Posamezna številka 6 vinarjev, ŠleV. 218. Izvcn Ljubljane 8 vin. y iatii, v foreK, 3. decembra 1912. Leto XL. == Velja po pošti: =s Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6*50 sa en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leio naprej . E 24 — sa pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— sa en meseo „ . „ 2 — V oprati prejeman mesečno K 1*70 Inserati: Enostolpna pelitTrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 i sa dvakrat . • • « „ 13 ,, za trikrat . . , . „ 10 „ za večkrat primeren popust Poslano in reki. notice: enostolpna potltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. e Izhaja:= vsak dan, izvzemši nedelje lo praznike, ob 5. uri popoldne. nar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma so ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenske narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. "su Avstr. poštna tiran, račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 188. Današnja številka obsega 4 strani. BethMD v. Hollweg o položaju. V nemškem državnem zboru je poročal včeraj nemški državni kancler Beth-mann von Holweg o zunanjem položaju. Vse je postalo tiho, ko jc vstal nemški državni kancler, da prečita svoj ekspoze. Izvajal je sledeče: V sedanjem času obračajo nase našo pozornost skoraj izključno dogodki na Balkanu. Dogodki na Balkanu so že desetletja vzbujali pozornost evropskih velevlasti. Večkrat se je poizkušalo, da se lam razmere izboljšajo in urede, a ker so se vsi poizkusi izjalovili, se je moralo vedno računati s tem, da izbruhne boj z vsemi strastmi. Vlade velevlasti so delale na to, da izbruh kolikor mogoče zavlečejo vsaj toliko časa, da ne pride na Balkanu do boja vseh proti vsem in da ne pride predvsem do vojnih zapletljajev med velevlastmi. Ko ni bilo več mogoče boja preprečiti, smo predvsem na to vplivali, da se vojska Iokalizira. Dozdaj se je to posrečilo. Dogodki na Balkanu sc sicer nas neposredno ne tičejo, a vsekakor smo upravičeni in dolžni, da kakor druge velevlasti soodločujemo pri preureditvi zadev, ker smo glede na gospodarski ustroj na Vzhodu direktno intere-sirani. Spominjam le na jamstva lurških upnikov; marsikatero besedo moramo pa tudi v korist naših zaveznikov izprego-voriti. Vojujoče države nc zanikavajo, da bodo morale velevlasti po vojski pri končni ureditvi razmer uveljaviti svoje koristi in da so tudi poklicane, da sodelujejo. Velevlasti si bodo to delo zelo olajšale, ako skupno svoje zahteve stavijo; sicer se pa o tem že pogajajo; več o teh pogajanjih ne morem povedati, ker se še vedno vrše. Lahko pa izjavim, da sc pogajanja vrše v spravnem smislu in da je upati na uspeh. Zahteve na posamezne balkanske države se bodo pa mogle staviti šele takrat, ko se medsebojne sklenjene pogodbe vojujočih se držav predlože; nato se bo šele presojalo, v koliko so prizadete koristi drugih držav. Če se pa pojavijo nepremostljiva nasprot-stva, bodo v posameznih slučajih prizadete države svoje zahteve same uveljavile. To velja tudi za naše zaveznike. Če bi pa bili proti vsakemu pričakovanju naši zavezniki pri uveljavljanju svojih koristi od kake tretje strani napadeni in bi bil njih obstoj ogrožen, bomo izpolnili svojo zvezno dolžnost zvesto, trdno in odločno in pristopili na njih stran. Na strani svojih zaveznikov bomo stali zato, da varujemo svoje lastno stališče v Evropi, da se borimo za varnost in bodočnost lastne dežele. Prepričan sem, da bo stalo ob laki priliki vse ljudstvo za nami. Naša politika je že dolgo vrsto let delala na to, da ohrani dobre gospodarske in politične razmere nasproti balkanskim državam, obenem pa tudi Turčijo gospodarsko ohrani in jo ojači. Sodimo, da smo za Turčijo marsikaj dobrega storili, nc da bi bili ogrožili našega dobrega razmerja nasproti drugim vele-vlastim. To politiko, ki so jo osobito pri izbruhu turško-laške vojske pri nas hudo napadali, smatram za uspešno, ker se nam je posrečilo, da smo si znali ob vojski med zaveznikom in prijateljem ohraniti simpatije obeh. To politiko hočemo tudi naprej zasledovati. Upamo, da se bodo naše dosedanje prijateljske razmere nasproti balkanskim državam osobito na gospodarskem polju še izboljšale. Delati hočemo na to, da ostane tudi po končani vojski Turčija kot važen gospodarski in politični činitelj sposobna, da živi. To, kar mi želimo, žele tudi naši zavezniki in druge velevlasti, ki se zavzemajo za obstej gospodarsko zdrave Turčije. To stremljenje nasprotuje že sainoposebi namenom, ki jih je podtikalo časopisje velevlastem ali posameznim državam, da hočejo namreč na škodo Turčije ob sedanji vojski novo ozemlje pridobiti. Na podlagi dosedanjih posvetovanj velevlasti izjavljam, da ta podtikanja niso utemeljena. Velevlasti sc še pogajajo; ne morem povedati, v kaki obliki se bodo pogajanja nadaljevala, lo pa lahko izjavljam, da se bodo nadaljevala, in po dosedanjih ugodnih uspehih pričakujem, da dovedejo do splošno zadovoljive sloge velevlasti. X X X lz govora nemškega kanclerja se da sklepati sledeče: 1. Velevlasti se med seboj pogajajo o končni rešitvi balkanskega vprašanja. Zahteve Avstrije do balkanskih držav, oziroma do Srbije, se še ne morejo natančno fiksirati, ker niso balkanske države še formulirale svojega stališča. 2. Nemčija bo zahteve Avstrije v nekaterih točkah diplomatično podpirala. 3. Ce pa nastanejo med Avstrijo in Srbijo, oziroma balkanskimi državami nepremostljiva nasprotstva, naj Avstrija sama s Srbijo zadevo reši. 4. Če bi pa bila Avstrija v tem konfliktu napadena od tretje strani, potem bo Nemčija z orožjem v roki Avstrijo branila. 5. Nemčija hoče ohranili, kolikor mogoče, prijateljsko razmerje z balkanskimi državami, ki sc bodo vsled svojih uspehov trgovinsko zelo ojačile, kakor tudi z ostalimi velevlastmi, in se slejkoprej zelo za mir prizadeva. (Od našega vojnega poročevalca iz srbskega glavnega stana.) Mustafa paša, 25. nov. Zavezniške oblegovalne armade pred Odrinom imajo sedaj priliko, da se seznanijo z zimo in mrazom. Ko je pri vas padel prvi sneg, je bilo tu tako toplo kakor v juniju. Zadnje tri do štiri dni je pa tudi v tej pokrajini, kjer dozoreva riž, jako hladno postalo. Čeprav v tem času tu še ni snega, je vendar v pozni jeseni mediteranska klima — v katere območje spada tudi Odrin — jako hladna in mokra. Res doslej šc ni bilo bogve kako veliko dežja, vendar je pa temperatura ob zadnjem dežju — najbrže tudi pod vplivom mrzlega severnega Balkana — znatno padla. Naša vojska je bila dobro zavarovana pod šotori, v kočah iz zemlje in v oblegovalnih rovih. Kljub temu sc pa mokro vreme, zlasti še, lter se vojska nikamor nc gane, prav neprijetno občuti. Še stokrat huje pa je seveda za predstraže in za tiste čete, ki se nahajajo v stiku s sovražnikom. Neki nemški poročevalec, ki ga je naneslo v taborišče pred Odrinom, poroča, da sc je tu pojavila kolera. To pa n' res. Kolera je doslej samo v Carigrad u, ni pa seveda izključena možnost, da se zanese tudi v Tracijo, saj leži večji del bulgarske armade takorekoč pred Carigradom. To bi bila vsekako neprijetna stvar in je nevarnost toliko večja, ker Turki po barbarski šsgi ne zakopavajo sovražnikovih mrličev. Naši vojaki IV. nadštevilnega polka, ki so se v bitki 22. novembra najbolj približali turškim okopom, pripovedujejo, da leži 20 metrov pred turškimi rovi nešteto mrtvih irupel ubitih Bulgarov, ki jih Turki nočejo pokopati. V tem jc nevarnost, ki se s pojavom kolere v Carigradu le še povečava. XXX Mustafa paša je polna vo!nih poročevalcev, ki vojne še niso videli. Vzrok je dvojen: Prvič že II. bulgarska armada sa« ma, pod katere poveljstvom spada blokada Odrina, le nerada dovoljuje tretjim osebam dostop na mesta, s katerih se more boj opazovati. To pa zato, ker je s tem vselej zvezana smrtna nevarnost. Drugič je pa mecl »vojnimi« poročevalci samimi veliko takih, ki se jim hlačice tresejo pred bojem. Med njimi je največ Židov različnih' narodnosti, ki se jim pač ne more očitati prevelika gorečnost za vojne nevarnosti. Opazoval sem več njih, kako so zasedli konje in odjahali skozi mesto, češ, da gredo na pozicije. Ko pa pridejo na pol pota, razjahajo in počivaje čakajo na tren ali kak drug vojni oddelek. Te ljudi potem iz-prašujejo, kako in kaj je na bojišču. Znano pa je, da nc zna nihče bolje lagati nego trenski vojak in zato ni čuda, da so poročila teh »vojnih« dopisnikov, za katera se plačujejo drage brzojavne tarife, navadno doceia izmišljena in v vsakem oziru nezanesljiva. V dokaz bi mogel navesti neštete primere. Tako so n. pr. gotovi listi žc pred štirinajstimi dnevi vedeli poročati, da je padla utrdba Papaz-Tepe, ki je pa še danes v turških rokah. Kartal-Tepc je po teh vesteh padla že 6. novembra, v resnici pa šele v noči med 20. in 21. novembrom, medtem ko jc naslednjo noč padlo 350 mož IV. srbskega polka — ob brezuspešnem naskoku na Papaz-Tepe, ki je po časniških vesteh padla že 8. novembra. Premirja še ni. Kakor že parkrat v tej vojski, se je tudi zdaj zgodilo, da so različne brzojavne agenture in korespondence javile stvari, ki se niso še zgodile, kot popolnoma gotove. Tako je tudi s premirjem, o katerem se je pač splošno pričakovalo, da sc podpiše, a se le še ni. Zakaj ne? Vesti so še precej nejasne. Razširjajo se najdivjejše senzačne vesti. Gotovo je, da Turčija strahovito intrigira in utegne imeli koga za seboj. Zdi sc pa skoraj tudi, da balkanske zaveznice niso čisto edine, Grki in Črnogorci se baje čutijo prikrajšane. Črnogorci po našem mnenju gotovo nimajo vzroka, se nad Srbi in Bulgari jeziti, ker so čisto sami krivi, da niso Skadra zavzeli. Čemu je Martinovič lezel v Sv. Ivan di Medua in zakaj ni sprejel srbske pomoči, da Skader zavzame? In Grki so lahko veseli, da so sploh kaj dobili, saj so doprinesli jako malo žrtev in dobili v roke Solun a« Roža sveia. Angleški spisal H. P>. Haggard. (Dalje.) XII. POGLAVJE. Gospod smrti. Masuda plane in so vrže na tla, Godvin in Wulf pa strmita v lo kopico. Masuda pa kmalu vstane in reče. »Tujca, seclaj stojita v navzočnosti Sinana, gospoda smrti. Pokleknita in poklonita se inu.« Brata sta se vzravnala še bolj pokonci in nista hotela poklekniti. Vzdignila sta roko do čela v pozdrav, a nič več. Zatem je zadonel izpod črnega tur-bana in Črnega plašča votel glas v arabskem jeziku: »Ali sla to ona dva moža, ki sla hii prinesla levovo kožo? Čujla, kaj iščeta tukaj, Franka?« Onadva pa sta molčalo. »Strašni gospod,« je rekla Masuda, »ta dva viteza sta šele pravkar prišla preko morja iz Angleškega in nc razumeta našega jezika.« »Povej nam kaj jc ž njima in kaj hočeta,« reče Alžebal, »da si moremo ustvariti sodbo o njih »Strašni gospod,« odgovori Masuda, »brata pravita, da sta sinova nekega vileza, ki je v boju rešil življenje onemu, ki je vladal pred leboj, ki pa jc zdaj že v raju. »Slišal sem že, cla je živel I a vitez. Imerau je bilo D' Arc.y in nosil je na svojem ščitu isto znamenje — človeško lobanjo.« »Gospod, tucli tema bratoma je ime D'Arcy in seclaj prihajata k tebi, cla tc prosita pomoči proti Saladinu.« Vzpričo tega imena se Sinan zgane kot se zgane kača, kadar zasluti nevarnost. in glava se je nekoliko vzdignila pod velikim turbanom. »Kakšno pomoč in zakaj?« vpraša glas. »Gospod, Saladin je ukradel neko žensko iz njihove hiše, ki je D' Arcijeva nečakinja, in tadva viteza, njena brata, te prosita, cla bi jima pomagal dobiti jo zopet nazaj.« »Sporočali so mi že o tej zgodbi, a kakšno znamenje morata ta Franka pokazati? Tisti, ki jc odšel pred menoj, jo podaril vitezu D' Arc.yju, ki mu je pomagal v nevarnosti, nek prstan in ž njimi gotove pravice v tej deželi. Kje jo sveti prstan, od katerega so je ločil \ svoji neumnosti?« Masuda je prestavila njegove besedo in brata sla opazivši svarilo v njenih očeh in spomnivši sc njenih besedi zmajala z glavo, Wulf na odgovori: »Našega strica vileza sira Andreja hO posekali Salaclinovi vojaki in umirajoč je nama naročil, da poiščeva vas. Kako bi nama mogel pripovedovati o kakem prstanu?« Glava so mu je povesila na prsa. »Nadejal sem se,« je rekel Sinan Masudi, »da imata prstan, in prav iz tega vzroka, ženska, se jo zgodilo, cla sem ti dovolil privesti tadva viteza predse. Ni dobro, če so sveti znaki raztreseni po svetu, oni, ki jo odšel pred menoj, mi jo na smrtni postelji naročil, da naj jih dobim nazaj, če lo mogočo. Zato naj se podasta nazaj v svojo deželo ter so povrneta s starodavnim prstanom in pomagal jim bom.« Masuda jo prevela lo poslednji vek, brala sta pa zopet zmajala z glavo. Topol je bil Godvin, ki so je oglasil. »Naša dežela jo daleč od tukaj, gospod, in kje naj najdemo gotovo žo davno izgubljeni prstan? Ne daj, da bi bila naša pot zaman. Mogočni gospod, pomagaj nam clo pravico nasproti Saladinu!« »Vsa loUt svojega življenja sem iskal pravice proti Saladinu,« odgovori Sinan, »pa vendar on zmaguje nad menoj. Ponudbo vama stavim. Pojdita, ! Franka tov mi prinosita njegovo glavo ali ga vsaj usmrtita, kakor vama naročim, in poiem bomo dalje govorili.« Ko sta cula te besedo, io rekel \Vulf Godvinu ansrleški: »Po mojih mislih jc najbolje, če greva; ta družba mi ni nič kaj po godu.« A Godvin ni ničesar odgovoril. Ko sta molče stala ne vedoč, kaj bi dejala, vstopi skozi vrata tujec, so vrže na vse štiri ter se plazi skozi dvojno vrsto svetovavcev proti divanu. »Tvoje poročilo?« reče Sinan v arabščini. . »Gospod,« odgovori tujec, »obveščam te, cla so je z ladijo zgodila tvoja volja.« Nato pa je nadaljeval tako tiho, cla, sta ga brata komaj slišala, seveda pa no razumela. Sinan je poslušal, zatem pa rekel: »Naj vstopi foclai, da sam podtS svoje poročilo, obenem pa naj pripelje seboj svoje ujetnike.« Eden svetovalcev, tisti, ki jo sedel baldahimu najbliže, je sedaj vstal in kažoč na brata rekel: »Kakšna jo tvoja volja glede teh dveli Frankov?« Svitlo oči, ki so bile videti, kako® da jima hočejo prodreti do dna duše, so bilo dolgo uprte vanje in Sinan je dolgo časa razmišljal. Kolena so se jima šibila, saj sta vedela, da si ustvarja sodbo.glede njiju \ svojem srcu in da jo mnogo odvisno od njegovih besedi—t tudi njuno življenje. »Naj ostaneta lukaj,« je rekel na* posled. Morda ju šo kaj vprašamo (Dalje.) BuioorskooršKi spor? London. >Daily Telegraph« poroča iz Aten, da obstajajo resni spori med Grki in Bulgari. Car Ferdinand da radi izida vojske stavi visoke zahteve. Blizu Soluna jc 14 dni stalo 60.000 Bulgarov, ne da bi jih hitro proti Čataldži odposlali. Tako vsaj Grki pravijo. Frankiurt. Pri Seresu je bil hud boj med Grki in Bulgari zaradi zasedenja mostu. Grki, katerih je padlo 200 mož, so se. morali umakniti. Solun. Tu vlada glede na trgovino še popolna anarhija. Vsak dan se dogajajo plenjenja in roparski napadi. Carinski urad je zaprt, ker si Grki in Bulgari medsebojno ne privoščijo carinskih dohodkov. Crnooorri nadaljujejo svoje operacije. Rjeka. Kakor poročajo potniki, ki so došli od Skadrskega jezera, so 1. t. m. ves dan in celo noč na 2. t. m. gromeli topovi. Zdi se, da so Črnogorci streljali zgolj na mesto. Napadi na Taraboš niso več tako silni. Poročilo o premirju ni veliko učinkovalo. Niplomalični položaj in različne priprave za vsak slučaj. Belgrad. V političnih krogih se opaža, da Srbija opušča svoje intransigentno stališče glede na albansko vprašanje. Značilno je, da vodilni srbski krogi izjavljajo, naj lo zadevo samo diplomacija uredi, Srb- le z zvijačo, Janine pa še do danes niso navzeli, dasi imajo v rokah Prevezo in Met-sovo, odkoder je en streljaj v Janino. Čudni junaki to! Zdaj pa, ko hočejo Bulgari, ki so imeli največ izgub, skleniti mir, jim ni povolji. Vendar pa bi bilo treba, cla se balkanski zavezniki hitro popolnoma sporazumejo, kajti ncedinost bo Turčija, ki razpolaga odnekdaj 7. zvitimi diplomati, znala tako izrabili, da pridejo v nevarnost vsi sijajni uspehi balkanske zveze. Sicer pa upamo, da izvestna žurnali-stika Fpor mod zavezniki pretirava. XXX VPRAŠANJE PREMIRJA. SRBI IN ČRNOGORCI NISO ZA MIR. Dunaj. Tukajšnji diplomatični krogi izjavljajo, da so vsa dozdaj objavljena poročila o mirovnih pogojih med Turčijo in balkansko zvezo prezgodnja. Berolin. Vossischc Zeitung« poročajo iz Pariza, da ni gotovo, čc sc premirje med Turčijo in balkanskimi državami sploh podpiše. Belgrad. Trdi se, da sc bodo vršila mirovna pogajanja med Turčijo in balkansko zvezo v Lausannu. (Gešov jc rekel, cla v Sofiji.) Srbijo bodo zastopali Novakovič, Nikolič in Jovanovič. Evropske konference sc balkanske države le udeleže, čc velevlasti priznajo novo stanje. Cetinje. Sklenjeno premirje na Črnogorce ni ugodno vplivalo in upajo, da se pogodba ne podpiše takoj. Črnogorci bi radi dobili Skader, ki je zanje velike važnosti ,ker bi se državni dohodki skoraj podvojili. Cela Črna gora zahteva Skader in te zahteve noče opustiti. Govori se tudi, da bi morebiten neuspeh, ki pa ni gotov, lahho lepe upe razočaral in rodil nevarne posledice v notranji politiki, ker bi ga opozicija izrabila. Dunaj. Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Cetinja: Nekoliko zapleten način vojaških pogodb med Srbijo in Bul-garijo, med Bulgarijo in Grško in med Srbijo in Črno goro je povzročil, da hoče Črna gora odposlati posebne pooblaščence, dasi bi morala črnogorske zahteve zastopati Srbija, ki pa pusti, da se zanjo pogaja Bulgarija. Črnogorska vlada pa noče, da bi njene zahteve lc Bulgarija zastopala. Izid vojske je kralja Nikolaja zelo razočaral, ker ni mogel Skadra osvojiti. Zadnje ure so Črnogorci obupno vse sile napenjali, da prisilijo Skader, da se uda. V krogih črnogorske vlade je poročilo, da premirje predaje Skadra ne določa in da Turčija mesta noče odstopiti, vzbudilo razočaranje in ogorčenje. Kralj Nikolaj hoče Skader brez pomoči Srbov osvojiti, ker so prekrižali veliki uspehi Srbov vse načrte, da bi črnogorska dinastija kdaj srbstvo vodila. Pariz. Tu se jc doznalo, da je Grška odklonila nadaljevati pogajanja na temelju od Turčiji predlaganih predlogov. Grški poslanik v Parizu, Romanos, ie izjavil Poincaresu, da od zaveznikov določeni pogoji o premirju odgovarjajo vojaškemu položaju, ki so ga zmage ustvarile. Toda Turčija je tc pogoje odklonila in zahtevala, da naj se trdnjave preskrbe z živežem. Poincareja je grški poslanik 2. t. m. obvestil, da se grška vlada brani pod pogoji, ki koristijo le Turčiji, dovoliti premirje, ker bi sc Turčija po premirju le ojačila za nov odpor. Turške ladje nimajo premoga in bi sc zato vojne operacije proti Turčiji lahko uspešno nadaljevale. ska vlada pa prejkoslej zahteva pristanišče ob Adriji. Belgrad. Merodajni krogi pričakujejo, da nasiopi Avsirc-Ogrska energično s svojimi zahtevami, ko se sklene s Turčijo mir. Bukarešt. - Adeverul« objavlja razgovor /. armadnim nadzornikom baronom Conradom, ki da je bil zelo rezerviran, a je naglašal, da eininentne nevarnosti za vojsko ni. O stališču, ki je zavzema Rumunija, se nt hotel izjaviti, a naglašal je, da popolnoma zaupa modrosti rumunskega vladarja in upa, da se vse zadeve ugodno rešijo. V Rumunijo je bil odposlan, da v vladarjevem imenu izrazi sožalje radi smrti flandenske grofice in da obnovi prijateljsko stališče Avstro-Ogrske nasproti Rumuniji. Bukarešt. Daneva te dni pričakujejo. Prinesel bo s seboj pismo bulgarskega cara, ki vabi, kakor trde poučeni krogi, rumun-skega kralja, naj pristopi k balkanski zvezi. Rumuniji obetajo za ta slučaj trgovinske in prometno politične ugodnosti. Geneva. Ob francosko-švicarski meji odreja Francija priprave za vsak slučaj. Več carinskih uradov so začasno podredili vojnemu ministrstvu, del carinskih stražnikov straži brzojavne proge. Železniške družbe morajo imeti vozove pripravljene. Vojaški komisarji so sc nastanili v postajnih poslopjih. Praga. Tukajšnja trgovska in obrtna zbornica je dobila brzojavko rumunske vlade, ki zahteva, da naj sc pri praških tvrdkah naročene vojne kuhinje takoj odpošljejo. Peterburg. Na vseučilišču in po višjih učnih zavodih so razširjali letake, v katerih so dijake pozivali, naj pred avstro-ogrskim poslaništvom demonstrirajo. Policija je zaprla vse dohode, a del dijakov je le prodrl pred poslaništvo, kjer so demonstrirali. Policija je demonstrante obkolila in jih več aretirala. Drobne vesli. Zemun. Dne 17. decembra postane srbski prestolonaslednik na svoj rojstveni dan polkovnik. London. Tukajšnji finančni krogi trde, da so velevlasti že pritrdile načrtu, da se zgradi železnica Donava-Adrija. Zemun. Iz Prizrena se poroča, da so Albanci 40 km od Prizrena napadli neko srbsko baterijo, usmrtili častnike in vojake in odpeljali topove v hribe. Dunaj, 2. decembra 1912. Poslanska zbornica je slabo zasedena, seja se prične ob treh popoldne. Češki agrarec Kotlaf izjavi, da se njegova stranka zavzema lc za trimesečen začasen proračun. Poslanec Pavlok se pritožuje, ker Čehe v Šleziji zatirajo. Dr. Gentilili se pritožuje, ker se vprašanje o laški fakulteti tako zavlačuje. Poslanec Prodan označuje komisariat na Hrvaškem za atentat proti samoupravi Hrvaške in za mednaroden zločin. Heilmayer sodi, da ima Avstrija do 100.000 uradnikov preveč. Število uradnikov naj se polagoma zniža. Poslanec dr. Korošec jc interpeliral zaradi postopanja budimpe-štanske policije ob konfercnci zaupnikov hrvaške srbske koalicije v Budimpešti, kjer jc iskala policija avstrijske poslance dr. Šusteršiča, dr. Kramara in dr. Masaryka s prozornim namenom, da moti zborovanje. Dr. Korošcc je v tej zadevi stavil tudi na zborničnega predsednika vprašanje in ga vpraša,, če hoče tako čast avstrijskega parlamenta žaleče postopanje Tisza-Pawlik-Cuvaj-Lukacs-klike na Ogrskem pograjati. Nove armadne predloge, Poroča se. da izjavi ministrski predsednik grof Stiirgkh jutri v konventu senio-rov, da morajo biii vložene tri vojaške predloge brez bistvenih izprememb vsaj do 10. t. m. rešene in da bo vlada izvajala posledice, če se to ne zgodi. Dnevne novice, F Politični shodi. Ribno pri Bledu. Prvo adventno nedeljo jc bil v Ribnem v prostorih g. Gabrijela Ferjan političen shod, na katerem jo g. deželni poslanci- Jan. Pibcr poročal o delovanju deželnega zbora in odbora. Gospod po-slancc jc govoril dve uri laku poljudno, da so ga vsi navzoči clo konca poslušali z napeto pozornostjo. Koncčno je g. poslanec odgovarjal na razna stavljena vprašanja. Ker so možje jasno spoznali, koliko se trudijo poslanci S. L. S. za kmeta, so prav vsi izrazili svoje zaupanje poslancem 8. L. S., posebej šc njenemu načelniku deželnemu glavarju dr. šusteršiču. »Mir« iz Sofije poroča: Med južnimi Slovani, ki žive v Avstro-Ogrski, nabrale so se doslej naslednje okrogle vsote: v Zagrebu 60.720 K, v Ljubljani •53.414 K, v Trstu 40.914 K, v Reki 20.000 kron. v Osjeku 17.938 K, v Dalmaciji okoli 100.000 K in v drugih mestih, kjer živo Slovenci in Hrvati okoli 100.000 K; skupaj okrogla svota nad 350.000 kron. I/. Ljubljano pišejo, da nam pošljejo za ranjence izučenih usmiljenih sester, ako jih kje potrebujemo. V tem mestu, kakor tudi v drugih slovenskih in hrvaških mestih šo nadalje nabirajo denarne prispevke, gornjo in spodnjo obleko ter živež. — »Dom in Svet«. Dosedanji urednik leposlovnega dela > Dom in Svet« g. dr. M i-hael Opeka je odložil uredništvo. Rokopisi za list naj se pošiljajo odslej izključno le na naslov: g. A. Kalan, kanonik, Ljubljana, Marijanišče, — Osebna vest. G. J c s e n o v c: c /. Vrhnike je dobil na Bolgarskem službo kot vladin inštruktor sirarstva. — Tovarna v Litiji je pričela včeraj delo s polnim obratom kakor prej. Preteklih štirinajst dni je delala samo polovica tovarne, druga polovica delavcev je bila na dopustu, kakor se govori, s polovično plačo. — Iz Postojne. Po vseh časnikih smo žc čitali izkaze, da so se nabrali za naše trpeče brate na Balkanu tudi po deželi precejšnji zneski v ta blag namen. Lc iz naše notranjske metropole pogrešamo do danes vsak tak izkaz. Pa le niso Postonjci to pot zopet zaspali!? Nc; kakor se spominjam se je tudi v Postojni nabralo v ta človekoljuben namen nad 500 K, ki so sc poslale v Ljubljano. Nabirale so gdč. Lavrenči-čeva in Kavšekova. Darovalo jc vse brez razlike stanu in strankarstva. Ako se nc motim, je bil nekak izkaz »Dnevu«, da je daroval g. clr. Josip Lavren-čič 500 I\, kateri ie pa bržkone pozabil izkazu prid jat i, cla so lo vsoto darovali bratočutni Postojčani, in cla so mu jo izročile gori imenovane gospodične. Sicer pa brez zamere in pavovega perja g. doktor. I-lotcl sem le konstatirati, da smo tucli v Postojni darovali po svojih skromnih, plebejskih močeh nekaj beličev, za balkanski rucleči križ, in cla se nam ne bode predbacivalo, cla smo pozabili na naše brate, ki so nadvse usmiljenja vredni. Nekdo, ki je tudi nekaj daroval. — Strel v oči in v obraz. Anton Fen-dc, 18 let stari sin poscstnice na Primsko-vem pri Kranju, je včeraj zvečer pri »ofreh-tu« streljal s topiči. Pri tem se je pa fant ponesrečil. Strel mu je šel v oči in obraz. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Umrl je v Clevelandu v Ameriki Janez Zorman, organist pri hrvaški cerkvi sv. Pavla. Pokojnik je bil doma iz Velesovega pri Kranju. Leta 1883. je v Ljubljani dovršil orgljarsko šolo. V Clevelandu je ustanovil pevsko društvo Triglav. — Krvav spopad na plesu. V Kopačevi gostilni v Žireh, sodni okraj Idrija, se jc le dni vršil ples. Med plesalci je bil ludi čevljarski pomočnik Bogataj. Proti večeru jc prišel v gostilno čevljarski pomočnik Matija Brenčič. Ko ga je Bogataj zagledal, je brez vsakega vzroka planil nanj z odprtim nožem in ga sunil v desno roko. Brenčič jc težko ranjen. — Vojaka povozil vlak. Celovški listi poročajo: Pri Vrhniki je vlak povozil nekega narednika, ki je ondi stražil most, in ga popolnoma zmečkal. — Smrtna nesreča s puSko. 22lctni Lovrenc Debelak, hlapec pri J. Pcvcu v Škovcu, občina Velika Loka, je šel v podstrešno sobico po suho meso. Ob tej priliki je snel s stene puško in jo začel basatij po nerodnosti pa sc mu jc puška sprožila in naboj jc šel nesrečniku na desni strani v prsi, na levi strani mu jc p;». prišel vun. Debelak jc kmalu izdihnil. — Poroka. Z Viča poročajo: V soboto sta bila v tukajšnji župni cerkvi poročena g. Ivan Jelačin, trgovec v Ljubljani, in gdč. Marija Bcneš, hči lekarnarja. Bilo srečno! — Peti občni zbor »Slovenske Šolske Matce« bo v soboto, dne 28. decembra 1912, ob treh popoldne v »Mestnem domu« v Ljubljani. Dnevni red: Pozdrav predsednika. Predavanje g. prof. dr. K. Oz-valda: »Pedagogično in psihologično izobraževanje bodočih učiteljev«. Poročila društvenih funkcionarjev. Volitev odbora. Nasveti posameznih članov, — Zvečer istega dne bo učiteljski sestanek. — Razpsane učiteljske službe. 1. V Ribnici na deški pelrazrcdnici eno mesto za moško učno moč, kakor tudi naduči-teljsko mesto. Rok do 7. decembra. Okr, Kočevje. — 3. V Igavasi eno učno mesto. Rok do 7. dec. 1912. Okr. Logatec. — 4. Nadučiteljsko mesto v Vremu. Rok do 13. decembra 1912. Okr. Postojna. — 5. Na meščanski šoli v Postojni eno učno mesto I. skupine, t. j. za jezik in zgodovino. Plače 1600 K s kvinkvenijami po 10 odstotkov temeljne plače. Rok do 13. decembra. Okr. Postojna. — Letno poročilo o »Dejanju sv. De-linstva« za leto 1912. bo šlo te dni v tisk. Ker se poročilu prideva tudi izkaz darov in je še mnogo zaostankov, prosi škofijsko vodstvo (Semeniška ulica 2j, naj bi čč. gg. poverjeniki še ta teden blagovolili poslati morebitne zbitke. — Rojaka v Ameriki povozil vlak, V Broohlynu Meserole v Ameriki je vlak povozil Rudolfa Jurkoviča, ki je sel na delo. Vlak mu je odrezal glavo in levo roko in mu tucli drugo telo tako raztrgal, cla so pluča in srce ležala nekoliko korakov od trupla. Ponesrečeni je bil star 26 let. — Žalostno življenje. V ameriškem »Glas Naroda« vidimo sliko nekega Petra Sclinška, pod sliko pa naslednjo prošnjo: Podpisani prosim cenjene rojaki1 in rojakinje, kateri vedo za naslov moje žene in nekega Petra Selinšek, katerega vidile tukaj naslikanega. Doma je iz Solčave v Suvinski dolini. Odpeljal mi jc ženo, mater sedmih otrok. Ime žene je Antonija Pack, rojena v Št. Pavlu na Sp. Štajerskem, stara 3(1 let. Spoznati jo jc lahko po vrezu od steklenice na levem licu. Je velike in močne postave in črnih las ter ima s seboj 9 let staro hčerko Agnos, katera ima svetlorumene lase, je bleda in suha. Dne 25. avgusta ponoči sta izginila in mi odnesla večjo vsoto denarja ter odpeljala najstarejšo hčerko, ostalo otročičke pa mi je brezsrčna mati osta. vila. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, cla mi naznani, za kar mu dam dobro nagrado. Ostali otročički točijo nedolžne solze za brezsrčno materjo in ljubljeno sestrico. — Frank Pack. — »Slovenec« v Škofji Loki. Počenši z današnjim dnem sc prodaja »Slovenec« v Škofji Loki v trgovinah gospodov Petra 0 s t e r c a in I vana Potočnika, v Stari Loki ga pa prodaja g. Marija Do. 1 e n e c. — Mestna hranilnica v Kamnika je zvišala vsled sklepa hranilničnega odbora obrestno mero hranilnim vlogam na 4inpol odstotka, hipotečnim posojilom na 5inpol odstotka in meničnim posojilom na Ginpol odstotka. Kranjska deželna banka v Ljubljani izdaja 41 /2'/c zastavne liste na podlagi danih posojil, vknjiženih na posestva, in 41/2% komunalne zadolžnice na podlagi danih posojil občinam in drugim javnim korpora-cijam. Kdor kupi le papirje, na« loži svoj denar najvarnejše, ker jamči zanje razun zastavljenih posestev ludi dežela Kranjska. Ker se iz« plačujejo obresti polletno, se obrestuje denar po 4 K 55 vin. od vsakih 100 K. Opozarjamo na današnji inserat. Vsa pojasnila daje »Kranjska deželna banka v Ljubljani« v svojih prostorih v deželnem dvorcu. Književnost. Petra Bohinjca Izbrani spisi I. zve« zek: Drobline. — Cena broširani knjigi eno krono. — Kranj 1913. — Založilo, natisnilo in izdalo »Tiskovno društvo« v Kranju. — Dobrih spisov za mladino ni nikoli dovolj. Naši paglavci vedno stikajo za berilom, in kdor ima ž njimi posla, pride često v zadrego, ker nima na izbiro raznih res mladinskih knjig. — Zato jc pisatelj Peter Bohinjec po-godci, cla je začel z izdajanjem svojih spisov, in siccr najprej mladinskih. ■ Na prodaj jc prvi zvezek, ki obsega šest povesti za mladino. Štiri so iz prvih let, ko jc nastopil pisatelj v »Vrtcu« za mladino, dve sta novi iz zadnjega časa. — Poznavatelj otroškega srca in življenja sc kaže pisatelj v teli povesti-rali, zato bo mladina rada prebirala Drobnice, ako ji jih bodo mladinofili dali v roke. Knjižico priporočamo, Dobi se v »Katol. Bukvami«. OGRSKO - HRVAŠKI DRŽAVNI ZBOR Izjava grofa Pejasceviclia. V včerajšnji seji ogrsko-hrvaškega državnega zbora je prečita! grof Pc-jacsevich izjavo, ki obsega želje hrvaških državnih poslancev. »Zelo obžalujemo,« izvaja govornik, ker se ni niti ena želja izpolnila, dasi se je to opeto-vano slovesno obetalo. Glavni vzrok jc, ker je nastalo v naši samoupravi brez-pogodbeno stanje. Nedavno je šc ministrski predsednik izjavil, cla se o teh vprašanjih kakor tucli o železniški pra-gtnatiki še s hrvaško vlado pogajajo, Odklanjamo za to vsako odgovornost. Lc glede na težavne zunanje zadeve in ker zaupamo odločni in slovesni izjavi ministrskega predsednika, glasujemo za proračun s pridržkom, da čc se nc reši železniška pragmatika, smo prisiljeni, da izvajamo posledice. Pričakuje, cia hrvaških govorov v zbornici ne bodo ovirali. Zbornica jc nato v splošnem odobrila proračun. Zj Srbske jubilejne znamke se izdado z dnem, ko bo v osvobojenih krajih proglašena ustava. Znamke bodo nosile slike važnejših srbskih vladarjev in večjih mest novih krajev. V prometu bodo leto dni. Načrt bo napra vil znani srbski slikar .Marko Murat. Srbski pisatelj nn bojnem polju. Med srbskim* četami pred Odri nom sc nahaja tudi pisatelj Nikac i* Belgrada. Služil je kot navaden vojak, vsled njegove izredne hrabrosti je pa sedaj povišan za podnarednika in predlagan za odlikovanje. V boju je hraber in neustrašen, ob počitku pa zbira krog sebe vojake in jim ob sprem-ljevanju na gosli poje junaške narodne pesmi. izpred sodišča. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU. Ženska ubila žensko. Dne 2. t. m. sta sc vršili porotni razpravi, in sicer proti: 1. Tereziji Božič, posestnici iz Starega grada pri Št. Jerneju, radi uboja njene pre-vžitkarice Uršule Žibert. — Božič je dne 19. septembra t. 1. 65 let staro Uršulo Žibert toliko časa z glavo tolkla ob prag, da je vsled znatnih poškodb Žibert umrla. Predno so se porotniki podali v posvetovalnico, se je Božič vrgla na tla pred porotnike ter jih prosila, da jo naj nikar ne obsodijo za hudodelstvo uboja. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva težke telesne poškodbe potrdili, ono glede hudodelstva uboja pa zanikali. Porotno sodišče je Božič obsodilo na štiri mesece ječe. Po izrečeni sodbi se jc Božič zopet vrgla na kolena pred porotnike ter jim precej glasno zaklicala; »Hvala lepa, gospodje porotniki!« Zopet — brat ubil brata. 2. Alojzij Bon, rodom Italijan — iz Pulfere — star kakih 21 let, stoji pred porotniki radi uboja lastnega brata Gabrijela Bona. — Brata Bona sta bila za čevljarska pomočnika pri čevljarskem mojstru Scal-zeri v Prelogah, torej v vasi ob novi belokranjski železnični progi. Vedno sta se sovražila, kajti Gabrijel Bon je bil skrajno slab individuum. Dne 1. novembra t, 1. so zvečer v delavnici kvartali. Kmalu je Alojz Bon zapustil delavnico ter se podal na prosto, brat Gabrijel pa za njim. Alojz je takoj začel Gabrijela sumiti, da ga hoče napasti ter je bil v strahu in nevarnosti pred bratovim napadom. Sunil ga je trikrat s črev-ljarskim krivcem v prsi, to pa tako močno, da je Gabrijel Bon vsled tega umrl. — Porotniki so vprašanje glede prekoračenja meje silobrana potrdili, porotno sodišče je pa Alojzija Bona obsodilo na sedem mesecev zapora. Telefonsko in brzoiavna poročila. BOJ ZA ODRIN. London, 3. decembra. »Daily Tcle-graph« poroča 2. t. m. iz Odrina, da se bombardiranje mesta z vso močjo nadaljuje. KRALJ FERDINAND ODPOTOVAL V ČATALDŽO. Soiija, 3. decembra. (Oficielno.) Kralj Ferdinand se jc podal s finančnim ministrom Todorovom v Čataldžo. GRKI BOMBARDIRAJO VALONO. Valona, 3. decembra. Včeraj je priplula pred luko grška torpedovka, ki je začela bombardirati hišo, v kateri se začenja podmorski kabel. Bombardement je bil brezuspešen in sc je torpedovka oddaljila. OPTIMIZEM V CARIGRADU. Carigrad, 3. decembra. Tu pričakujejo kljub vsemu, da se'pogodba za premirje kmalu podpiše in se začno mirovna pogajanja na nevtralnih tleh. KONFLIKT MED BOLGARIJO IN GRČIJO ZELO OSTER. — TURKI SE PRIPRAVLJAJO. Carigrad, 3. decembra. Sultan je poslal caru Ferdinandu brzojavko, v kateri poudarja, da jc miroljuben, da se pa Odrinu, ki je svetišče Turčije, ne more odpovedati. — Glede bolgarsko-grškega konflikta se tu trdi, da se je že tako poostril, cla skušajo bolgarski pooblaščenci Grčijo s separatno pogodbo s Turčijo prehiteti. Turčija na to dozdaj šc ni pristala in je rezervirana, pač pa se oborožujc na kopnem in na morju dalje. Atene, 3. decembra. Tu vlada glccle premirja jako pesimistično razpoloženje. Poudarja sc, da Grčija v tako premirje, kakor ga Turčija hoče skleniti, jI®, more pod nobenim pogojem privo- Soflja, 3. decembra. Merodajni krogi so vsled težav, ki jih dela Grčija, precej vznejevoljeni. Priznava se, dn je razmerje med B dgarijo in Grčijo zelo napeto. GRKI DELAJO TEŽAVE. Pariz, 3. decembra. »Temps« poroča iz Aten, da se Grki zlasti zaraditega premirju upirajo, ker Bulgari in Srbi nočejo Grkom priznati Soluna. Solun, 3. decembra. Grška vlada je objavila komunike, v katerem pravi, da jc neresnična vest, da se je Grčija v pogodbi /. Bulgarijo Solunu odpovedala. Soiija, 3. dccembra. Od oficiozne strani sc izjavlja, da komunike grške vlade glede Soluna nikakor ne odgovarja dejstvom. Atene, 3. decembra. Vse časopisje zahteva, da se vojska nadaljuje, dokler se ne uniči popolnoma turška suvereniteta v Evropi. Ne sme se dopustiti miru, ki bi zmanjšal uspehe zveznih armad. Sofija, 3. decembra. »Mir« poroča: Potem ko je grški pooblaščenec dobil od svoje vlade tozadevne instrukcije, za katere je bil zaprosil, so se pooblaščenci za premirje zopet zbrali (včeraj) in sc sodi, da bo ta sestanek odločilen. TURŠKI ODPOR V JANINI. Atene, 3. decembra. Turki so utrjeni na gričih pri Pesti precl Janino. Es-sacl paša, ki jc bil baje pripravljen mesto predati, se je zdaj odločil za skrajni odpor. NEMIRI V DEDEAGAČU. Solun, 3. decembra. Od tu je odplula križarka »Briix« v Dedeagač. DEMENTI. Cetinje, 3. decembra. Vest, da je bil prestolonaslednik Danilo pred Skadrom ranjen, je napačna. Princ je obolel na in-fluenci. ALBANCI. Rim, 3. decembra. Predsednik italijansko albanskega odbora v Italiji je poslal grofu Berchtoldu zahvalno izjavo. KOLIKO ODŠKODNINE ZAHTEVA BALKANSKA ZVEZA OD TURČIJE. Sofija, 3. decembra. Bolgarski fin. minister Todorov, ki se je podal v Čataldžo, bo zahteval ocl Turčije za balkansko zvezo vojno odškodnino 1200 miljonov. SODBA O POLOŽAJU V BALKANSKI ZVEZI. Dunaj, 3. decembra. Dejstvo, da je sam car Ferdinand odpotoval v Čataldžo, sc smatra za dokaz, da so nastale med Bulgarijo na eni in Grčijo na drugi strani resne diference. Bulgarija, ki je bila pripravljena Tracijo, zlasti Odrin, pustiti Turčiji, bi se bila rada odškodovala s Solunom, čemur se Grčija seveda upira. Grčija in tudi Srbija sta pa tudi želeli, da bi bila Turčija odstopila njima Albanijo, da bi bile imele te države pri eventualni konferenci v rokah važno karto, dočim je Bulgarija naj-bržeje pripravljena priznati avtonomijo Albanije. SESTANEK BALKANSKIH VLADAR-JEV? Pariz, 3. decembra. »Echo de Pariš« poroča, cla se bodo balkanske države zdaj med seboj pogajale glecle defi-nitivne razdelitve zasedenega ozemlja in da se govori, cla se v to svrho štirje balkanski vladarji sestanejo. ITALIJA GLEDE DRAČA. Rim, 3. decembra. »Tribuna« poroča, da zasedenje laških šol po Srbih v Draču ni velikega pomena, toda je pre-kršitev uljudnosti. Italija smatra okupacijo Drača za provizorično strategicno odredbo, ki nc sme prejudicirati de-finitivni rešitvi balkanskega vprašanja. DEBATA O ZUUNANJEM POLOŽAJU V NEMŠKI ZBORNICI. Berolin, 3. decembra. Po državnem kanclerju (Glej 1. stran.) je govoril socialni demokrat Ledebour, ki izvaja, cla jc nezaslišano, cla hoče Nemčija odločitev o svoji usodi predati popolnoma v roke Avstriji. Mi bi morali potemtakem eventualno braniti interese, kateri niso naši. Dali smo Avstriji takorekoč nekako blanco-proku-ro, cla nadaljuje politiko, kakor sc njej zdi v njenem interesu potrebna. (Ugovori na desnici.) Nemški narod zahteva od vlade, cla ne provocira vojne nevarnosti. Spabn od centra pravi, cla če se Nemčija postavi v slučaju napada na stran Avstrije, bo to tudi za Nemčijo defenzivna vojska, katere tudi socialisti nc zavračajo. Avstrija na Balkanu ne zasleduje imperialistične politike, albansko vprašanje je lc v njenem življenjskem interesu. V slučaju napada na Avstrijo moramo glasom zavezne pogodbe, katero jo sklonil Bismarck, intervenirali. Sicer pa je nemška vlada vse storila, da se mir ohrani. Grol Kanltz od konservativne stranke pravi, da kancler ni nič novega povedal in da dolgi govori situacije sploh ne izboljšujejo. Mi želimo, da se svetovna kon- flngracija prepreči. Dejstvo, da Avstrija in Italija odrekata Srbiji pravico do jadranskega pristanišča, jc položaj bolj zjasnilo kakor pa zapletlo. Soc. demokraški govornik je kanclerja grajal, kor nam ni natančno razjasnil, kakšne obveznosti imamo v slučaju konflikta iu čo so mislimo brezpogojno na Avstrijo obesiti. Naše prijateljstvo do Avstrije ni slepo. Jc vprašanje, ako so se elejanjske razmere med Avstrijo in Nemčijo vedno tako razvijale, kakor bi bilo želeti. Vendar gre tu za življenjske interese. Zato smo prepričani, da je Nemčija za vsak slučaj dobro pripravljena. Nemčija je pripravljena clo vsakršne žrtve, da se mir vzdrži, ki b) časten za nas in bo odgovarjal stališču naših zaveznikov. Bassermann ocl nacionalno - liberalne stranke se kanclerju zahvaljuje. Pravi, cla Nemčija likvidacije azijsko Turčije no more dopustiti. Veselimo se, cla se vrše pogajanja z balkanskimi državami in z velesilami. Soglašamo pa tudi s tem, da hoče Nemčij a Avstrijo zvesto podpirali. Kaj jo življenjski interes Avstrije, to ima Avstrija določiti. Čo bi mi Avstrijo zdaj pustili na cedilu, bi ali prišlo clo vojske Avstrije s Srbijo iu bogve šc clo česa in naše prizadevanje ohraniti mir, bi bilo zastonj ali pa bi nas Avstrija zapustila, kar bi bilo zopet za nas slabo. Mi upamo, da sc mir ohrani, toda položaj hrani v sebi toliko konfliktnih možnosti, da moramo biti na vse pripravljeni. Schulz od državne strani govori v podobnem zmislu. KOMENTARJI O KANCLERJEVEM GOVORU. Dunaj, 3. decembra. »Zeit« sodi, da je govor nemškega kanclerja mnogo pripomogel k ohranitvi miru in obenem k utrditvi trozveznega razmerja. AVSTRIJA IN RUSIJA. Berlin, 3. decembra. »Berliner Tageblatt« poroča, cla je državni tajnik Jesenski v Budimpešti njegovemu dopisniku izjavil, da se jo položaj precej izboljšal. Baje se danes sestaneta minister grof Berchtold in ruski poslanik na Dunaju, kar cla bo lahko storilo konec vsaki komplikaciji. Dunaj, 3: decembra. »N. W. Journal« poroča, cla bo cesar sprejel v av-dicnci ruskega poslanika Giersa. Dunaj, 3. decembra. Rusija se ljub svojemu korektnemu diplomatič-nemu vedenju oborožujc baje dalje. »Rcichspost« poroča, da jo rusko vojaštvo koncentrirano med Kovno—Orodno—Presklitevski—Rovno—Dubno. Rusija je zadnji čas čoto le za videz nekoliko nazaj pomaknila. Na črti Kameni-ec Podolski je baje koncentriranih pol milijona vojakov. Poljske čete so odpravili vse na Kavkaz. Za generalisima za vsak slučaj je določon sedanji vojni minister Suhomlinov. V Galiciji so zaprli nad 100 ruskih špionov. FRANCOSKO-ANGLEŠKE PRIPRAVE. Dunaj, 3. decembra. »N. W. Tagblatt« poroča, da so v Belgiji in Holandiji prišli na sled tajnim potovanjem francoskih in angleških častnikov, da so se slednji posebno zanimali za utrdbe pri Zeebruggu, ki se smatra za eventualno izkrcevalno točko angleškega elcspedicijskega zbora. NAGOVOR SAŠKEGA KRALJA NA ČETE. Draždani, 3. decembra. Včeraj je saški kralj pri zapriseganju rekrutov slednje sledeče nagovoril: »Sledite zgledu vaših prednikov in potem se bo stara slava armade zopet zasvetila. V takih časih kot je sedanji se moramo zlasti okleniti cesarja in cesarstva.« — Ta nagovor je tembolj značilen, ker je kralj sicer jako redkobeseden, EVROPSKA KONFERENCA. Frankobrod, 3. decembra. »Frankfurter Zeitug« poroča iz Carigrada, da je ruska vlada misel glede evropske konference prijaznejše sprejela, nego ruska javnost. Sasonov se je baje o konferenci pogajal s sir Greyem. RUSKA JAVNOST. Mcskva, 3. decembra. Včeraj se je tu vršila velika slovanofilska manifestacija. Sklenila se je resolucija, ki se izraža proti evropski konferenci. OBISK RUMUNSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA V BEROLINU. Berolin, 3. dccembra. Cesar Viljem bo sprejel rumunskega prestolonaslednika, ki sc vrača od pogreba flander-ske grofice iz Bruslja preko Bcrolina. Prestolonaslednik ostane v Berolinu dva dni. IZJAVA HARTWIGA. Belgrad, 3. decembra. Ruski poslanik Hartwig jc izjavil, cla sc mora pritoževati proti temu, da se mu pripisujejo intervievi, katerih ni nikoli imel. Vodenje Rusije jc bilo vseskozi lojalno. Rusija ne igra dvojne vloge. Rusija je Srbiji svetovala vedno zmernost in ji pripor ičala sporazum z velesilami kar se tiče avtonomije Albanije, ji Srbija ne nasprotuje. Srbija pa ima tam življenjske gospodarske interese in potrebuje jadranskega pristanišča. Glede toga se lahko pogajajo velesile po sklonjenem miru s Turčijo. To vprašanje so no da rešiti samo z eno velesilo, ampak z vsemi. ZNAČILEN OBISK. London, 3. decembra. Semkaj je dospel princ Henrik pruski. Dasi se poudarja, da jc ta obisk zgolj zasebne narave, ni izključeno, da ima tudi političen pomen. IZPREMEMBE V CARIGRADU. Carigrad, 3. decembra. Govori se, da bo vojni minister Fevzi-paša odstopil in ga bo nadomestil Fuad-paša. Baje odstopi po končani vojski tudi veliki vezir Kiamil-paša. BORZA ZOPET SLABA. Dunaj, 3. decembra. Borza je danea precej slabo poslovala. Praške železn. akcije so padle za 20 K, »Berg- und ITutten« za 10 K. Tudi opoldanska bor* za jc bila slaba. KOZISTORIJ. Rim, 3. decembra. Papež je v včerajšnjem konzistoriju podelil nadškofom dunajskemu, olomuškemu, sevillskemu, valla-dolidskemu in madridškemu nunciju kardi-nalski klobuk. Na mesto rajnega nadškofe kardinala Samassa je papež na posebno željo cesarja Franca Jožefa imenoval nadškofa H o r n i g a. PRITISK VLADE NA ZBORNIČNE STRANKE. Dunaj, 3. decembra. V današnji konfc renči načelnikov je grof Sturgkh v imenu vlade izjavil, da vlada jako nujno želi, da se vojaške predloge rešijo do 9. t. m., da jih more gosposka zbornica že v svoji prihodnji seji rešiti. V imenu nemške nacionalne zveze je načelnik G r o s protestiral, da vlada zbornici predpisuje prisilne termine. Parlament je avtonomno zastopstvo, ki si ne more dati predpisovati vsebine in oblike zakonov, marveč samo o njih sklepa, kakor se mu zdi prav. Podobno se je izjavil dr. Krama f. Končno sc je pa le sprejel predlog načelnika poljskega kluba dr. L eo, da zbornica jutri in pojutrišnjem nc bo zborovala, da bo odsek imel priliko se o postavi posvetovati. Prihodnja seja bo v petek. — V današnji seji zbornice se je končalo prvo branje budgetnega pro-vizorija. — V justičnem odseku je vlada razdelila motivno poročilo k zakonu o splošni vojni obveznosti vsega prebivalstva do 50. leta za slučaj mobilizacije. — Imunitetni odsek je sklenil izročitev posl, Schuhmeierja in Forstnerja. Schuhmeier je tožen, da je župana Neumayerja imenoval »madež Dunaja«. — Predloge o vojnih obveznostih vzbujajo jako velike juridične pomisleke. Vendar bodo bržkone z neznatnimi izpiemembami sprejete, ker vlada sicer grozi z odgoditvijo. PATRIOTIČNA MANIFESTACIJA NEMŠKIH BURŠEV V PRAGI. Praga, 3. decembra. Nemškonacionalni dijaki so hoteli to noč korakati proti Ra-deckijevemu spomeniku in tam priredit? manifestacijo, toda policija je to preprečila. Nemški burši, katerih je bilo okoli 500, so nato odkriti odkorakali, pojoč cesarsko himno, »Die V/achl am Rhein« in princ Evgenovo pesem, v kazino, kjer so priredili patriotičen shod, ki je trajal do 3. zjutraj, OGRSKI PARLAMENT. Budimpešta, 3. dccembra. Danes sč se precl parlamentom, ki jo bil slejkoprej zastražen, ponovili običajni prizori. Opozicionalni poslanci so klicali: »Ali jc nori Tisza šc živ?« »Svinjarija!« »Sramota!« itd. V zbornici sami se jc nadaljevala budgetna debata. PISMONOŠA ARETIRALI. Trst, 3. decembra. Tu so aretirali 38 let starega pismonošo Andreja Barcona, doma iz Prvačine, ki je jemal pisma svojim tovarišem, jih odpiral in razmetaval po tleh. LliiDljonske novice. lj Ob radosti otrok, ki so bo razvila ob veličastnih skupinah in sijajnem Miklavževem spremstvu v veliki dvorani »Uniona«, sc bodo pomladili tudi starejši ljudje. Pridite torej v četrtek ob sedmi uri zvečer glodat vesele prizore vsi, ki vam je ljuba mladina. Ves nastop je zasnovan globoko resno in bo s svojo naravnostjo globoko vplival. Odbor »Ljubljane« so ni strašil stroškov, cla tudi letos pokaže nekaj izrednega. Vstopnina pri mizah v dvorani za odrasle 1 K, za otroke 40 vin., na galeriji za odrasle JS cd N Tj. C. Omilil «%t Rros UiM)EinVO()l> nCORONfl" cena K 375 (na obroke). OGLJENI PAPIR (cd Ii 10 naprej). BARVNI TRAKOVI za vse sisteme. PISARNIŠKE OPRAVE (amerlkanski pulti itd). VSE PISARNISKE POTREBŠČINE. j' Telefon st. 38. • • I • 3354 Premog izborni češki, ki prekaša vse druge vrste premoga tu, v velikih, srednjih ali manjših kosih se po izvanredno nizkih cenah takoj odpošilja vsaka množina vagonov. Prodajna pisarna češkega premoga in briketov: J. Paulln, Ljub. ljana, Nova ulica 3. 3731 Razglas. V Sp. ŠlSkl St. 232 te proda dne 4. decembra ob 9. url na javni dražbi raznovrstno ključavničarsko orodje Fran Kmetič. 3765 2-1 Vam plačam, ako V.išili kurjib očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hia-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 2516 Postni predal 12/160, Ogrsko. (Kaschau)L Konfekcijska trgovina in 970 50 zavod za izdelovanje oblek po meri K Kune, Ljubljana Dvorski trg Židovska ulica priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil. Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. ===== llustrovani ceniki na razpolago! . ki izgledajo zdravo in čvrsto, je odgojiia moja žena po mojem navodilu s Sladnim ča,em. To naznanjam jaz Ubald pl. Trnkoczi), lekarnar v Ljubljani. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker posnemajo moj vzgled, ki sloni na Štirinajstletni izkušnji. Prehrana s sladnim čajem, znamka Sladin, stane polovico manj kakor pri vsakem drugem hra-nilu. Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50% prihranka na denarju, najboljši zajuterk dosežejo, dobe tudi odrasli, ki pijo namesto lieredilne, razburljive kave, čaja, sladni čaj znamka „SladinM. Posebno priporočljivo za bolnike in slabotne. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in pri trgovcih Sladni čaj znamka ,Sladin', izdelan po dr. pl. Trnkoczy-ju se ne sme zamenjati s sladno kavo. Tovarniška zaloga pri lekarnarju pl. Trnkoczg v Ljubljani Kranjsko. Po pošti takoj najmanj 5 zavitkov 4 K. franko, poštni zavoj s 5 kg vsebine, 15 zavitkov, K 10'— franko. Na Dunaju v lekarnah: Trnkoczij V. S c h o n -brunnerstr. 109; III. Ra"dec kg pla t z 4; Vili. Josefstadterstr. 25; v Gradcu, Sackstrasse. 4. 3266 Ob periferiji mesta se odda za februar moderno 3760 stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami. —« Naslov v upravništvu pod štev. 3760. Pozor trgovci! Od sobote, dne 9. novembra, dalje se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dollenza v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. 3529 Izgotouljene obleke za moške in otroke v veliki izbiri po zmejni ceni v manufakturni trgovini 2934 Mubljana P|»j SkOfll ggS: ghat'ie Lepa in koristna Miklavževa darila in po že znano najnižjih cenah dobite v modni trgovini Peter Šterk Ljubljana, Stari trg št. 18. Špecijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih ablek, Ia. kako-vosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd., ter velika izbira najmodernejše kožuhovine. 3532 a deželna banba e Ljubljani dvorcu Gosposki ulici 2. Obrestuje hranilne vloge po 474 /. brez vsnkega odbitka Obresti so pripisujejo glavnici poluietno. Vloge v tekočem, giro-rafunu in na blagajniške listo po najugodnejših pogojih. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 47.% komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste. Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za itrankc vsak delaonlk od pol B. ure dopoldne do f. nre popoldne. Izdaja konzorcij »Slovenca«, •Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: MIha Moikerc.