi in za nas nosi breme težav. »Naš škof!« Tako bi mu vzklikali, če se ne bi bali motiti svetosti kraja. In nihče ne vzklika, le v nemem spoštovanju se sklanjajo glave pred njegovo oblastjo, ki jo ima do nas: učeuiško in duhovniško. Učenik »Pojdite in učite...I« Kratko povelje, a v dolga leta ga izpolnjuje škof? »Učitek Kje? Kako? Morda na prižnici? Tudi. Morda v šoli? Tudi. V spovednici? Tudi. V zasebnem razgovoru? Tudi. S tiskano besedo? Tudi. Morda po radiu? Seveda. Pa na zborovanjih? Seveda. Pa na neštetih taborih? Tudi. Pa na slavnostnih kongresih? Tudi. Vedno in povsod: »Učitfk Svetilnik ob morskem obrežju je škof. Z eno roko kaže proti nebesom. Cisti nauk razlaga, večno resnice uči: kaže pravo pot preko valov življenja. Mornarje uči, kje je prava pot proti' večni domovini. Z drugo roko pa kroti valove, ki butajo ob obrežje in skušajo ugasniti ogenj, ki gori na svetilniku. Tisoč zmot se zaganja ob pravo Cerkev, za hip se odbijejo, se razprše, pa so takoj v novi obliki pojavijo: nekdo mora biti, ki stalno opozarja nanje, ki jim jemlje moč s tem, da jih razkriva in pokaže na njihovo nevarnost. In Škof je skozi desetletja tak svetilnik. Ob njegovi luči se ohrabrijo mornarji, po njegovi svetlobi uravnavajo svojo pot. „ >Pa — saj danes ni tako velikih zmot kakor včasih. Nekoč so tajili sv. Trojico, pa Kristusovo božjo naravo, pa Marijino božjo materinstvo, danes vsega tega ni,< bo rekel kdo. Toda tudi danes eo zmote, ki niso nič manj nevarne: materializem, komunizem in socializem. Tu ee danes razhajajo duhovi, tu jo preizkušnja vere. Tudi to zmote Je treba presoditi po načelih vero in morale. Tudi tu velja: »Pojdite in učite!« In s kakšno strogostjo jo obsodil greh umora. Umor ostane umor in zato vnebovpijoč greh, čeprav se izvrši pod krinko dela za narod. »Ne morem drugače — po svoil vesti in službeni dolžnosti te pojave obsojam in izjavljam: To je vnebo-vpijoč greh.« (Pridiga ob sklepu leta 1941.) In še eno resnico je poudaril: Petrova ladja, Cerkev ni tovorna ladja, ampak je bojna ladja, , na. kateri mora bili vsakdo popoln borec, poln ognja in poguma, ki brez bojazni zre v oči vsem nevarnostim. Kdor noče biti borec, 4vo sam odpadel: prva vihra ga bo odnesla e krova. »Rajši imam deset ljudi, ki bodo z menoj šli v smrt, kakor tisoč, ki me bodo v težavah zapustili.« (Govor bogoslovcem leta 1939.) In prav zaradi te odločnosti gredo danes po poti, ki jim jo kot učitelj kaže, tisoči — četudi je pot že okrvavljena s krvjo mučencev. Duhovnik Duhovniška služba jo ista, kakor je bila v času apostolov. Takrat so so množice zgrnile okrog apostolov in so rekle Filipu: »Pokaži nam Jezusa!« »Pokaži in daj nam Jezusa, ti, ki si vzet izmed ljudi in postavljen za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga« (Hebr 5, 1). »Posreduj nam milosti od Boga ti, ki imaš vso polnost posvečenja!« In jo posreduje. Z molitvijo. S sv. Pavlom bi mogel reči: »V sleherni molitvi vedno za vas prosim« (Fil 1, 4). To je molitev očeta, ki prosi božjega blagoslova za svojo družino. Ignacij Antiohijski pravi o škofovi molitvi: »Ako ima namreč molitev dveh_ toliko moč, koliko bolj molitev škofa.« (Pismo Efožanom.) Duhovniško službo pa vrši tudi v dušnem pastirstvu. Vedno zasleduje tok časa in ureja metodo delovanja. Zdaj skliče sinodo (1. 1941), zdaj znova priporoči pastoralno obiske, zdaj ustanavlja Katoliško akcijo — zanjo postavi svoj ugled, zanjo dela, moli in se žrtvuje. In če naleti na gluha ušesa, prosi; in Če ga ne poslušajo, svari in roti. In ko se pokažejo uspehi in mu jo ljudstvo hvaležno, takrat se pokaže v njem pravi duhovnik: »Ne tisti, ki seje, ne tisti, ki žanje, ampak tisti, ki dajo rast.« Ves uspeh pripiše Bogu sam pa ’po-rečo: »Nekoristni hlapci smo.« Pastir Dobri pastir kličo ovce. »In one poznajo njegov glas.« Ali ni škof lani klical svoje ovčice. Slišali smo njegov glas, poln skrbi zn svoje: »če boste pobožnost prvih petkov prav opravljali, tako da se boste skesano in odkritosrčno spovedovali in sveto obhajilo ponižno in pobožno prejemali, bo presveto Srce v vas vžgalo ljubezen do Boga. Potem se ne bojim več za vas in za vaše dušo, naj pride nad nas kar hoče, ker vemo, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Pastirsko pismo 1942.) In spet za prve sobote: »Prve sobote v mesecu — dnevi zadoščevanja brezmadežnemu Srcu Mari-jinemu z zadostilniin svetim obhajilom. To je Marijina želja. O — tudi naš narod ima dolžnost za-doščevati.« (Škofijski list 1942, str. 52.) Tn ljudstvo se je odzvalo glasu svojega nad-pastirja. To je nezlomljiva duhovna armada vedno pripravljena na ukaz svojega pastirja. Ko jo vse mencalo: »Treba bi bilo!« »Tudi to bi se moralo na nek način urediti,« tedaj je z močno roko odločil: »Takole bo!« In je bilo in vsi so rekli, da jo prav. Net Niso bili vsi, ki so pritrdili. Zakaj tudi škof je »znamenje, kateremu se bo nasprotovalo« (Lk 2, 34). Pa tudi nad temi ni obupal, še enkrat je poprosil: »Edinosti Ne mislim na edinost v verskih resnicah, zakramentih in priznanju cerkvenega poglavarstva. O tej edinosti ni debate med nami, kajti kdor ene ali druge teli točk iz katekizma no £eštvaVa' SG Sam ’z'0^* *z cerkvenega ob- UČiielj, duhovnik in pastir; naš škof. Kar je Ignacij Antiohijski zapisal Efežanom, velja tudi nam: »Prosim vas, ljubite svojega škofa in mu bodite podobni! Hvalite tudi Njega, ki vas je milostno naredil vredne, da imate takega škofa I« In danes je šestdeset let, odkar se je rodil na svet. Šestdesetletnica sredi ljudstva. Pa tudi sredi svežih grobov. Saj res. Za vezilo imamo snmo šopek, ki smo ga utrgali na teh svetih grobovih. Kakor lavorjev venec ima svojo zgodovino: zgodbo o trudu in znoju, o borbi — a tudi zgodbo o zmagi. Tudi hvaležnost je na njem. Hvaležnost škofu za nauke, ki jih je dajal kot učitelj, hvaležnost za molitev, ki je spremljala njihove muke in hvaležnost za moč, ki so jo mučenci po birmi prejeli: »Prevzvišeni. Če bi tisočkrat živeli, nam ne bi bilo nikoli žal, da smo poslušali vaš glas. Padli smo, a naš padec je bila zmaga, naša smrt •— življenje. S svojo smrtjo smo obsodili nauk komunizma in s svojo smrtjo izpričali, da ie nauk za katerega smo padli, resničen Prevzvišeni! Molite, da bi bila naša smrt seme novih kristjanov.« Kako poln tolažbe je ta Šopek, ki ga ljudstvo za šestdesetletnico prinaša svojemu škofu. P. J. Štev. 54. Edgar Wallace: Žabar s krinko »Cesta je sedaj prazna. V eni uri sva lahko v Horshamni. Kar 6e mene tiče, sem prepričan, da glas, ki smo ga slišali, ni bil glas gospodične Bennct-tove. Toda pomislite vendar, da piševa poročila za gospoda zgoraj (to je bil Elkov izraz pa njegove preogo dekle!« I Koliko je sedaj ura?« je vprašal Elk hladno. Bilo je pol štirih. Elk je hitro zbral rezervno moštvo, ki je bilo na policiji. Deset minut pozneje je že drvel avto policajev proti C«ver!eyevj hiši. L zvoncem je Elk priklical nočnega vratarja, ki je takoj spozna'1, kdo je pred vrati. »Ali je spet napad s plinom?« ga je vprašal. »Prosim vas, da mi izročite seznam hišnih stanovalcev,« ^ je dejal Elk jo poslušni, kako mu je vratar naštevaj imena strank, njihova zaposlenja in navade. »Kdo je gospodar te skupine biS?< je vprašal. 1 »Združene Maitlandsko banic. Prav 1 te dni je Maitland kupil tudi palačo princa Cauxa in— --------------------—« »Prosim vas, da se ne trudite, pripovedovati mi rodbinskih zadev, ki me zdaj prav nič ne zanimajo. Kdaj se je vrnila domov gospodična Bas-sanova?« »Bi'la je ves vcčeT doma, od enajste ure dalje.« »Ali jo je kdo obiskail?« Mož se je obotavljal z odgovorom. »Goepod Maitland je prišel k njej, vendar pa je kmalu odšel.« »Nihče drugi?« »Nihče razen gospoda Maitlanda!« »Dajte mi vaše ključe-dvojnike.« Vratar ključev ni hotel takoj izročiti. »Jaz lx»m ob službo,« je dejal. »Morda bi bilo boilje, da potrkate in vara bodo oni že sami odprli.« »Oh, seveda!«, je dejal Elk. »Saj ne mine skoraj dun, da ne bi komu izmeti zlikovcev potrkal na ramena ter ga pozval naj mi sledi! Pa vendar bi rad imel vaše ključe!« Elk ni n'ti malo dvomil, da bo imela Lola notranja vrata z zapahom zapahnjena. Domneval ie pravilno. Pozvonil je ter je moral dolgo časa čakati, preden se je pokazala Inč za okencem in da sc Je Lola poiavila. Bila je oblečena y kimono, I »Kaj pa naj to pomeni, gospod inšpektor?« je vprašala. Ni se niti potrudila, da bi naredila začudeno lice. »To je le prijateljski obisk. Ali smem vstopiti?« Odpahnila je vrata in Elk je vstopil. Njemu sta sledila še Dik Gordon in dva detektiva. Lola je 6icer opazila Dika, a so je delala, ko da ga je »pregledala. »Jutri bom videla policijskega Sefa. In če mi ne bo dal popoilnega zadoščenja, bom objavila vso to zadevo v dnevnikih. Nekaj nezaslišanega je vdreti sredi noči v stanovanje samskega dekleta, ko je eama in brez varstva.« »Kdaj pa naj bo samsko dekle samo • i ^fiZ vars^va< če ne ponoči«, je dejal Elk prijazno. ,*Jaz. pa bi si le rad malo ogledal vase ljubko stanovanje, Lola. Dobili smo namreč sporočilo, da je bilo pri vas vlomljeno. Morda se skriva vlomilec prav za vašo posteljo. Samo misel, v kakšni nevarnosti ste, globoko žali naše viteško dostojanstvo in nas kliče, da vam pomagamo. Vi preiščite jedilnico, \Villiams! Jaz si bom pa ogledni malo salon. In seveda tudi spalnico!« »V mojo spailnico pa vendar ne boste vstopili, če imate le trohico omike«, se je upirala Lola. 27. Sele zdaj je hodca graščakinja zaslutila, da ni ona sama nesrečna, saj roma mimo nje tam preko pečin in koreniti procesija prosilcev in prosilk. Tako živo je zdaj prvič v svojem življenju videla in občutila tudi nesrečo drugih ljudi, da ji je nesrečnici med tolikimi nesrečnimi srce lažje, malo potolaženo. Zdelo se ji je, da skozi praznični gozd nosijo sama goreča srca kot skrivnostne plamenčke in vsa ta srca ei Drvarska Marija nabira v živ rožni venec... Zdaj je svojo davno željo, vrezano v rdečo skorjo, stisnila na nemirno srce, vstala in za romarsko procesijo nadaljevala božjo pet k Marijini cerkvici, ki se ji je kmalu med drevjem razkrila in v jutranjem soncu zableščala. 28. Pod kopastim vrhom se je na zeleni planji belila drvarska cerkvica; pred njo pa je stala velika lipa, o kateri so drvarji pripovedovali romarjem in božjepotni-kom, da je bila vsajena nad velikim zakladom iz samega suhega zlata, ki so ga Pohorci zakopali pred roparskimi Turki; to zlato da je last Drvarke Marije, zato ga ne more in no sme niliče izkopati. Pod to starodavno lipo in okrog po cerkveni planjavi so sedeli berači in beračice, postajali drvarji z žagarja in vozniki, pohorski steblarji in oglarji, planinski kmetje s hlapci in deklami, volarji s kravaricami in ovčarji. Preko Pohorja so prišli drvasiki splavarji, z Dravskega polja so priromali Poljanci, vsi s prošnjami v srcih ter z njih srčnimi željami na romarskih prsih zase, za živino, za plodna polja ... Bradeško (Korotan) Hermesov turnir devetorice je končal s pričakovano zmago doslej nepremagljivega ljubljanskega igralca Bradeška, ki ni na vsem turnirju izgubil nobene igre. Njegov naskok dveh 't«6k pred naslednje psaliranimi nam jamči, da je zmago gotovo zaslužil ter si poleg neStevilnih drugih zmag zabeležit So to zmago. Končni vrstni red turnira je naslednji: 1. Bradeško (Korotan), 8 zinag, O porazov, 8 točk 2. Strojnik Roman (Mladika), 6 zmag, 2 poraza, 6 točk 3. Bogataj (Hermes), 5 zmag, 3 porazi, 5 točk 4., 5. in 6. mesto si delijo: Keržič (Mladika), Poženel (Hermes), Recek (Mladika), vsak 4 zmage, 4 poraze, 4 točke 7. Merala (Korotan), 3 zmage, 5 porazov, 3 točke 8. in 9. mesto si delita Strojnik Aleš (Korotan) in Šubert (Hermes), vsak po 1 zmago, 8 porazov, 1 točko. , , Posamezni rezultati zadnjih kol turnirja: Keržič — Šnbert 21:10, 9:21, 21:19. šubert je zaigral zelo dobro v drugem setu in je že imel skoraj dobljeno partijo v tretjem setu, pa jo je zaradi nepazljivosti in slabega taktičnega igranja izgubil. Bradeško — Meraln 21:16, 12:21, 21:19. V tej igri se je pokazalo, kako vlada v ljubljanskem športu še vedno zagrizeno klubaštvo, ki ni nikakor na mestu. V tretjem setu je vodil Merala proti Bradešku 18:13, ko se je naenkrat spomnil, da bi njegova zmaga mogla škodovati Bradešku ter je očividno nalašč igro slabo nadaljeval ter pošiljal žoge v mrežo, da je Bradešku omogočil zmago. Občinstvo je protestiralo proti takemu načinu borbe in v bodoče bi bilo potrebno, da se taki primeri v kali zatro. Recek — Bogataj 21:19, 21:8. Presenetljiv izid te borbe ni v toliko Reckova zasluga ka kor Bogatajeva nepremišljena in popolna brezvoljna igra. V prvem setu je Recek takoj od začetka povedel vodstvo z 12:4. Bogataj se je šele pri tem stanju prebudil in začel z uspešni-mi napadi ter je izenačil, tako da je bilo stanje 14:14. Nato je prišel lepo v vodstvo ter namesto, da bi nadaljeval z isto taktiko in zmagal, prepustil z dvema usodnima, nepremišlienima norcema zmago Recku. V drugem setu pa je Bo- Rajholjši od devetih gataj igral tako brezvoljno, da je bil le senca igrača. Svetovali bi Bogataju, da se bolj zbere in začne borbo za igro že takoj pri prvem udarcu. Poženel — šubert 21:13, 21:18. Poženel je z lahkoto premagal svojega klubskega tovariša in bil danes bolj pri udarcu kakor zadnji dve1 nedelji. Bradeško — Bogataj 21:19, 21:15. Igra je bila na srednji višini, Bradeško je igral precej sigurno, zato pa je Bogataj najlažje žoge virtuozno pošjljal v mrežo in daleč od mize. Ker/.ič — Merala 22:20, 18:21, 21:19. • , ?JT!,k — Recek 21:14. 24:22. Recek ni nudil dovolj odpora sigurnemu Romanu. Strojnik Aleš — šubert 21:19, 21:19. šubert je v tej igri zamudil sigurno priliko, da bi zma-P °l, seti.h vodil vsakokrat z razliko šestih točk, pa je nadaljeval igro tako nesmiselno, da je obe igri izgubil. Bradeško — Strojnik Roman. 21:16, 21:19. Ta igra je predstavljala finale turnirja, ker je šlo Strojniku za biti ali ne biti. če bi Strojnik zmagal, bi bila potrebna še ena igra, ki bi pri stanju 7 točk za oba pomenila kvalifikacijo za prvo mesto. Tega pa ni bilo treba, ker je Bradeško tokrat zaigral premišljeno in trezno. — Igral je srednje močno, Strojnik mu je žoge lepo vračal. Ko pa se mu je ponudila prilika, da mu Strojnik ni mogel žoge dovolj nizko vrniti, mu io je zabil ter si tako nanizal točko za točko. Ta način borbe bi v bodoče priporočali tudi drugim igračem napadalnega sistema, kajti le .na ta način je možno uspeti proti igralcem, ki igra io defenzivno. Poženel — Strojnik Aleš 21:19, 21:18. Poženel je bil v dobri formi, udarci so mu sedeli ter je precej lahko odpravil svojega nasprot-nikn. Poženel — Mernla 25:27, 21:15. 21:15. V prvem setu je imel Poženel precejšnjo prednost ki io pa ni znnl izkoristiti ter je izgubil set z razliko 25:27. To je najvišja številka, ki je bila dosežena na tem turnirju. V drugih dveh setih pa je dobro napadal ter z lahkoto premagal svo;'-'"’n tekmeca. Kot zadnji par sta nastopila Bogataj in K*r" žič. Ker sta ob začetku te igre imela vsak po štiri zmage, je bila ta partija odločilne važnosti za tretje meslo. Bogataj je zopet zaigral tako, kot da je mesečen, in je le zaradi slabe Keržičeve igre in neizkoriščanja Bogatajeve slabe igre zmagal z rezultatom 21:19, 19:21, 21:18. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo tekmovanju ter v velikem številu obiskalo prireditev. Zamisel tega tekmovanja jo bila dobra. Tekmovanje je doseglo svoj namen. Organizaciji vseh treh nedelj ni oporekati in tudi igralci so bili lepo ločeni od gledalcev. Edina naša želja je, da se igralci navzamejo športnega duha ter se bore za vsako žogo, za vsako točko, ne gledo proti komu igrajo — ali proti svojemu soklubašu, ali proti igralcu iz nasprotnega tabora. Kajti le na ta način se bo borba razvila in pokazala prave športnike, v pravi luči in moči. Vsakemu dobremu športniku mora biti namreč jasno, da je bolj junaško in častneje prenesti poraz,- ko pa se dičiti z zmago, ki je bila izvojevana tako po »ovinkih« in po milosti svojega tovariša. Časten poraz je enako odličen ko častna zmaga. Želimo, da se slučaji te nedelje ne bodo ponavljali in da bomo prihodnjič videli prave športnike pri delu. Livorno spet trdno vodi Včeraj so odigrali 8. revanžno kolo v italijanskem ijogumetnem prvenstvu. Na -pore la so bila nekatera prav zanimiva srečanja, in tudi tokrat ni ostalo brez presenečenj. Prav za prav nas edino Livorno ni iznenadil. Svojega tekmeca, ki je bil zeio nevaren, je gladko odpravil, si prip-.sal nadaljnji dve točki in se od zasledovalcev ločil za 4 točke. Ambrosiana je izgubila z njim. — Da se je Livorno ločil za 4 točke ima zaslugo tud' Torino; ki je izgubil tekmo z li anom v Milanu. — Fiorentina je odpravila Atalanto in se za dve mesti pomaknila proti vrhu. — Veliko tekmo med Genovo in Bologno S‘> prvi odločiti zase. — Triestinski derb/ med domačim moštvom in sosednjim iz Venezie jo ostal neodločen. Za domačine je to majhen neuspeli. — Tudi Vicenza je izsilila točko od Li-urije. — R:ms.k: derby domačih klubov se je ončal z zmago Rome. — Drugi torinski klub Juventus je imel srečnejši dan kot sam Torino. Ljubljana Koleri ttr Ponedeljek, 8. sušca: Janez od Boga, spo-znavalec; Beata. mučenica; Kvintil, škof, muč. Torek, U. sušca: Pust; Frančiiška Rimska, vdova; Gregor iz Nise, škof. Nočne častilce presv. Zakramenta vabimo, da se udeleže češčenja v stolnici danes zvečer od 7. do 8. ure. Nocojšnji IX. simfonični koncert, pod vodstvom Draga M. Šijunca, ima naslednji spored: 1. Strauss: Predigra k opereti »Netopir«; 2. We-ber: Poziv na ples; 3. Rossini: larantela: 4. Dvofak: Slovanski ples št. 8; 5. Ponchielli: Ples ur iz opere »La Gioconda«; 6. Rihard Strauss: Valček iz opere »Kavalir z rožo«; 7. Bernard: Kolo; 8. I.ehar: Zlato in srebro. Valček. Občinstvo prosimo, da zasede par minut pred pol 7. uto svoja mesta v koncertni dvorani, le tako bo mogoč točni začetek ob pol 7. uri in pravočasni konec pred 8. liro. Slovenski čebelar. Izšla je 3. in 4. številka. V uvodniku se spominja urednik pok. Martina Ilnmka, ki je bil večletni urednik Čebelairja, in zaradi svojih velikih zaslug za razvoj slovenskega čebelarstva častni član Slovenskega čebelarskega društva. Čebelarjev stari dopisnik »Stric Matice priporoča večjo skrb za racionalno pridobivanje voska iz volčin. S člankom »Naše panjske končnice« je urednik dovršil svojo zanimivo razpravo. K. O. navaja pet praktičnih formul, ki povedo, koliko sladkorja je v raztopini, če raztopi sladkor v določenih razmerjih z vodo. Fr. L. opisuje, kako so čebelarji naši predniki. Med »Drobirjem« najdemo več zanimivih in poučnih drobtin. Čebelarsko društvo objavlja računske zaključke za leto 1942, urednik p« pregled o opazovalnih postajah. Na pepelnico, v sredo, 10. t. m., bodo igrali v Drami »Oče naš...« Sedem podob iz življenja, ki razlagajo miselno vsebino Gospodove molitve. Začetek ob 17. Cene so znižane od 15 lir navzdol/ Sladoljev v vlogi princa Sou-Chonga Včeraj je v naslovni vlogi Leharjeve operete »Dežela smehljaja« nastopil simpatični in 'len-tirani člani ljubljanske opere g. Sladoljev. hlj>ub temu da ni bil njegov nastop napovedan niti z običajno gledališko notioko, vendar je bilo gledališče zasedeno do zadnjega kotička. Še'e iz gledališkega lista je bilo razbrati, da bo pel vlogo_ princa Sou-Čhonga g. Slndoljev. Z včerajšnjo njegovo partijo smo dozdaj videli v tej vlogi že skoraj vse tenoriste našega gledališča. Ne da_ bi se hoteli natančnejše spuščati v ocenjevanje njegove včerajšnje naslovne partije, smemo in moramo pribiti 1« eno: Sladoljev nas je s partijo Sou-Chonga nepričakovano ugodno presenetil. Pel je lepo, prodorno, z občutkom. V tekstnem dem je govoril prirodno. neprisiljeno, 6vojemu podajanju ie dal dušo. V njegovo priznanje naj mu bo večkratno odobravanje pri odprti sceni in lepi šopki cvetja, ki jih je_ dobil za svoje lepo petje. Nekatere napeve je moral tudi ponavljati. Veseli smo, da je g^ Sladoljev v tej zahtevni vlogi tako lepo uspel. Želeli bi, da simpatičnega Sladoljeva še večkrat slišimo v tej partiji in tudi sicer bolj pogosto na gledaliških deekuh kot dozdaj. Tudi ostali so imeli dober dan, tako da jc .predstava žela popoln,.uspeli, poslušalci pa deležni lepe predstave. V gosteh je imel moštvo iz Barija in ga odpravil s petiimi goli razlike. Podrobni včerajšnji rezultati: Milano — Milano : Torino 1:0 Fircnzc — Fiorentina : Atailanta 2:0 Genova — Genova : Bologna 3:1 Livorno — Livorno : Ambrosiana 4:2 Tricste —Triestina : Venezia 1:1 Vicenza — Vicenza : Liguria 1:1 Roma — Roma : Lazio 1:0 Torino — Juventus:Bari 5:0 Red po točkah: Livorno 34, Torino Ambrosiana 30, Juventus 29, Genova 27, Milano 26, Bologna, Fiorentina 24, Lazio, Atalanta 22, Roma 20, Bari 18, Triestina, Liguria 17, Vicenza 15, Venezia 13. V B razredu si trije dele prvo mesto Rezultati: Novara — Pisa : Novara 1:0 Modena — Modena : Savona 3:1 Ancona — Anconitana : Udinese 3:2 Padova — Palermo : Padova 1:0 Napoli — Napoli : Pro Patria 3:0 Alessandria — Alessandria : Pescara 0:0 Brescia — Brescia : Cremonese 2:1 Spezia — Spezia : Siena 3:0 Roma — Mater : Fanfulla 2:1 I’o točkah sl slodo takole: Spezia, Modena, Pro Patria, 30, N- oli, Pisa 29, Brescia 27, Padova 26, Cremonese 24, Fanfulla 23, Ancouitana 22, Pescara 20, Udinese, Novara 19, Siena, Alessandria 17, Palermo 16, Savona in Mater 15. — Nekaj, tekem v tem razredu še ni odigranih. ENRIK SIENKIEWICZ Mjgggg: L <4.40 IA SC AT 0 L A . I. 0.7S U 8USTA CON 4 DOSI L «.«0 ŠKATU. L «.73 ZAV0IC EK S 4 POZAMI LAB. G. MANZONI S G. MILANO Vio Velo S Vendita airatta-Dražbena razprodaja giovedi 11 Maržo 1943/XXI alle orc 10, presso la Sed: dell'Ente confisca bem ai rivoitosi. Piazza Napoleone No 7/2 in Lu-biana, si venderanno all‘asta, suita base di perizia in lire 19.310'—, macchinari e materiale della falegnameria Jevnikar Antonio. Condizioni vendita visibiii presso Ente« II Commissario Straordinario Avv. Luigi Pilo V četrtek 11. marca 1943/XXI ob 10 se bodo prodajali na dražbi na sedežu urada za zaplembo premoženja upornikov, Napoleonov trg št. 7/2 v Ljubljani, na oodlagi ocenitve Lir 19.JOO—, stroji in materijal mizarja Jevnikar Antona. Pogoji razprodaje so na vpogled pri uradu,. Izredni komisar odv. Luigi Pilo Angleške-ameriška zaskrbljenost zaradi vojne na Atlantiku Miinchcn, 6. marca. s. »Miincheuer Neueele Nachrichtenc ee bavijo z anglosaksonsko zaskrbljenostjo zaradi poteka vojne na morjih ter poudarjajo, kako so Amerikanci hitro znali uveljaviti svoje poskuse, kako bi skrili žalostno usodo posadk ameriških trgovskih ladij. Cela voda publikacij pod naslovom »Convoy Stories«, naj bi služila opevanju junaštva tega moštva, a ameriški mornarji se omejujejo le na to, da kažejo manj prikupno plat svojega razvratnega življenja, ki ji dajejo posebnega poudarka zlasti takrat, kadar spet stopijo na kopno in je njihova edina 6krb, kako bi čimprej vso 6voje prihranke zapili. Seveda je bilo tudi pametno poskrbljeno za izvajanje teh teženj taiko, kakor je treba. Paroplovne družbe so ustanovile pivovarne, v katerih naj bi mornarji pozabili na vse trpljenje in tegobe, medtem ko jim lastniki ladijskih družb praznijo njihove žepe in na ta način dobivajo nazaj njihove plače, ki so jih jim bili kar se da hitro in točno dali, zakaj cene, ki 60 jih določili za pivo in hrano, 60 vso prej ko nizke. Kako resno jo postalo podmorniško vojskovanje, pa pričajo besede, ki jih je v angleški poslanski zbornici pred nedavnim spregovoril Attlee, ko je med drugim dejal: »Vojna na Atlantiku je, preprosto rečeno, strašna.« Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleiweisova c. št. 29. Brezove metle dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiveisova cesta št. 29. Korenje, rumeno kolerabo in krmilno peso prodaja od petka, t. i. 5. t. m. dalje Gospodar-i ska zveza v svojih skladiščih v Maistrovi ulici štev. 10. TONE GLAVAN at ai vžiii: Taki so otroci I Kadar so v šoli, je doma kakor v grobu. Stari oče, ki je zlezel že v sedemdeseto, si mora vendarle priznati, da mu je dolgočasno, kadar ni njihovega živžava. Otroci so pa res blagoslov. Le kaj bi bilo, če bi otrok ne bilol? Kajpak, ne samo, da bi svet izumrl, tudi stari ljudje bi se ne smejali več njihovim otročarijam in norčavostim in nikakor bi no mogli obujati spominov na svojo mladost, na leta brezskrbnosti in sreče. Saj človek ob otroku znova doživlja mladost, ki jo morda še lepša. Matere imajo zmerom dosti opravka. Vstajati morajo zarana, kuhati za družino, napravljali za prašiče, potlej pa se delo kar vrsti. Treba je prati, kar vzame čas za vse dopoldne. Toliko jo teh presnetih plenic. Tinček se kar naprej podeluje in mati nič ne ve, kaj je z njegovo ritko. Daje mu piti kamilic in tavžent rož, a otroček je še vedno bolan in ga kar naprej naganja. Ti ubogi revček! Kako se smili skrbni materi i Z Mohorčkom ni imela toliko težav in neprilik... Kajpak 1 Jeseni je bil rojen, ko je spremenljivo vreme. Jesenske sorte otroci •o zmeraj bolehavi in kilavi. Ti siromašek, naš Tinček! bpet je treba šivati. Nadej ima strgano zadnjico, da se drugi že kar norčujejo iz njega. V šolo pa še celo no more. A denarja za nove hlače ni. Sai še za fronke ne bo dosti. Ti preklemani Ironkit NiJ no pomaga. Nadej mopa ostati na peči, se pokriti s platneno rjuho, in počakati, da dobi hlače iz popravita. In mati ima še toliko in toliko opravkov! Se govoriti ne utegne. Ukazuje kar z očmi. Le zvečer, preden leže, izmenja z možem nekaj prijaznih besed, pa čeprav oni že smrči in je no more več slišati. D&, d.\ tško jo življenje kmečkih materi Težko in trdo, a nobona so ne pritožuje nad svojo usodo, ker to besede ne pozna .. Jernejčevega Boštjana pa je sneg prehitel. Marsikaj bi moral še napraviti. Kozolec kaže rebra na strehi. Treba bi ga bilo pokriti na novo. Pod podom gnijejo leseni jx>dstavki, ker jih deževnica vselej zaliva, in tudi ob vodnjaku se steka odvišna voda pod pod. No, pa to bo menda lahko popravil, tudi pozimi, samo mrzlo bo. Sicer pa delo človeka ogreje... Lotil sc je kar po vrsti. To , je najbolje. Pomagal mu je hlapec Jože, ki se je ponudil še pred | Božičem. Brez službe je bil in Boštjan ga je brez premisleka vzel na delo. Kaj pa hoče! Prejšnji mu je popihal neznano kam, zraven mu je odnesel še čisto nove hlače. No, Bog mu jih požegnaj, če mislt, da so kaj boljšega, ker so ameriške. Pa je čisto navadno blago... Ježe se je skazal zn pridnega in nehote ga je moral Boštjan pohvaliti. Delal je za dva in nikdar ni pohajkoval. Ne, res, kar nič ne more reči. Dober fant je in ni mu žal, da ga je vzel. i Ko so bili oporniki popravljeni, jo Boštjan žo mislil na drva. j Sevd, Miha se prej še zmenil ni za to. Pozimi napravljati drva pa I ni tako lahko. Odmetavali moraš sneg, z golimi rokami tipati za 1 deblom, da ne podžagaš premalo, kar je škoda, in mraz ti sili v. premrle prste. Dela sta se lotila z vso vnemo, podirala bukve, ka-1 kor bi kosila mehko otavo, sekala veje in vozila domov, kjer sta j potlej napravljala drva. Stari Jerneje ju je opazoval z veseljem in I v krvi je čutil pomlajenje, novo življenje. Boštjan ga je priganjal, naj sedi na zapečku ali leži na peči, da se ne bo prehladil, a stari ni strpel. Hodil je okoli njiju, ju nadzoroval, svetoval in se smeh-ljal. O, Boštjan zna prijeti, ker ima roke in pamet, je z zadovoljstvom gorici. U, ta Miha, nesnaga nesnagasta! Le kako je mogel j biti toliko trlepast, da mu je zapisal grunt ter tako napravil Boštjanu stroške, ki bi jih sicer ne bilo treba. Zato pa ne bo sprejel denarja, ki ga je posodil Boštjanu. Ne, na noben način ne. Le kaj bo njemu denar, ko je star, medtem ko bo sinu tako prav prišel. S tem se mu bo vsaj malo oddolžil. Dela kar ni hotelo biti konca. Po popravilu je vpilo to pa spet ono. Boštjan je delal kakor živina. No, za spomlad hoče imeti vse opravljeno, da bo lahko v redu začel novo delo. Ej, to bo sejal! I Hodil bo po razoru mastno rdečo zemlje, Sevnica ga bo rozala na roki, a on se še zmenil ne bo, zajel bo polno pest žita in sipal v širokih in vedno manjših zamahih po brazdah. Sejal bo življenje, kruh sebi, ženi in nasledstvu. O, takrat bo gotovo že kaj sledu. Brez dvoma, saj mu bo Minka gotovo ob večeiih dejala: »Boštjan, nekaj nosim pod srcem .. •< K Minki je zahajal bolj malo. Sprva vsak drugi večer, a nazadnje samo ob sobotah zvečer, da ji je poročal o delu preteklega tedna, in ob nedeljah, da sta se sprehodila po zasneženih jroljih. Govorila sta o načrtih, o bližnji bodočnosti. Neko soboto ji je dejal: »Jutri popoldne prideva z očetom snubit,« Minita je osupnila in ni mogla nobene reči. »Pa le glej, da naju boš dobro postregla. Očetu ši,lce žganja, zame je vseeno,« se je pošalil in kar dobro mu je pristojalo. / »Bom, bom, nagajivec,« mu je naposled rekla smeje in ga povlekla za uho. »Ti,« je hotela skrivnostno nadaljevati, da jo Boštjan nehote še bolj prisluhnil, »kaj pa, če porečem ne. Ej, to so boš obliznil pod nosom! In tvoj oče tudi. Vsa vas se bo cedila od smeha, ha, ha .. .< Kajpak, Boštjan besed ni vzel resno, kakor jih tudi ona ni. Nadaljeval pa je v smislu njenega govorjenja: »Misliš, da je samo ena Minka na svetu, samo ti, Teharjeva, Minka' Teharjeva? O, manjka se Mink in zalih deklet! Le brez skrbi! Bova šla pa drugam snubit. Meno bodo zmeraj marala.« Minka se je smejala in se ga oklenila. »Lej ga no, tička, kako ti govori! Navsezadnje se mi boš res še skujal. Ta bi bila lepa. Pa čisto tako govoriš, Boštjan,« se je spet pošalila. Boštjan se je zresnil. »Minka, kaj dvomiš v mene?« Nj mu odgovorila, samo s smehom na ustih ga je opazovala. »Povej, Minka!« Odkimala je. »Ne, Boštjan, ne dvomim, niti najmanj.« »Res na?« 95, Mndik« tiskarne f LJnblJenii lote Kramar«. - IzdajalelJ: Inl 9od|a - Urednik: Mirko Javornik - Rokopi.ov oe vračam* - Kllo.oe.ki dom« tikala •*> dola.eikib ob I* - Me.otua naročnina U Ur, » fnozeraslro 20 lir. - DredalSitci Kopitarje!« nUca 8. UL nadstropje. - Uprara: Kopitarje?« nilea 0, Ljubljana. - Telefon A er. 4(101 do 40 05. - Podružnica: Novo mesto, Podmornice - plavajoča oskrbovališča, ki dajejo podmornišketmi vojskovanju še dosti večjo veljavo Iz Berlina poročajo: Vojni dopisnik Herbert Sprang je poslal časopisu »Miinchener Neuste Nachrichten« dopis, ki v njem piše naslednje: Noč in dan poteka delo po nemških ladjedelnicah, kj kar tekmujejo med seboj, kako bi podmornicam. ki se tako zmagovito vojskujejo, dali v bodočo Še večje možnosti za dosego njihovih cilj'ev. V vedno večjem številu so se letos začele pojavljati na Atlantiku prostorne petrolejske podmornice. Nemška vojna mornarica je s svojimi podmoruicami-cislernami postavila toliko plavajočih pomorskih oskrbovališč, kakor si jih ne more zgraditi nobena druga država na svetu. Nove nemške podinornice-cistene v ceioti rešujejo najpomembnejše naloge glede oskrbovanja drugih ladij z vsemi mogočimi potrebščinami. Tako na primer oskrbujejo bojne podmornice z novimi torpedi, če so prejšnja pri napadih na sovražne ladje že porabile. Vozijo pa jim. potem tudi druge potrebščine, predvsem hrano za pod-morniške posadke ter bencin, če ga je takšna bojna podmornica že toliko porabila, da no bi mogla več pripluti nazaj domov. Taka podmornica cisterna hiti od podmornice do podmornice kakor kak »plavajoči hotel«, ki išče svoje goste, da bi jim postregel. Podmomice-cisteme, pravijo, so zelo duhovito zgrajene in so pri njih graditvi računali z vsemi mogočimi nevšečnostmi. Tudi tedaj, kadar je morje hudo nemirno, podmomicc-cisterne lahko naglo vzdržujejo zvezo z bojnimi podmornicami. S 6eboj lahko vozijo velike množine bencina, in ga včasih po cele ure pretakajo sredi oceana na bojne podmornice. Če se pri tem zalaganju z dragocenim gorivom prikaže na obzorju kakšen sovražnikov rušilec ali letalo, se obe podmornici naglo spustita v globino in nadaljujeta s pretakanjem bencina, dokler to delo ni povsem opravljeno in gre potom podmornica-cisterna iskat svojega »naslednjega gosta«. Po- j sadki na sovražnikovi ladji ali letalu se niti ne sanja ne. da je v bližini, komaj nekaj metrov pod morsko površino mogočno oporišče za nemške ladje. Takšne nove podmornice-cisteme lahko omogočijo tudi popravljanje poškodovanih bojnih podmornic kar daleč zunaj na odprten morju. Z njimi potujejo tudi zdravniki, ki zunaj na morju pregledujejo bolnike in ranjence z bojnih podmornic. Če je njihovo zdravstveno stanje težke jih naglo odpeljejo domov v bolnišnico. Bojne podmornice potemtakem niso prav nič navezane na kakršno koli oskrbovališče ob morski obali ter lahko po več tednov ostanejo zunaj na bojnem področju, oddaljenem milje in miljo od domovine, dokler tudi slednja med njimi ne doseže svojega cilja. Z iznajdbo podmornic-?isfcm ie vojskovanje s podmornicami na odprtem morju dobilo še dokaj večjo veljavo, kakor jo je imelo tos;ej, saj lojne podmornice lahko neprimerno dlje zdrže v oddaljenih vodah, kakor pa bi, če bi bile navezane samo na oskrbovališča ob domači obali. ROMAN V SLIKAH 272. Iz sanj ga Je prebudilo vpitje, ki se je glasilo blizu njega Mel si je oči, da bi bolje videl in je zagledal, kako sta dva tekača razganjala ljudi pred krasno nosilnico. V njej je sedel belo oblečen .človek in nekaj bral. Ko se je nosilnica zaradi gneče ustavila, je zapovedal, naj množico razpode Dvignil je oči iznad zvitka, ki ga jo bral, pa jih takoj pobesil, ko so se mu ujele z Vinicijevimi očmi. Bil je Hilon. Zatiranje črne borze v Združenih državah Buenos Aires, 6. marca. s. Bro\vn, upravitelj urada za cene v Združenih državah, je izjavil, da je bil za pobijanje tajnega trgovanja z mesom izdelan poseben program, ki ima te-le točke: 1. Omejena prodaja mesa se bo začela 1. aprila. — 2. Mesnice ne bodo mogle obratovati brez posebnega dovoljenja. — 3. Javnost bo poučena o nevarnosti, ki naslaja iz nakupov na črni borzi. — 4. Neusmiljeno bo oblast nastopila proti kupoval-oem na črni borzi. Nemški dopisnik o strašnih sovjetskih izgubah pri Orlu Berlin, 8. marca. s. Nek vojni dopisnik je lepo prikazal hude boje, ki so pretekle štiri iedne po mnogih mesecih popolnega miru divjali na odseku pri Orlu. Na bojišču je obležalo več ko 350 uničenih oklepnikov, okrog 40.000 vojakov, od katerih jih je padlo 18.000 samo v bojih med 22. in 28. februarjem. Na tem odseku je zdeževalo več ko 120.000 granat. Sovjeti so z 9 pehotnimi divizijami in 4 oklepnimi brigadami napadali nemške sile, ki so bilo po številu mnogo slabej-še. Na zasneženem ozemlju je obležalo strahotno število konj in uničenih topov. Do teh peklenskih bojev je prišlo za nekaj razdejanih hišic. Takšne so strahotne bitke okrog nekaterih naselij, za katere človek izve samo jto zemljepisni karti. Združene države so doslej porabile za vojno 70 milijard dolarjev, od tega odpade 11.5 milijard za izdatke za oboroževanje pred vstopom USA v vojno. Italijansko nadz.orstvo za kreditno gospodarstvo je zaradi štednje odredilo, da se v dobi vojne ne smejo izdajati letna poročila, ki jih bančne delniške družbe pošiljajo delničarjem. 27T. Nato se Je slika spremenila in zagledal je Nerona in Pompejo, ki je držala v naročju malega Rufija s krvavim, čelom, ki mu ga je umival Pe-tronij. Tigelin je sipal pepel na mize, za katerimi je sedela množica dvorjanov pri pojedini: Vinicij sam je ležal poleg ligije, toda med mizami so hodili levi, katerim je od brad tekla kri. Ligi ja ga je prosita naj jo odvede, a bil je tako onemogel, da se ni mogel niti premakniti. Potem se mu Je vse zmedlo, da ni ločil ne ljudi, ne podob.