LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec" PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V A MERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DtfUŽBE C-V. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI ,) LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. štev. (no.) 28. chicago, ill., sobota, 8. februarja — saturday, february 8, 1941 LETNIK (VOL.) L. Svarilo prod oslabitvijo Z. D. ^Prerekanja v Franciji Preveč pomoči Angliji bi škodovalo Ameriki t>ve priči, namreč Lindbergh in McCormiek, izjavljali pred senatskim odborom opozorilo, da potrebuje Anglija ameriško pomoč predvsem v svrho ofenzive. Washington, D. C. — Se- natski odbor za tujezemske zadeve je imel v četrtek pred seboj na zasliševanju dve pri-C1> od katerih ste obe svarili Ameriko pred tem, da bi dajala Angliji pomoč v taki me-ri,da bi samo sebe oslabila. Pr-vi teh je bil R. R. McCormick lastnik chicaškega lista Daily* tribune, drugi pa avijatski izvedenec, C h a s. A. Lindbergh ; zadnji je prišel na pričevanje, dasi se, je pred par dnevi izrazil, da je že pred poslanskim odborom podal svojo Popolno izjavo. Lindbergh je opozoril poslušalce na to, da obstoji možnost napada na Ameriko, toda le v slučaju, ako bi ta svoje sile oslabila, kar se utegne '""'Soditi, ako bo predlog, ki jo zdaj v pretresu, spre .Jet. Poveril je, ako "bo Amerika kdaj llaPadena, bodo nosili odgovornost za to tisti, ki pošiljajo n.)eno orožje v tujezemstvo. Ponovil je pri tem tudi svojo Prejšnjo izjavo, da bi on raje Vldel, da se pride do miru po-^om pogajanj, kakor pa potom Popolne zmage bodisi Anglije, bodisi Nemčije. Ako bi imel °n na izbiro, je dejal, bi raje Podelil zmago Angliji, toda Pomisliti je treba, je dejal, da h' v dosego te zmage morala Anglija napasti evropski kon tinent, kar bi za leta podaljšalo vojno ter bi po njej zavladala v Evropi taka beda, kakor je svet še nikdar hi videl. Zato, pravi, je on nasproten temu, da bi dala Amerika An-Sliji toliko pomoč, da bi ta lahko podvzela ofenzivo na evropskem kontinentu. V istem smislu se je izrazil tudi McCormick, namreč, da Anglija ne potrebuje ameriške Pomoči toliko v svojo obram-bo- marveč bolj v uresničitev Svojih načrtov za ofenzivo; ^o bi se čutila doma res v ta-{1 stiski in nevarnosti pred napadom, potem bi ne uporab-•Jala svojih sil za ofenzivo v Afriki, marveč bi jih držala doma. (< McCormick je ožigosal kot histerično domišljijo" trditve, ^a bi mogla Nemčija napasti nieriko preko severne poti, namreč preko Nove Fun dlan-7*je in Kanade, kar je od •Nemčije celih 3,300 milj da-.6c- Nova Fundlandija, je de-,lul' je dobro utrjena od ka-"adsko-britanske posadke • in zdaj tamkaj tudi postojan-(a Zed. držav. To vojaštvo bi ^rav lahko dobilo zaloge, do-?!rn bi bil napadalec, ki bi pri-, Sel Preko Atlantika, podvržen k alnim napadom na morju ir. zraku ter bi obenem ne na-nikakih zalog na tej pusti ^nilji_ Obenem je priporočal j- cCormick, naj bi si Ameri-va Prisvojila potom nakupa, AMENDMENTI K PREDLOGU Odbor poslanske zbornica sprejel dva dodatka. Washington, D. C. — Pred-no je poslanska Zbornica pri čela ta' četrtek razmotrivati v podrobnostih predsednikov predlog za pomoč Angliji, je od svojega odbora za tujezemske zadeve prejela odobrena dva amendmenta. Prvi je dodatek k amendmentu, ki ga ie odbor že prej sprejel, namreč da se veljavnost zakona določi do 30. junija 1943; ta dodatek pa omenja, da se morajo vse pogodbe za naročila, ki se sklenejo tekom veljavnosti zakona, izvršiti v teku treh naslednjih let, namreč do 80. junija 1946. Drugi amendment pa določa, da se ne sme dovoliti ameriškim ladjam vstopa v vojni pas ter s tem kršiti nevtralnostnega zakona. • -o—— MRS. ROOSEVELT ODOBRAVALA STAVKO New York, N. Y. — Na u-službenstvo Leviton Manuf. Co., sestoječe po večini iz žensk, ki je na stavki že šest mesecev, zahtevajoč višje place, je imela predsednikova soproga, Mrs. Roosevelt, zadnjo sredo nagovor, v katerem je popolnoma odobravala njih stališče. Izrazila se je, da jim je osebno hvaležna za njih složnost, "da pridobijo stvari, ki bodo pripomogle k izboljšanju življenja vaše skupine kot celote." Edino s sodelovanjem se bo iz te dežele ustvarila prava demokracija, je povdarila. na KONGRESNIKF. DEŽUJEJO PISMA Washington, D. C. — Kakor se izražajo iHinoiški zastopniki v kongresu, dobivajo vsak dan po več sto pisem ocl svojih volilcev, v katerih se ti izražajo bodisi proti predlogu za pomoč Angliji, bodisi zanj Nekateri zastopniki javno razodevajo, da je ogromna Večina dopisnikov proti predlogu, včasih od 80 do celih 100 odstotkov. Tako pravi senator Brooks, da dobiva na dan po "1000 pisem, v pretežni večini nasprotnih. Brooks je sam nasproten predlogu, dočim drugi senator, Lucas, ki predlog zagovarja, sicer tudi izjavlja, da dobiva na dan po 500 do 1000 pisem, ne mara pa razo-deti, kaj vsebujejo. Na podo ben način dežujejo pisma tudi na zastopnike v poslanski zbornici. Laval utegne priti na čelo vlade Pod pritiskom nazijev bo Peta in prisiljen, da vzame Lavala nazaj v vlado. — Posredovalci na stalnem delu. — Laval utegne zavzeti Petainovo mesto. Iz Jugoslavije V Gaberjah na Dolenjskem je ogenj uničil dve domačiji in sta gospodarja ostala brez gospodarskih poslopij, pridelkov in orodja. — Jesenske povodnji so napravile v Sloveniji velikansko škodo. — Razno. GRČIJA ODKLONILA AMERIŠKO DARILO Washington, D. C. — Mornariški department je zadnjo sredo/objavil, da se je nameravalo Grčiji podariti brezplačno 30 bojnih aeroplanov takozvanega "Grunmann" tipa. Po svojem poslaniku pa je Grčija darilo odklonila, rekoč, da hoče nove aeroplane. Ponu-deni aeroplani sicer niso najnovejšega izdelka, vendar so, kakor mornarica povdarja, še dobi za boj in za vežbanje. — "Šenkanemu konju na zob o gledajo!" ODLIKOVANJE SUMLJIVEGA ZNAČAJA Sofija, Bolgarija. — Poljedelski minister Bagrianov je ob svojem izstopu iz vlade prejel zadnjo sredo od kralja Borisa sicer visoko odlikovanje, ki ga pa kljub temu najbrž ni z navdušenjem sprejel Odlikovanje spominja namreč na ploskanje, s katerim skuša občinstvo zadušiti besede kakega nedobrodošlega .govornika in mu s tem na lep način l.ovedati, naj neha. Boris mu je namreč podelil križ sv. Aleksandra in to odlikovanje dobijo navadno tisti, ki se za stalno umaknejo iz politike. Bagrianov je somišljenik Nemcev ; ali mu je Boris namignil, naj gre "v kot?" -o- NEMCI DOBE WILLKIEJE-VO POSLANICO London, Anglija. — Pred svojim odhodom iz Londona je Amerikanec Willkie naročil, naj se sporoči Nemčiji njegova poslanica, v kateri je povdaril. da "ameriški Nemci zavračajo in sovražijo agresivnost in ob- KRIZEMJVETA — Rim, Italija. — Med skupino tisoč oseb, ki jim je bila zadnjo sredo dovoljena splošna avdijenca pri papežu, je bi-1;. tudi ducat nemških vojakov. Papež se je razgovarjal z njimi v nemškem jeziku in je izrazil veselje, da jih je mogel sprejeti in jih "blagosloviti. — Berlin, Nemčija. — Iz zanesljivih virov se je izvedelo zadnjo sredo, da je bila poljskim delavcem v Nemčiji izdana prepoved vožnje z dvo-kolesi, in sicer deloma, da se prihrani kavčug in jeklo, deloma pa se Poljaki obdolžuje-jo, da neprevidno vozijo. — London, Anglija. — Mi-nisterstvo za prehrano je v sredo objavilo, da se je poskrbelo za to, da bodo delavci, katerih delo je važno za obrambo, dobili vsak dan porci-jo mesa. Ta pa bo kaj pičla, namreč okroglo samo elio unčo. lastiželjnost sedanje nemške vlade." Poslanica je bila sporočena Nemčiji od tukaj po radio v sredo zvečer, bržkone pa jo bodo angleški aeroplani tudi na letakih sipali na Nemčijo. Willkie je v poslanici omenil, da je on čistega nemškega pokolenja. "Moje družinsko ime," pravi, "ni Willkie, marveč Willdcke. Moji prastarši so zapustili Nemčijo pred 90. leti, ker so protestirali proti samodržtvu in so zahtevali pravico, da žive kot svobodni ljudje. Jaz tudi zahtevam to pravico." Nemški in italijanski vojaki niso prijatelji Vichy, Francija. — Kakor situacija kaže, se je stari maršal Petain prenaglil, ko je vrgel iz svoje vlade Lavala, kar se je zgodilo 13. decembra. Zdaj bo moral namreč vzet? besedo nazaj in ne samo vrniti Lavalu vladno mesto, marveč ga bo moral smatrati nekako sebi enakim, ako ne celo viš jim. Celi čas od omenjenega dogodka je bilo dokaj prerekanja in nevarnost je že obstojala, da utegne zadeti Francijo nova nadaljnja neprijetna usoda, namreč, da še tisti del zasede Nemčija, ki je ostal po premirju kolikor toliko neodvisen. Laval stoji na stališču, da mora Francija v polni meri sodelovati z nazijsko vlado, in zato je bil pri N,emcih tudi bolj priljubljen kakor Petain, ki skuša ohraniti nekaj samostojnosti. Pod pritiskom nazi-jev je bil Petain prisiljen, da se je pričel z Lavalom pogajati, in tako so zadnje tedne stalno potovali razni posredovalci med Parizom, kjer Laval stanuje, in Vichyjem. Rezultat vsega tega bo, kakor se ugotavlja, da se bo Laval »zmagoslavno vrnil nazaj v Vichy in utegne tu priti celo na čelo vlade. -o- ali pa s silo, ako bi bilo potrebno, vse angleške in francoske posesti na zapadni polobli. Dočim se v MeCormickovem listu samem vodi skrajrio silovita kampanja proti predlogu za pomoč Angliji, je pa on sam kot' priča odklonil, da. bi izrekel kako mnenje o tej sporni točki. Ameriški potniki, ki se vračajo iz Francije po dolgem bivanju domov na ladji "Excali bur," pripovedujejo časnikarskim poročevalcem vtise, Id so jih dobili o odnošajih, kateri vladajo med nemškim in italijanskim vojaštvom. Ne samo, da ni med armadama obeh zavezniških držav nobenega prijateljstva, marveč se vojaštvo večkrat direktno spoprime med seboj. To razmerje so imeli priliko opazovati v pristaniščih ob francoski obali, ki so v nemških rokah, kjer pa so tudi italijanske mornariške pošto janke. Nemci, pravijo ti potniki, sploh ne skušajo prikrivati svojega zaničevanja do italijanskih oboroženih sil. Ne samo, da se z italijanskim vojaštvom ne marajo družiti, marveč jim na njih pozdrave niti ne odzdravijo, v mnogih slučajih pa jih direktno zasmehujejo. Tako so italijanske mornariške skupine zaposlene vsak dan na svojih podmornikih v pristanišču Bordeaux. Po delu jih zvečer čakajo ob obrežju cestne kare, ki jih odpeljejo v sredo mesta, kjer so bolj varni pred angleškim bombardiranjem. Ko Italijani zapuščajo pristanišče, jih nem&ke skupine, ki ostanejo tamkaj pri pro-tizračnih topovih, izžviž&ava-jo in zasmehujejo ter se delajo norca iz italijanskega junaštva. Italijani bi bržkone radi odpeljali svoje podmornike iz omenjenega pristanišča, katerih imajo tamkaj 16, pa se ne upajo, ker so Angleži izhod iz pristanišča podminirali. INTIMNOST MED ROOSE-VELTOM IN CHURCHILLOM Londori, Anglija. — Ameriški predsednik Roosevelt in angleški min. preds. Churchill se sicer še nista nikdar osebno sestala, vendar je med njima tako intimno prijateljstvo, da se med seboj nagovarjata s prvim imenom, Franklin in Winston. Tako poroča tukajšnji list Daily Mail in navaja, da je do tega njunega zaupnega obnašanja prišlo s posredovanjem Rooseveltovega osebnega odposlanca v Angliji, Hop-kinsa. Ta mož je obe visoki glavi medsebojno predstavil po telefonu z njunima prvima imenoma in zdaj se teh imen o*ca poslužujeta, kadar sta v telefonski zvezi; List dostavlja, da za ta dva voditelja dveh velikih dežel ni potreben nilcak cirkuški osebni sestanek kakor med Hitlerjem in Mus-solinijem, marveč, da med njima < pri Št. Jerneju na Dolenjskem. - V starem kraju zapušča ženo - in otroke, brata in sestro, tu- - kaj v Ameriki pa poleg zgo-? raj omenjenega brata tudi ne- - čake in nečakinje v Minnesoti. a — Pokojni je bil pred kakimi p 35 leti v Ameriki in je bil za- 0 poslen v Sharonu ter New Cast-!, lu, Pa. Morda se ga kateri sta- 1 rejših rojakov šc spominja, i- _ 1 Nesreča pri drsanju h Waukcgan-North Chicago, — 111. — Pri drsanju po neki |J strmini v parku se je ponesre-e čil trinajstletni sin rojak Mr. a Pavla £>eklaja. Zaradi poškod-i- be so ga morali oddati ,v bol-e nico. n — o Bolniki v Clevelandu \ Cleveland, O. — V Glenvil-le bolnišnico se je morala po-dati Mrs. Skozier iz Thames )- Ave. — Iz Emergency Clinic i- bolnišnice je bil pripeljan zo-n pet na dom, na Lakeland li Blvd. Louis Blatnik. — Iz Ad-dison bolnišnice se je vrnil na li svoj dom'Louis Košir iz Addi-il son Rd. Bil je operiran in se sedaj počuti precej bolje. :e -o- Slovenija dobila novega voditelja Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. OPAZUJOČE OKO (136) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs gj NOW TOTO WAS 1 LOOKING FOR * SOMETHING UPOM W WHICH To VENT A MS TEMPER, jf THERE... THE K| SMALL HAN-THINS * ...1:'foVriiv oSf,r i-R&iw nI?! li"'-'.ui'-.'V.| UNITED FEATURE SYNDICATE, Inc. IN HIS MEMORY LINGERED TARZAN'S BITTER BLOW. HE DID NOT UNDERSTAND THAT TAR1AN DRON/E HIM AYIAY TO SAVE HIS LIFE., TOTO WAS AN6RY, LIKE A GRUMPY CHILD WHO HAD BEEN UNJUSTLY PUNISHED Sedaj je, Toto opazoval nekaj, kar mu je podžigalo njegovo jezo. — Bil je to majhen človek! Toto napada! Toto jc bil jezeji, kakor otrok, ki je, bil neopravičeno kaznovan. Spomnil se je, kako ga je Tarzan močno brcnil, ne razumevajoč, da ga je Tarzan s tem spodil stran in mu rešil življenje. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 8. februarja 1941 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Neivspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day ^nd the day after holidays. Izdaja in tislca: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto______________________________$5.00 For one year -----------------------------------$5.00 Za pol leta _____________________________ 2.S0 For half a year------------------------------- 2.50 Za četrt leta ..................................- 1-50 For three months —...................... 1-50 2a Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto______________________________$6-00 For one year —--------------------------$6.00 Za pol lei a___________________________ 300 For half a year -------------------------- 3'00 Za četrt leta _____________________________ 1-75 For three months ---------------------— 1-75 Posamezna številka ...................... 3c Single copy......................-................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo mqrajo biti poslani na uredništvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-nižtvo ne vrača._____________— Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.________ vseh podjetjih KTD je ves čas zelo vneto sodeloval. Leta 1919 je osnoval, jugoslovansko Kmečko zvezo, ki ji je dal tudi program in ji izdelal pravila. Leta 1928 se je Kmečka zveza spremenila iz politične v strokovno organizacijo. Kot časnikar je sodeloval pri dijaškem listu "Zora", pri "Mentorju", znani so njegovi politični članki in feljtoni v "Slovencu". Več let je stalno pisal uvodnike za "Domoljuba". Leta 1932 je bil istočasno s pokojnim voditeljem dr. Korošcem interniran od diktatorskega režima, in sicer v Foči, nato pa v Sarajevu. Po letu 1934 se je spet posvetil aktivni politiki in mnogo deloval pri organizaciji stranke. 1*0 ustanovitvi JRZ je postal glavni tajnik banovinskega odbora JRZ za Slovenijo in član ožjega glavnega odbora stranke v Belgradu. Za senatorja je bil imenovan prvič 1938. Pri decemberskih volitvah 1938 v skupščino je bil izvoljen z ogromno večino v novomeškem okraju za poslanca, je pa mandat odložil v prilog svojemu namestniku g. Vebletu. Drugič je bil za senatorja imenovan 1940. Novi predsednik dr. Kulovec je vedno spadal med najožje sodelavce iri zaupnike velikega pokojnega voditelja dr. Antona Korošca in kot takšen nastopa njegovo mesto. K globokemu zaupanju, ki ga je stranka izkazala g. dr. Fr. Kulovcu se iskreno radujemo in mu prisrčno čestitamo ter želimo, da bi ga na visokem položaju vsa stranka enodušno podpirala in mu pomagala nositi težavno in odgovorno breme. Dne 17. decembra popoldne, takoj po pogrebu Dr. Antona Korošca je imel širši banovinski odbor Jugoslovanske Radikalne Zajednice v Sloveniji svoj sestanek, na katerem je bil soglasno izvoljen za novega predsednika banovinskega odbora JRZ. Dr. Franc Kulovec. Kakor znano, se je bivša Slovenska ljudska stranka pred nekaj leti razpustila { in je nastala le ena državna narodna stranka v Jugoslaviji pod imenom Jugoslovanska Radikalna Zajednica, kateri se je pridružila SLS s pokojnim Dr. Korošcem na čelu. Novoizvoljeni predsednik slovenskega dela stranke JRZ je nagovoril zbrane s sledečimi besedami: "Na dan, ko se poslavljamo od našega največjega vo- > ditelja dr. Antona Korošca, ki je tako rad zahajal med s mladino, se je izkazalo, da vlada med nami disciplina in slo- j ga. Ko sem slišal predlog, da nameravajo mene izbrati ( za predsednika, mi je bilo težko. Bog mi je priča, da } nikdar nisem hrepenel po tej časti. — Toda ko sem videl j enodušno željo vseh, sem odgovorno mesto sprejel. Ob- , ljubi jam, da bom z vsemi silami in z vašo podporo vedno i delal za cilje, za katere se je boril naš veliki pokojnik, za zmago krščanskih načel v javnem življenju in za sloven- ; sko avtonomijo (burno ploskanje). Slovenska avtonomija je veliki ideal, za katerega se bom vedno boril z vašo pomočjo. Mladina je bila vedno tista, ki se je z vso odločnostjo v vseh časih borila za narodne pravice. Mladina, ki je vedno znala žrtvovati svoje sile, je prednja straža vsake stranke v narodu, ki hoče uspehov. Kdor ne pozna žrtev v politiki, nima uspehov. Politika je neprestan boj, je neprestano žrtvovanje človeških sil in sposobnosti za ideje, ki so v korist narodu in državi. Obljubljam, da bom moško z vašo mlado podporo do prinašal žrtve za naše ideale. , Prepričan sem, da je zahteva po slovenski avtonomiji v popolnem skladu z državno zamislijo naše ljubljene Jugoslavije. Sam ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič nas v daljšem telegramu bodri, naj bomo pogumni in složni. Mi ljubimo to državo, saj smo jo soustvarjali in le v njej si zamišljamo življenje naše avtonomije. Imamo na čelu lepe Jugoslavije naš domači vladarski dom Karadjor-djevičev, ki naj ga Bog poživi (več minutno ploskanje). Z vero v Boga, v kralja in državo ter svoj narod, se bomo borili za večjo socialno pravičnost med ljudstvom. Socialna pravičnost v državi je porok notranjega miru in zunanje moči države. Zato, mladina, bodi naša krepka opora, vi, ki ste naš up in nada bodočnosti!" Novi predsednik slovenskega dela JRZ. g. Dr. Franc Kulovec, je bil rojen 8. januarja 1.1884 v Dolenjih Sušicah pri Toplicah na Dolenjskem. Gimnazijo je študiral v Kočevju in v Ljubljani. Bogosloyie je Študiral v Ljubljani in na Dunaju. V mašnika je bil posvečen 1. 1907. Leta 1910 je bil na Dunaju promoviran za doktorja bogoslovnih ved. Med leti 1910 do 1914 je služboval na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano; med svetovno vojno je bil vojni kurat, 1.1919 je "bil izvoljen za glavnega tajnika SLS. Leta 1920 je bil glavni urednik "Slovenca". Pri SLS je izvedel leta 1919 strankin organizacijski statut, podčrtal avtonomistični program stranke, ki ga je potem razlagal slovenskemu ljudstvu na številnih shodih. Do 1. 1922 je izvedel reorganizacijo stranko, ki jo j» vojna močno zrahljala. Leta 1922 in 1927 je bil v novomeškem okraju izvoljen za narodnega poslanca. V belgrajski narodni skupščini je bil član vseh važnejših odborov, zlasti finančnega odseka. Od julija do novembra 1. 1924 je bil minister; 1.1924 je bil minister za kmetijstvo v Davidovič-Koroščevi vladi. Ocl februarja do aprila 1. 1927 pa je bil kmetijski minister v Uzunovičevi koalicijski vladi. Po vojni je tudi zelo živahno sodeloval v načelstvih osrednjih zadružnih organizacij; zelo vneto je širil zlasti kmetijsko produktivno zadružništvo. Kot član načelstva v O TEM IN ONEM IZ SOUTH b CHICAGE C v So. Chicago, III. Zlato jubilejno kampanjo, kakor že vsi bralci gotovo ve- s ste, je oznanil naš jubilant ~ Amerikanski Slovenec, ki se bori ' že petdeset let za "resnico in 1 pravico," kot je njegovo geslo. 1 Ker sem tudi jaz med njegovi- 5 mi zastopniki, sem že začel u- 1 gibati, komu bi poklonil zlate ' kampanjske glasove. Pa mi je ' prišlo na misel, zakaj bi sam 5 ne poskusil te časti, ker prepričan sem, da bi tudi z na- 1 ročniki samo v naši naselbini : precej visoko prišel na lestvi ' kandidatov zlate kampanje. Poleg tega sem ši pa rekel, daj, daj, poskusi, saj ima No- 1 vinar po svojih dopisih znan-, ce in prijatelje širom sloven-, skih naselbin in prav gotovo bi se ga ta in oni spomnil v sedanji kampanji ter mu pritis-' nil kako bombo. Res sem po-1 slal svojo kandidaturo z nekaj nad 60 tisoč glasovi na Upravo lista in se že veselil zmage. Pa veste, kaj se mi1 je zgodilo? j Povedali so mi, da mi nikakor ne morejo prepustiti kandidature, ker pravila tega ne clovo-jujejo. No in tako sem padel skozi, kot bi se reklo po domače. Kar na lepem sem pogorel j v svojih visoko letečih nakle-j pih. Imam pač srečo. 2e drugič se mi je to zgodilo da sem "skozi padel," lani enkrat, letos enkrat. Še eno tako bom - vsekako doživel, saj pravijo, • da v tretje rado pride, potem 1 se bo pa že živelo. In še kako ! Pa, da boste vedeli, pre- § več ravno ne žalujem, kajti prepričan sem, bil; da se bo našel v naši naselbini primeren kandidat za zlato kampa- 2 l.jo, kajti kandidata moramo "i imeti, pa naj velja kar hoče. - Ce ne pojde drugače, sem si j rekel, bomo sklicali vsi naročaj niki v naši naselbini izredno sejo, na kateri bomo zbrali T kandidata, ki naj nas zastopa. Obenem mu bomo tudi oblju- , bili vso pomoč in ni šment, da ' bi nam ne uspelo. No, in kakor , ste videli v včerajšnjem Amer. , Slovencu, našel se je vreden kandidat, ki bo zastopal našo 1 naselbino v tej jubilejni kampanji, v osebi nam dobro po- . znanega rojaka Mr. iPopo- , vicha, ki v vsakem oziru veli- J ko dela za ugled naše naselbine. Prepričan sem, d'a boste s tem kandidatom vsi zadovoljni in mu z veseljem poma- , gali z glasovi do končne zrna ge. Vredno je se potruditi, kajti takega' jubileja v tujini ni še dosegcjl noben slovenski časopis, edino Amerikanski Slovenec ga je. Zato mu pa vse priznanje ! Priznanje pa tudi njegovim naročnikom, kajti brez njih bi tudi on ne mogel dočakati tako častitlji ve starosti. Pa recite če ni res tako. Zato pa, stopimo v vrs|e njegovih podpornikov in osta-, tlimo mu zvesti ter skušajmo mu pridobiti še novih naročni kov. In sedaj, ko enkrat imamo svojega kandidata, mu moramo vsi pomagati, da bo naselbina zares častno zasto-I pana v t Novinar ^ i -o--S • IZ URADA DRUŠTVA KR- ~ ŠČANSKIH ŽENA IN MATER > Waukegan-North Chicago, 111. > Za leto 1941 je bil izvoljen z - ves stari odbor, razun blagaj- r ) ničarke Rozi Bezpalec,-ki se je t > odpovedala. Na njeno mesto s ^ je bila izvoljena Arrtonia Mer- ( i lak, iz Wadsworth Street. — t j Na steji je bilo sklenjeno, da 1 0 priredi naše društvo veselico v i a korist cerkve. Veselica bo 23. f - februarja ob 7 uri zvečer, f - Godba bo izvrstna, v zadovolj- ' »• stvo starini in mladim. Še ne- ] 1 kaj drugega bo na veselici, pa 1 f- vam tega ne izdjim. Le toliko ' vam rečem, da ne bo nobene- 1 mu žal, kateri se bo veselice o udeležil. Prosim vas, le pridno v sezite po tiketih, ki se že pro- ! 0 dajajo. Povabljeni ste vsi, od 1 blizu in daleč. Za vse lačne in • t? žejne bo preskrbel odbor. — Torej vsi dobrodošli! il Naj še omenim, da smo v ;c nedeljo 2. februarja bili na > večerji društva Najsv. Imena 1- v šolski dvorani. Ta večer so 2- imeli moški prednost. Sami so 2- kuhali. Zato smo pa zelo rado-h vedni prišli v dvorano in za-•a sedli sedeže okrog miz ter rail- dovedno čakali, kaj n^m bodo si moški prinesli, kaj so neki na-ti pravili, ker so včasih rekli, da >a če bi moški kuhali, bi še krop e- prismodili. Pa ni bilo tako. Ko r- smo enkrat zasedli vse mize, a- se je začel iz kuhinje pravi io "marš," ki je nameril pot oko->a lu po dvorani. Naprej je šel r- godec s harmoniko, za njim' pa ju sami člani društva Najsv. Ime-se na, fantje in možje. Kuharji as vsi so imeli bele predpasnike le, in bele srajce, v rokah so pa ik držali vilice, kuhalnice in ta-;je ke in enake simbole kuhinjske e- umetnije. Veliko jih je bilo in v je bil zares vqjik marš. Kako smo jim z veseljem ploskali \ iv. pozdrav. Še najbolj ta zadnje-le, mu, ki je imel v rokah zvonec, se da je z njim zvonil. Koiso obli- hodili dvorano, so se vrnili nazaj v kuhinjo med gromovitim ;a- ploskanjem nas,, ki smo prišli ici na večerjo. — Naj še omenim, iz da so pri glavni' mizi sedeli ia- naš č. g. župnik Father M. Hi» za ti, Father Prebil in cerkveni ji odbor ter uradniki in uradnifee iji\ccrkvenega društva. Tudi jaz ies (Dalje na 3. strani) _i_ Sobota, 8. februarja 1941 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 LJUBLJANSKI ŠKOF POZDRAVLJA IZSELJENCE Prevzv. ljubljanski škof Dr. Gregor Rozman je imel na izseljensko nedeljo 1. dec. 1940 zanimiv govor o izseljenskem vprašanju in je med drugim v Pozdrav izrekel tudi sledeče besede vsem slovenskim izseljenem po svetu: "S posebno bridkostjo se letos spominjamo naših izseljenih bratov in sestra! Mnogi so odtrgani ocl,domo-yine> da jih niti pisma ne dosežejo. Drugi so premnogo trpeli 111 še trpijo zaradi vojske in "jenih posledic. Mnogi zopet bi Se radi vrnili domov, pa zaradi vo.]nih razmer ne morejo. ti so letos bolj kot kdaj P*fej željni tople misli in iskrene molitve. Vsaj danes jim izpol-lumo to željo. Toplo pomislimo na naše izseljence, ki so kakor kaplje naše srčne krvi razkropljeni prav dobesedno po vsej zemlji. Danes •Ph z bratsko in sestrsko mislijo °ojemimo, da oživi v nas zavest narodne povezanosti in skupno- sti, zavest dolžnosti, ki jih ima narod v domovini do slehernega narodnega drobca, ki kje na zemeljski obli živi in si s trdim delom služi svoj kruh, dočim mu srce koprni po domačih livadah, po pesmi domačih zvonov. Na izseljensko nedeljo vsaj — če že ne vsak dan — naj se ta topla misel prelije v iskreno molitev: "Gospod, iz Tvojih rok so neumrljive duše naših izseljenih bratov in sestra, za sebe si jih ustvaril. Glej, v kolikih nevarnostih so! Pomnoži jim svojo milost, postoteri svojo pomoč, da Ti ostanejo zvesti otroci in nikdar ne krenejo na pota, po katerih bi zgrešili večno domovino. V topli misli in iskreni molitvi bodite danes pozdravljeni in blagoslovljeni vsi, dragi bratje in sestre naše krvi in naše besede, kjer koli bivate pod božjim soncem! t GREGORIJ ROŽMAN, škof ljubljanski. FEBRUARSKA ŠTEVILKA NOVEGA SVETA" V začetku prih. tedna bo izšla februarska ali druga številka četrtega letnika družinskega mesečnika "Novega Sveta" s sledečo vsebino: "STARI RED" (uvodni članek); "PREGLED" (političnih dogodkov po svetu); "O GRČI-JI" (članek); "SKRIVNOSTNI TEMPELJ" (članek) ; "DR. JAMES W. M ALLY" (življenjepis); "O SVATBI NA GORENJSKEM" (zabavna črtica); "PEPELNICA IN DEKLE SAMICA" (o pustnih običajih) ; S.: "SKRIVNOST OBLJUBE" (povest) ; J. T. Trunk: TIHE URE — "VEČ POMOČI" (premišljevanja) ; "SLOVENSKI PIJO-NIR" (Zgodovinsko opisovanje Slovencev v Clevelandu); V. Be- ličič: "HUDOBA" (Kratka povest) ; "DOM IN ZDRAVJE" (koristni nasveti, gospodinjstvo, zdravstvo, itd.); "ZA SMEH IN ZABAVO"; Josip Premrov: "ZVESTA SRCA" (roman). "NOVI SVET" izhaja redno vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu. Vsak mesec prinese svojim čitateljem bogato zbirko poučnega, zanimivega in zabavnega berila. Ako ta zanimivi list še ne prihaja v vašo hišo, naročite si ga, stane za Ameriko samo $2.00 letno, za Kanado in inozemstvo $3.00. Naročnino sprejemajo zastopniki, ali pa isto pošljite na Upravo "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. JAPONSKA NI BREZ SKRBI najnovejšem trojnem Paktu, v katerega je vključena tudi Japonska, se človek ^Praša, koliko Japonska prav Za Prav sama zmore v prime-*"u> če bi se Japonska zdaj s K°ni spopadla. Že vojna s Ki-aJsko je Japonsko precej iz-crPala in če bi se zapletla še v [lov° vojno, tega najbrže ne bi mogla prenesti. Nemški uradni "Kriegswirts-chaftliche Jahresberichten" je leta 1937 napisal sledeče: "V P^Hieru spopadu s kako indukcijsko silo, japonska indu-ne bi mogla kriti vseh 1)oti'eb. To velja zlasti za ja-industrijo železa in je-, a' ki je odvisna od tujih za-0g surovin." Nepotrebno je poudarjati |)°inen industrije jekla in že-C7a v moderni vojni. Če vzpo-, bho japonsko proizvodnjo ' Jusko, nemško ali ameriško, Uciimo, da je leta 1937, H-p^ska proizvajala 3,300.000 °n železa, Rusija 14,500.000 0ll> Nemčija 16,000.000 ton in merika 36,000.000 ton. Isto velja za japonsko indu-' r'jo jekla. V primeri z drugi-P državami je Japonska prodajala leta 1937. 6,000.000 j?n> Rusija 17,800.000 ton, ^mčija 19,800.000 ton in ^erika 49,500.000 ton. Tem bilkam ni kaj dodati. Glede industrijske proizvod-Je vojnega materiala je Ja-y llska popolnoma podrejena. . Primeru z nemško proizvod-J° železo in jekla znaša jamska 1! 3, z ameriško pa 1: • Poleg tega pa mora Ja-» nska za ! svojo proizvodnjo eza in jejtia uvažati glavne .^'ovine. Proizvodnja železa lič''e^a zahteva ogromne ko-jr.j1*10, železne "rude in premo-j.-"?'. ^°da samo Rusiji in Ame-.. 1 ni treba tega uvažati. Do-g . J® japonska proizvodnja ^ ezne ruclc znašala leta 67• 2,000.000 ton, je znaša-' rUska 28 milijonov ton in mei'iška 73,000.000 ton. p^sen municije, pušk in to-v . Zahteva moderno vojsko- kovJG Vedno več letal in tan-sk' tega pa je japon- Kot ^odrej°nost mnogo večja, tal .tner'l° za proizvodnjo le-Hv iso niore vzeti za podlago 1bUska Proizvodnja. V ne • kitajsko-japonske voj-Wil.f„5!apisal "Deutsche Volks-SU- i velja kot najboljši dec ni gospodarski list, sle-sj. : Japonska je zapoŠlevala 85 J?0 2,369.377 delavcev v Pre' tovai'nah, kar da povilo C|° sedem ljudi na tovar-