60100200 8^‘5/+ ^ OSREONJfV KNJIŽNICA PPnviutiSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ nAA Abb. postale I gruppo tena 2UU IlF Leto XXXIV. Št. 147 (10.059) TRST, petek, 23. junija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» jorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PSI Z ZADOVOLJSTVOM JEMLJE NA ZNANJE STALIŠČE KOMUNISTOV ENOTNOST LEVIČARSKIH STRANK JE PRVI POGOJ ZA SPORAZUM 0 NOVEM PREDSEDNIKU REPUBLIKE Demokristjani navezali prve stike s predstavniki laičnih strank Okvirni dogovor o porazdelitvi «velikih volivcev» iz vseh dežel RIM — Glede izvolitve predsednika republike se je pričelo ((vzvratno štetje*: do dne, ko sc bo parlament zbral na skupni seji, manjka sedaj komaj teden dni. V teh šestih - sedmih dneh pa morajo demokratične stranke, se pravi KPI, socialisti, manjše laične skupine in KD preveriti možnost sporazuma o enotni kandidaturi, ki naj bo sprejemljiva za vse, obenem pa demokratična in antifašistična. Glede na dejstvo, da so predsed-------------- niki republike v preteklosti bili iz- voljeni na osnovi pikrih večin in čelnih spopadov med levico in zmernimi silami, je razumljivo to pot, •d še ni bila izhojena. KD je začela Previdno: tokrat se je srečala s predstavniki manjših laičnih sil, verjetno v upanju, da bi jih pridobila zase, predvsem pa zato, da preveri, kakšno mnenje goje do predloga T* *SI, ki trdi, da mora tokrat biti Poslanska zbornica odobrila zakon o zdravstveni reformi RIM — Poslanska zbornica je s 322 glasovi odobrila zakonski osnutek zdravstvene reforme, ki ga bodo sedaj proučili in izglasovali v senatu. Minister za zdravstvo Tina Ansel-mi je izrazila svoje zadovoljstvo ob sklepu poslanske zbornice, ki je preprečila vsak poskus odložitve. Proti zakonu je bilo le 61 poslancev, šest pa se jih je vzdržalo. Vlada bo skušala sedaj uresničiti osnovno zamisel, da bi zdravstvena reforma stopila v veljavo že s prvim januarjem prihodnjega leta. Tina Anselmi je pripomnila, da bodo morale pri tem tesno sodelovati tudi krajevne uprave in dežele, saj bo ie tako reforma izvedljiva. Medtem pa je seuatna komisija za javno izobrazbo odobrila prvih šest členov univerzitetne reforme. predsednik republike socialist, vsekakor iz laičnih naprednih skupin. Direkcija PSI, ki se je sestala pod Sodstvom Bettina Craxija, je namreč odobrila dokument, v katerem Prečno postavlja socialistično kandidaturo in z zadovoljstvom ugotav-ja, da so nekatere pomembne politične sile (mislijo namreč komuniste) pripravljene glasovati za e-hotnega socialističnega kandidata. Craxi pri tem poudarja, da si PSI *eli, da bi tako stališče osvojila tudi druga velika politična sila (torej KD). Socialistična stranka pa se obožuje, da bo predložila takega kandidata, ki bo izraz enotnosti vseh Italijanov, iznad ozkih strankarskih ‘nteresov. Imena zaenkrat socialisti nočejo povedati, ker bi ga takoj izpostavili polemikam. Pač pa ga bodo povedali, če bodo ostale stranke sprejele osnovno in načelno stališče do take kandidature. Craxi je «z zadovoljstvom* ugotovi, da ena izmed velikih strank (KPI) pristaja na socialistično kandidaturo. Zdi se namreč, da so komunisti sporočili socialistom svojo Pripravljenost podpreti njihovega kandidata pod pogojem, da je sprejemljiv tudi za manjše laične stranke in za demokristjane in da ne do »kandidat spopadov med frontami*, pač pa sporazuma ustavnih Jjl. KPI poleg tega namiguje socialistom, da bi morali (vsaj simbolično) pokazati, da ne nasprotujejo komunistični kandidaturi in jih za-m prosijo, naj to dokažejo s tem, d& glasujejo enkrat za komunističnega kandidata. Stališče KPI potrjuje tudi član o-Jtodnjega vodstva Achille Ochetto, no pomenilo, da mora naslednjih sedem let biti predsednik vlade demokristjan, tega pa komunisti ne sprejemajo*. Do tod polemike in sporazumevanje med socialisti in komunisti. Demokristjani sp se, kot smo že zabeležili, srečah s predstavniki PSDI, PLI in PRI. Galloni je vsem dejal, da KD pristaja na dogovarjanje pod pogojem, da se vsi odrečejo poskusom diskriminacij in načelnim odklanjanjem kandidatur. Pod temi pogoji je KD pripravljena tudi podpreti skupno laično kandidaturo, čeprav je Galloni v isti sapi dodal, da je tudi med demokristjani dovolj «laikov». Romita, Biondi in Biasini pa so demokrščanskemu predstavniku potrdili težnjo manjših laičnih strank, da konstruktivno prispevajo k sporazumu o novem predsedniku. Poudarili so, da se tokrat ni govorilo o imenih. Toliko v uradnih sporočilih. Vendar je Romita na srečanju z demokristjani verjetno izvedel kaj več, saj je takoj po pogovoru z Galloni-jem telefoniral Craxiju in Berlin-guerju. Srečanje med KD, KPI in PSI bo namreč jutri, ko se bo socialistični tajnik vrnil iz Bruslja. Tam pa se bosta srečala, na seji socialistične internacionale Craxi in Romita. Na koncu še vest, da so se predstavniki demokratičnih strank u-stavnega loka dogovorili o porazdelitvi »velikih volivcev* iz dvajsetih dežel in sicer tako, da bodo med njimi tudi predstavniki manjših strank. Načelni sporazum predvideva, da bo KD imela 24 predstavnikov, KPI 20, PSI 8, PSDI 2, po enega pa republikanci, liberalci, SVP in »Union Valdotaine*. (st.s.) NA DANAŠNJI SEJI VLADE Zasebne postaje in zamrznitev najemnin RIM — Na današnji vladni seji bodo med drugim razpravljali o dveh izredno pomembnih vprašanjih, in sicer o zasebnih radijskih in tclezivij-skih postajah in o zamrzitvi povišanja najemnin. Glede prvega vprašanja, ki zanima okrog dva tisoč radijskih in skoraj 400 televizijskih postaj, je minister za pošte in telekomunikacije Gullotti vložil zakonski osnutek, ki vnaša precej omejitev. PROCES ZARADI ŠKANDALA LOCKHEED DANES BO ODSTOPIL PROF. 0RI0 GIACCHI Javni tožilci so ga zavrnili, ker je bil pred časom v upravnem svetu neke družbe skupaj z bratoma Lefebvre Tajnik PSI Craxi govori v Trstu RIM — Prof. Orio Giacchi. član razširjenega ustavnega Sodišča, ki sodi bivšima ministroma Guiju in Tanassiju, bratoma Lefebvre in kopici drugih vidnih poslovnih mož, vpletenih v škandal Lockheed, bo danes odstopil. Vest, čeprav je poluradna, so potrdili tudi v krogih ustavnega sodišča in vse kaže, da je predsednik Rossi večkrat posegel, da bi prepričal docenta mi lanske katoliške univerze k temu koraku. «Afera Giacchi* je bruhnila na dan pred nedavnim, ko so nekateri italijanski listi objavili vest, da je bil univerzitetni docent član upravnega sveta neke družbe skupno z bratoma . Lefebvre. Zaradi tega so ga trije javni tožilci zavrnili, sodni zbor pa ni sprejel njihove zahteve, češ da je bila vložena prepozno. Vendar v tem tednu, od kar je sodni zbor podpisal razsodbo, ki je vzbudila znatno vznemirjenje v javnem mnenju, si je predsednik Rossi očitno prizadeval, da bi dosegel odstop sodnika, ki je, ne gle- de na utemeljenost ah ne obtožb zoper njega, bil znatno breme delu sodnega sveta. Prof. Giacchi, ki je kot kaže že pripravil odstopno pismo, ga bo izročil danes zjutraj predsedniku Rossiju. Obenem pa bo — tako je napovedal — začel sodni postopek proti listom, ki so ga označili kot »poslovnega partnerja* bratov Lefebvre, «ker —trdi — to je laž*. Kot je že napisal v nedavni spomenici naj bi le bežno poznal brata Le-febvre, tudi ker naj bi se ne veliko zanimal za delo upravnega sveta. S sodnim postopkom proti listom pa hoče znova dokazati, da «sem povsem sposoben trezne in objektivne presoje dejstev*. Proces zaradi škandala Lockheed se je nadaljeval tudi včeraj z zasliševanjem nekaterih prič. Prihodnji teden pa bo sodni zbor poglobil problem ameriških prič in odločil, če naj vključi med akte le kopije njihovih dosedanjih izjav, ali pa naj pošlje v ZDA lastno odposlanstvo, da jih znova zasliši. DANES SE KONČA 11. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Odnosi s sosedi in manjšine v središču razprav komisije za mednarodne odnose Od slovenskih delegatov na kongresu sla Bogdan Osolnik in Tomaž Beltram iz Nove Gorice poudarila izjemno razsežnost osimskih sporazumov - Danes dve plenarni zasedanji s sklepno besedo predsednika Tita BEOGRAD — Enajsti kongres jugoslovanskih komunistov, ki je začel delo v torek v Beogradu z uvodnim referatom predsednika Tita, se bliža koncu. Polne tri * dni so tekle žive in prizadeto razprave o vseh poglavitnih področjih življenja in delovanja Zveze komunistov Jugoslavije in jugoslovanske družbe. Vse delo kongresa je v teh dneh potekalo v šestih komisijah. Iz vseh razprav je bilo očitno, da gre za kongres, ki naj odločilno prispeva k utrjevanju samouprav ljanja kot izvirne oblike neposredne socialistične demokracije. V tej zvezi je visoko oceno dobil sistem sporazumevanja in dogovarjanja kot stalne oblike, v kateri se v jugoslovanski družbi razrešujejo vsa vprašanja in vzklajujejo različni interesi. Vse razprave so izhajale iz ocene, ki jo je o stanju v družbi in o razvojni usmeritvi ter o celotnem delovanju jugoslovanskili komunistov podal predsednik Tito. Med številnimi razpravljavci pa je bil zlasti zazfiaven nastop Edvarda Kardelja v komisiji za idejnopolitični razvoj Zveze komunistov. «Socia ližem ne more nositi avreole zgodovinske naprednosti, je dejal med drugim Edvard Kardelj, samo zato, ker S“ imenuje socializem, temveč ramo tako, če neprestano krepi družbeni položaj delovnega človeka in če vse bolj uspešno zadovoljuje njegove socialne, življenjske in Kulturne interese, če vse bolj razširja okvire njegove svobode in demokracije nasploh. To je prvi pogoj politične stabilnosti in progresivnosti naše družbe.* Posebne pozornosti je bil nadalje deležen nastop Miloša Minica v komisiji za mednarodne odnose, o čemer smo že poročali. O politiki neuvrščenosti je govoril tudi Josip Vrhovec, ki je označil pro-tiblokovsko bistvo politike neuvrščenosti. Naša revolucija je dejal Vrhovec, se je izrazila v nedeljivosti na-, še države kot socialistične in neuvrščene. V naši večnacionalni skupnosti se neuvrščenost ne izraža samo kot oblika našega delovanja v svetu, pač Pa tudi kot važen povezovalni dejavnik našega notranjega življenja. O družbenih gibanjih v sodobnem svetu in o protislovjih, ki dajejo pečat naši dobi, je govoril Aleksander Grlič-kov, lu je podal poglobljeno analizo stanja tak0 kapitalizma kot socializma. Socialistične in protikolonialne revolucije in gibanje neuvrščenosti so odprli obdobje narodnega in razrednega o-svobajan.ja ter spremenili celovit odnos družbenih in političnih sil v svetu. Na svetovno prizorišče so stopile sile, ki se bojujejo za nove družbene, politične in ekonomske odnose, za novo razdelitev svetovnega bogastva, za Z GOVOROM V TRSTU JE TAJNIK PSI SKLENIL VOLILNO KAMPANJO Craxi: «V duhu obnavljanja predlagamo socialista za predsednika republike» PSI podpira težnjo Slovencev po globalni zaščiti - Poseg prof. Volčiča Pred veliko množico, med katero je bilo kar precej mladine, je včeraj na Trgu sv. Antona zaključil volilno kampanjo socialistični tajnik Bettino Craxi. Pred njim sta krajše spregovorila pokrajinska tajnik PSI Carbone _________ in slovenski kandidat za deželne vo- ^ je v tedniku «Rinascita» pouda- j Aljoša Volčič, kj je poudaril, «1. da pomen, ki ga bo pri tokrat-j kolikšna je povezanost med krajevni izvolitvi predsednika republike ™ Poht‘k<). ln ,šlrs,m državnim in »bela enotnost levice, vendar ta e-! mednarodnim okvirom »če bi Ita-[Jotnost ne sme služiti razbijanju, j JjJ® tudi za korak nazaj,* je pa združevanju demokratičnih j dejal Volčič, «bi to prvi občutili - ....... Slovenci.* To je povezal s perspek- tivami za odobritev zakona o globalni -zaščiti slovenske manjšine, ki ga je izdelal socialistični poslanec Fortuna. Ta zakon, je dejal Volčič, je aktualen, saj izhaja iz načela, Iskreni demokrati in antifašisti 80 tako med demokristjani, kot med S°cialisti in tudi komunisti. Toda jjkv iz socialističnih vrst prihaja Domislek, da bi komunistična kandidatura za Kvirinal ne prejela zabosti glasov. «To dokazuje,* pripominja da morajo biti Slovenci prisotni v vseh odločujočih organih. To načelo priiinja Ochetto, «da imajo tudi j vsetl ociocujccin orgamn. lo načelo “Wilčni računi svojo težo.» Zato I Pa izvirno poudarja tudi »socialistih Ps KPI poudarja, da mora biti iz- m projekt italijanske družbe*, ki on poudarja dlra predsednika republike plod rav botežja med «osebni.mi značilnostmi kandidata in računom možne IVI ilC\J •Jbnka je zato kategoričen: «To je Mogoče le na osnovi sporazuma ?ied laiki in katoličani, med levico m KD». ..Toda Occhetto postavlja v ospre-Ne tudi dvom, ali morda prenaglo pstavljanje socialistične kandidate morda ne prikriva drugega ra-m*na: povzročiti radikalizacijo od-?0sav in nato spremeniti zaveznica. Komunisti so torej pripravlje-?,* podpreti Craxijevo pobudo, toda J-raxi mora zagotoviti, da slednja Je teži k spremembi zavezništev in ^ačanju k levemu centru. Se več. Occhetto zahteva, naj so-Palisti prekličejo teorijo o »razdeli* mest na vrhu države, kajti 7 bi bil izvoljen socialist za predhodnika republike bi to »avtomatič- ga je odobril torinski kongres PSI, ki teži k izgradnji demokratične in pluralistične družbe, ki prihaja do Ye6iiiie “krnai ga izvoli*. Zaključek izraza z nastajanjem novih subjek-',1- • ’ - *" tov. Med temi je vsekakor tudi na- rodna manjšina. Na to misel se je navezal v uvodu socialistični glavni tajnik Craxi, ko je potrdil, da »socialistična stranka jamči Slovencem, da se bo zavzemala za zaščito, ki naj bo celovita*. Nato je pozval Tržačane, naj potrdijo težnjo, ki je prišla do izraza na vobtvah 14. maja, ko se je PSI okrepila. Tržaške volitve potekajo v znamenju negativnih napetosti. V tem okviru je značilno prihajanje »tujih nosilcev kandidatnih list*, kot je na primer Panella, ki bi morda rad »koloniziral Trst*. Craxi je zato pozval Tržačane, naj ne razpršijo svojih glasov, ker je osamljevanje negativen pojav, med- tem ko glas za zanesljivo demokra-' stiti gospodarsko krizo, je Craxi tične sile jamči tržaškim organom poudaril nujnost, da se pri tem u-predstavniško moč, ki bo lahko po- pošteva «pravice človeka in pravice žitivno odjeknila tudi v Rimu. Craxi se je nato lotil osrednjih tem trenutne italijanske politike, predvsem perspektiv, ki so nastale po odstopu Giovannija Leoneja. »Dejansko Italija že dolgo časa ni imela pravega predsednika republike,* je dejal Craxj in si zaželel, da bo tudi pri izbiri novega državnega poglavarja prevladala težnja k splošni obnovi, za katero so socialisti prvi dali zgled. Nekaj pikrih puščic je Craxi naslovil morebitnim kandidatom, čeprav jih izrecno ni imenoval. Tako je poudaril, da bi »sedemdesetletniki morali v pokoj, ne pa na Kvirinal*, saj je celo zaostala katoliška cerkev sprejela sklep, da morajo »kardinali po 75. letu v pokoj*. To je očitno veljalo La Malfi. Glede predsednika republike je Craxi ponovil stališče strankinega vodstva: ne gre za izbiro med katoličanom in laikom, kar je v pretežno katoliški Italiji nesmisel, pač pa za izbiro, ab naj bo predsednik demokristjan. PSI meni, da ne. Zato predlaga svojo kandidaturo, ki bo predstavljala vse demokratične sile. Pri tem pa PSI ne pristaja na kakršnokoli obliko barantanja: «če nas bodo podprli, se bomo zahvalili, če pa nam bodo podporo o drekU, bomo o tem razmišljali.* Po polemiki s komunisti in demo kristjani, katere je obtožil, da te žijo k »dvobarvni koaliciji 'KPI -KD», je Craxi ponovil izhodišča politike »narodne enotnosti*, ki teži k dvema ciljema — normalizaciji demokratičnega življenja in premostitvi hude gospodarske krize. Ko je govoril o tem, kako premo- n a ra ve*. Glede «pravic človeka* je Craxi polemiziral s pojmovanjem varčevanja in odpovedi, za katere naj bi nosile vse breme delavske množice. Glede zaščite okolja pa je omenil dva primera, ki naravnost zadevajo našo deželo: gradnjo jedrskih central in morebitno prosto industrijsko cono na Krasu. V o-beh primerih, je poudaril tajnik PSI, je potrebno zaščititi naravo in človeka, ki naj imajo prednost pred kakršnimi koli interesi, (st.s.) praviaiejše mednarodne politične in ekonomske odnose. V celoti je razprava v komisiji za mednarodne odnose zajela prav vsa podroeja -mednarodne dejavnosti Jugoslavije in vsa poglavitna mednarodna ci so podrobno osvetlili vprašanja med-vprašanja našega časa. Razpravljal-narodnih gospodarskih odnosov, razorožitve in utrjevanja miru na svetu, Pa vprašanja, ki zadevajo evropsko varnost in seveda tudi perspektive socializma in podobno. V razpravi so namenili vidno pozornost tudi odnosom Jugoslavije s sosednimi državami jn v tej zvezi vprašanju narodnih manjšin, o manjšinskem vprašanju so spregovorili na kongresu številni delegati tako iz Slovenije in Makedo-DRAGO KOŠMRLJ (Nadal/emnje na zadnji strani) Tito sprejel delegaciji Slovencev iz Italije in Avstrije Predsednik republike in predsednik ZKJ Josip Broz Tito je v poslopju zveznega izvršnega sveta sprejel delegacijo slovenskih organizacij iz Italije in Avstrije — Slovenske kultumo-gospodarske zveze iz Trsta ter Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev iz Celovca — ki so bili gostje na kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Predstavniki zamejskih Slovencev so se predsedniku Titu zahvalili za pomoč, ki jo Jugoslavija nudi njihovemu boju za uveljavitev manjšinskih pravic. Predsednik Tito se je zanimal za njihove vtise s kongresa in sam podal kratko oceno kongresnih dni. iiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimin «Dan Jugoslavije na velesejmu Na 30. mednarodnem tržaškem velesejmu je bil včeraj «dan Jugoslavije*. Sejem si je ogledalo širše gospodarsko odposlanstvo iz SFRJ, ki ga je vodil podpredsednik gospodarske zbornice SR Slovenije dr. Boris Zidarič. Na tradicionalni tiskovni konferenci, na kateri je bila posneta naša slika, je dr. Zidarič orisal dosedanji razvoj poslovnega sodelovanja med Italijo ln Jugoslavijo in opozoril na nove perspektive, ki jih odpirajo osimski sporazumi. (Poročilo na 2. strani) RAIC0V0R J TRIM SIP VINSKIMI KANDIDATI SPETIČ, BENEDETIČ IN LOKAR 0 POMENU OBČINSKIH VOLITEV Tri slovenske kandidate na listah KPI, PSI in SSk za tržaške občinske volitve smo zaprosili, da nam v strnjenih besedah povedo, kako gledajo na pomen tokratnih občinskih volitev glede na splošni politični položaj v državi in specifični na Tržaškem, kjer gre v bistvu za to, ali se bodo osimski sporazumi na ravni krajevnih ustanov izvajali ali pa bodo sabotiram na škodo razvoja Trsta, nadaljnjega poglabljanja sožitja in odpiranja meje ter naših narodnostnih pravic. Stojan Spetič (KPI) Prisotnost velikega števila motilnih list in splošno zanimanje italijanske in jugoslovanske javnosti dokazujeta, kako prelomne so tokrat deželne in tržaške občinske volitve. Po majskih u-pravnih volitvah se bo itah.janska javnost spraševala, aii bo naša dežela dala signal napredka ali pa nazadovanja. Občutno bodo izidi pri nas vplivali celo na izbiro no\ ega državnega poglavarja. Jugoslovanski narodi in matična Slovenija pa hočejo vedeti, v kolikšni meri se v naših krajih še obujajo prikazni revanšizma in šovinizma, oziroma če bodo demokratične in napredne sile uspele na stežaj odpreti razvojne možnosti, ki jih našim krajem in obmejnemu prebivalstvu nudijo osimski sporazumi. To sta prva dva razloga, zaradi katerih pozivamo vse naše ljudi, naj tokrat povsod in dosledno podprejo napredne sile in predvsem KPI. Deželni svet Furlanije-Julijske krajine ter tržaški občinski svet pa bosta v Umi okviru morala odigrati pomembno vlogo načrtovalca in pobudnika novih smeri razvoja v smeri demokratizacije naše družbe, kakor tudi gospodarskega napredka. Zato je potrebno, da se dosedanja centri-stičnega večina zamenja z naprednejšimi ravnovesji, v okviru katerih naj se oblikuje po- da in zaviranja razvoja družbe nega napredka ter uveljavitve vseh levičarskih sil. Oholi poskusi zaviranja demokratičnega razvoja prihajajo še zlasti do izraza v Trstu, ki se trebna enotnost ljudskih in demokratičnih sil. Zaviralne, rušilne in protizgodovinske sile morajo biti tudi tokrat potisnjene v kot. Gorje nam, če bi jun uspelo vplivati na sile, kakor je KD, ki so v tem pogledu manj borbene in se predajajo vetru. To je, torej, drugi razlog za strnjen glas za liste KPI. Meseci, ki so pred nami, bodo odločilnega pomena za zaključek več kot tridesetletne bilke za globalno zakonsko zaščito Slovencev. Jeseni zapade rok za uresničitev osimskega ratifikacijskega zako-kona. pozimi pa rok komisije za oblikovanje predloga vladnega zaščitnega zakona. Medtem se bo v parlamentu morala pričeti razprava za odobritev dokončnega besedila zakona o naši zaščiti. Gorje nam, če bi v tem času ošibili Slovencem naklonjene sile, ki lahko v parlamentu dosežejo za našo skupnost zadovoljivo rešitev. Kajti globalna zaščita mora biti taka, da bomo z njo zadovoljni predvsem Slovenci in da bomo pri uresničevanju njenih norm odločilno soudeie-ženi. To predvideva skupno izdelani komuni stični zakonski predlog, ki široko jamči Slovencem avtonomijo in samoupravo. In to .je tretji razlog za glas KPI. Filibert Benedetič (PSI) Splošni politični položaj v državi ni tak, kot ga stalno prikazujejo nasprotniki vsakega napredka velikih ljudskih množic in delavskega razreda. Ti bi hoteli kar naprej obdržati v svojih rokah vso oblast in se z njo okoriščati. Zato vseskozi ustvarjajo ozračje grozeče napetosti in negotovosti, ki vnaša v ljudi zmedo, zaskrbljenost in tudi strah, posebno danes, ko so za rešitev iz kriznega stanja potrebni odločni premiki vse italijanske družbeno - politične stvarnosti. Jasno je predvsem to, da ni več mogoč dosedanji način vodenja države, ki jo nenehno pretresajo škandali vseh vrst, od zlorabe najvišjih oblastvenih položajev v privatne namene, do zaščite velikih monopolističnih sil in njihovih privilegijev. Bolj kot kdaj koli je torej danes potrebno, da se ljudske množice delovnih ljudi strnejo v skupno fronto proti oholim poskusom rušenja demokratičnega re- je s temi volitvami znašel v središču ostrih spopadov pri uresničitvi širšega načrta, vezanega na tako težko doseženi sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Pri tem o-čitno gre za uveljavitev dveh konceptov: ali za nadaljevanje stare politike, ki je toliko slabega prinesla ne samo slovenski narodnostni skupnosti, ampak celotnemu tukajšnjemu prebivalstvu, ali pa za prehod v boljše čase z novim pristopom k reševanju problemov na osnovi skrbnega načrtovanja stvarnih programov za razvoj gospodarstva, kulture, priznanja pravic in ustrezne zadostitve potrebam Slovencev, za razvoj mirnega sožitja in prijateljskega sodelovanja s sosednjo Jugoslavijo in z ostalimi narodi v Evropi in svetu. Proti uresničevanju te nove politike se danes zaganjajo raznoliki nosilci posebnih list, ki hočejo v imenu toliko poveličanih 65.000 podpisov zaustaviti kolo zgodovine in preprečiti v novem tržaškem občinskem svetu vsako možnost odpiranja in izvajanja določil osimskega sporazuma. Z zlorabo cenehih čustev se ti razboriti branilci svojevrstnega Trsta sklicujejo na posebno poslanstvo našega mesta v duhu velikih tradicij, kot da bi nas preteklost z vsemi tragedijami, ki so zajele prebivalstvo na tem ključnem prostoru, ničesar ne naučila. Kaj ti ljudje hočejo, pove že samo dejstvo, da so se v istem košu znašli glasniki desničarske fronte skupaj z zmedenimi preroki skrajne levice in naivnimi sanjači avstro-ogrskega cesarstva. In da se taki ljudje v svojih prizadevanjih za izničenje vsakega nadaljnjega poglabljanja sožitja in odprte meje zdaj sklicujejo na Slovence in na nevarnost onesnaževanja slovenske kraške zemlje po vsem, kar je že bilo storjeno, ni samo nesprejemljivo, ampak predvsem skrajno žaljivo. Zato 'y. potrebno tem večje zaupanje vsem demokratičnim strankam, predvsem pa levici, ki lahko jamči stvarno politiko obnove in razvoja Trsta. To ni samo volilni poziv slovenskega socialističnega kandidata, ampak predvsem obveza za nadaljnji boj socialistične stranke v celoti. Aleš Lokar (SSk) Kakor je izraženo že v vprašanju, je pomen občinskih volitev tokrat velik, ker se zopet bijemo za usodo Trsta, za sodelovanje med tu živečima narodriaitima, za slovenske narodnostne pravice. Razni govorniki vpijejo po tržaških ulicah, na trgih, da je bil Trst izdan, da sta ga izdala I-talija in Jugoslavija in podobno. Pri tem pa ne vidijo ali pa nočejo videti tega. kar se dogaja pred njihovimi očmi: Trst je glavno mesto italijanske dežele, je del Evropske gospodarske skupnosti, istočasno pa so dobrososedski odnosi odprli poti iz njegove- (Nadaljevanjs na zadnji strani) VČERAJ NA VOLILNEM ZBOROVANJU V ZGONIKU Drago Stoka o zakonskem osnutku za globalno zaščito manjšine v Številna zborovanja strank - Posvet kandidatov PSI na Opčinah ■ Danes zaključek volilne kampanje s posl. C. C. Pajetto (KPI) in posl. Benignom laccagninijem (KD) Sprejem na gen. konzulatu SFRJ ob dnevu Jugoslavije na velesejmu Volilna kampanja pred nedeljskimi volitvami, iz katerih bodo izšli novi deželni, občinski in rajonski sveti, se bo opolnoči zaključila. Zvočniki bodo utihnili, propagandni aparati se bodo ustavili, kandidati pa se bodo oddahnili od utrudljivega krožarjenja od vasi do vasi, od centra do periferije. Danes so razne stranke volilno kampanjo že zaključile, med temi socialistična stranka Italije z govorom vsedržavnega tajnika stranke posl. Craxija (o katerem poročamo na prvi strani), PSDI z govorom podtajnika stranke posl. Nicolazzi-ja in PLI z vsedržavnim tajnikom posl. Zanonejem. Danes pa bodo predvolilni bqj zaključili KPI s političnim shodom na Trgu sv. Jakoba (ob 20.30), kjer bo glavni govornik posl. Gian Carlo Pajetta in KD s posl. Zaccagninijem, ki bo govoril ob 20.30 na Trgu sv. Antona. Slovenska skupnost bo zaključila volilno kampanjo na Tržaškem z zborovanjem na trgu v Nabrežini, kjer bosta ob 20. uri govorila deželni tajnik Drago Štoka in član vodstva narodnega sveta koroških Slovencev Karel Smole, ki bo govoril o pomenu samostojnega nastopa manjšine v političnem življenju. O-ba govornika bosta nato govorila tudi na zaključnem zborovanju ob 21.30 v Sovodnjah. Sinoči je Drago Štoka govoril v Zgoniku o osnutku zakona SSk za globalno zaščito in poudaril, da je SSk v sedanji zakonodajni dobi prva vložila v obliki peticije v parlamentu in kot osnutek zakona v deželnem svetu zakonski osnutek, ki predvideva globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji in ki upošteva vsa določila osimskega sporazuma. Štoka je poudaril prepričanje, da bo ta osnutek posebnega pomena pri izdelavi dokončnega besedila, s čimer se sedaj ukvarja komisija pri predsedstvu vlade. V Zgoniku je govoril tudi pokrajinski svetovalec SSk Bojan Brezigar, v vaseh devinsko - nabrežinske občine pa občinski svetovalec Antek Terčon. Nadaljuje se tudi volilna tribuna na televizijskih ekranih. Včeraj je na prvi televizijski mreži govoril deželni tajnik dr. Drago Štoka, danes pa bosta govorila na zasebnih televizijskih mrežah dva predstavnika SSk: ob 21.10 bo po Tele 4 govoril nosilec kandidatne liste za ftiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiM Preferenčni glas za slovenske kandidate Vsak glas je dragocen, še zlasti pa je ovrednoten preferenčni glas. Volilni sistem je pač tak, da je še posebej važno, da pravilno glasujemo za stranko, za volilni znak, za katerega smo se odločili in da podpremo kandidata ali kandidate, ki bodo najbolj učinkovito zagovarjali naše pravice. Pri tem je še zlasti važno, da izvolimo ali uveljavimo slovenske kandidate na listah vsedržavnih strank, ki zagovarjajo pravice slovenske narodnostne skupnosti, ali da izberemo ustrezne kandidate na listi Slovenske skupnosti. V Trstu bomo prejeli tri glasovnice. Za deželni svet imajo stvarne možnosti za izvolitev, ali se bodo uveljavili ,naslednji slovenski kandidati: na listi Slovenske skupnosti Drago Štoka, na listi KPI Boris Iskra in na listi PSI Aljoša Volčič. Skupno pa lahko oddamo štiri preferenčne glase. Za tržaški občinski svet imajo stvarne možnosti izvolitve naslednji slovenski kandidati: na listi KPI Stojan Spetič, Ravel Kodrič, Marta Ivašič in Dušana Valečič, na listi PSI Filibert Benedetič, na listi Slovenske skupnosti pa A-leš Lokar. Poleg tega bomo prejeli še glasovnico za rajonske svete, kjer so prav tako važni preferenčni glasovi. Seznam kandidatov je razobe-šen tudi na vsakem volišču. občinski svet prof. Aleš Lokar, po videmski Telefriuli pa bo ob isti uri govoril tržaški pokrajinski svetovalec Bojan Brezigar. Kot smo poročali že včeraj, so se v sredo zvečer zbrali v dvorani Poleta na Opčinah kandidati PSI, predvsem s kraškega področja za zaključni posvet pred nedeljskimi volitvami. Sestanku je predsedoval član vodstva tržaške federacije in kandidat na deželnih volitvah Ar-naldo Pittoni, ki je v svojem u-vodnetn posegu orisal sedanji politični trenutek v tržaški pokrajini in v celotni deželi. Poudaril je organizacijski napor 'PSI v tej vo-i lilni kampanji, ki je tokrat še toliko bolj zapletena zaradi prisotnosti novih in nestvarnih političnih formacij. Slovenski kandidat na deželnih volitvah Aljoša Volčič .je podrobneje razčlenil vrsto vprašanj v zvezi z osimskim sporazumom, ki neposredno zanimajo tudi Slovence na Krasu tako zaradi predvidene proste cone, kot zaradi zakona o globalni zaščiti, ki ga pripravlja posebna vladna komisija, katere član je tudi sam. Filibert Benedetič, slovenski kandidat na \ tržaških občinskih volitvah pa je najprej poročal o dosedanji predvolilni propagandi slovenskih socialističnih kandidatov, nato pa je v glavnih obrisih nakazal, kako bo PSI preko svojih izvoljenih svetovalcev v občinskem svetu in v raznih konzultah skušala uresničevati vse tiste točke iz svojega programa, ki so za njeno politično kvalifikacijo bistveno važne. In med te spada tudi pravica do uporabe slovenščine v občinskem svetu ter drugi problemi Slovencev v Trstu. Za KPI so včeraj med drugim govorili tudi Miloš Budin, Marta Ivašič, Ravel Kodrič in kandidat za deželni svet Boris Iskra. V svojih posegih so tokrat pou darili, da KPI računa na resnost in razgledanost Slovencev. Vsi se zavedamo, kolikšen političen po men imajo te volitve, ko bomo odgovarjali na vprašanje, ali naj se učvrsti iskanje enotnosti demokratičnih in ljudskih sil, da si bo družba, katere del smo tudi Slovenci, opomogla iz te krize. KPI poziva Slovence k boju, da podprejo linijo stranke, ki se zavzema za strogost in pravičnost , v družbenih odnosih. Obenem pa naj osamijo pojave starega in hovega antikomunizma, ki bi rad potisnil kolo italijanske politike ' za deset let nazaj. Da se to ne bo zgodilo, naj Slovenci odločilno pripomorejo k porazu cehovskih interesov tistih meščanskih sil, ki sta jim bila nered in dosedanje stanje pogodu. Volilno kampan jo bo drevi ob 22. uri na Goldonijevem trgu zaklju čila tudi DP, ko bosta govorila posl. Massimo Gorla in posl. Mim-mo Pinto. • Tržaški geofizični observatorij je v zadnjih 24. urah (od 21. do 22. t.m.) zaznaval dva potresna sunka. Prvi sunek so inštrumenti zaznavali v jami pri Biščkih in sicer ob 14. uri, drugi pa ob 4. zjutraj. Epicenter prvega sunka je bil pri Solunu, mesto je potres že hudo prizadel, sunek je bil 5,5 jakostne stopnje po Rihterjevi lestvici. Drugi sunek, 4,8 jakostne stopnje, so zaznavali v bližini madžarskega mesta Iekescsaia. Prednostne lestvice za ljudska stanovanja Na oglasni deski IACP v Trstu so objavljene prednostne lestvice za dodelitev ljudskih stanovanj v tržaški pokrajini. Prednostne lestvice upoštevajo naslednje občine: Devin - Nabrežina, Dolina, Milje, Zgonik ter 298 stanovanj v tržaškem okolišu Rocol - Melara. Mednarodni dan lesa na sejmu V okviru spremnih dejavnosti tržaškega velesejma je bil včeraj v glavni dvorani trgovinske zbornice 13. mednarodni dan o lesni trgovini, ki so se ga udeležili številni poslovni ljudje in strokovnjaki iz Italije in iz 17 tujih držav. Po pozdravnih besedah predsednika velesejmske ustanove dr. Tore-selle je glavno poročilo o »Odnosih med proizvajalci in uvozniki lesa v minili Volilna zborovanja KPI Ob 9.30 na Trgu Stare mi trtice (Braida); ob 9.30 pred veleblagovnico PAM (Pacor); ob 10.00 na Trgu Puecher (Pacor); ob 10.30 na Trgu Valmaura (Šema); ob 10.30 V Ul. Carducci (Braida); ob 10.30 na Trgu Garibaldi (Cuffaro); ob 10.30 na Trgu Marconi - Milje (Bur-lo) ; ob 10.45 v Ul. Ponzianino (Pacor); ob 11.00 na Trgu Gioberti (Mechini, član centralnega komiteja KPI); ob 11.15 na Korzu Italia (Braida); ob 11.30 na Trgu sv. Jakoba (Dama); ob 11.30 na Trgu sv. Antona (Rossetti); ob 12.00 na Trgu Sinigallia (Poli); ob 12.00 pred Arzenalom - Sv. Marka (Vidali) ;ob 12.00 pred ladjedelnico Alto Adria-tico - Milje (Nicolini); ob 12.15 v Ul. Aldegardi (Ivašič); ob 16.30 pred tovarno Italsider (Cuffaro); ob 17.00 v Ul. Combi (Zanin in Cian); ob 18.00 v Ul. Costalunga (Vascotto in Cemich); ob 18.00 na Nabrežju Grumula (Rossetti); ob 18.00 v Ul. Zanella (Tonel); ob 18.00 v Naselju S. Mauro (Colli); ob 19.00 v Ul. Archi (Tonel); ob 19.00 v Ul. Ponziana (Monfalcon); ob 19.00 v Ribiškem Naselju (Colli); ob 20.30 v Boljuncu in ob 21.15 v Dolini (Iskra), SSk Ob 10.00 na Trgu Tra i Rivi, ob 10.30 na Ponterošu, ob 11.00 na Borznem trgu, ob 11.30 na Trgu Goldoni, ob 12.00 na Trgu Stare mitnice, ob 12.30 na Trgu sv. Jakoba, ob 17.30 v Bazovici, ob 18.30 na Opčinah, ob 20.00 v Nabrežini in ob 20.00 na Trgu Gioberti - Sv. Ivan. današnji stvarnosti* podal predstavnik Vsedržavne zveze trgovcev z lesom in pluto ing. Lucentini. Govornik je poudaril, da sta revalva-cija nekaterih valut in devalvacija nekaterih drugih v zadnjem času povzročili določen nered v odnosih med deželami, ki proizvajajo in izvažajo les ter državami, ki ga nasprotno v pretežni meri uvažajo. Zaradi tega se v mednarodnih krogih čuti potreba, da bi se zainteresirani gospodarstveniki srečali na mednarodni ravni vsaj dvakrat na leto, in sicer oktobra kakor doslej, poleg tega pa še enkrat v juniju, in to najbolje v okviru tržaškega velesejma. Še najbolj pa bi ustrezala rešitev, da bi v Trstu ustanovili poseben »center za mednarodna srečanja*, kjer naj bi sprotno obravnavali vprašanja, povezana s proizvodnjo in razpečevanjem lesa in nekaterih lesnih izdelkov, kot so zlasti vezane plošče, žagan ter delno obdelan les iglavcev in listavcev. Predlog je naletel na odobravanje številnih predstavnikov tujih držav. Tako so nanj pristali predstavnik Avstralije dr. Goess, predstavnik Finske Miettinen, Lemaignen za Francijo, ing. Donzov (Sovjetska zveza), Kaufman (Kanada) Hassan (Indonezija) in drugi. Pristanek tržaških poslovnih krogov je izrazil predsednik tukajšnjega združenja lesnih trgovcev P. Isoardi SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SREČKO KOSOVEL* v Trstu, Čampo S. Luigi 11, tel. 793-167 in 722-246 priredi od 31. julija do 30. avgusta letos TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE ZA DIJAKE VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Vpisovanje danes od 9. do 12. ure. V primeru da bo nezadostno ( število vpisanih, tečaja ne bo. Jutri ob 21. uri bo na Kolonkovcu VEČER PRI KRESU. Nastopajo škedenjski pevski zbor, otroci šole »Ivan Grbec* iz Skednja s folklornimi plesi in pesmijo. Nastop bo na prostem na športnem igrišču pri cerkvi na Kolonkovcu. Ob tradicionalnem dnevu Jugoslavije na jubilejnem tržaškem sejmu je generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, priredil sinoči sprejem v prijetnem okolju parka, ki obdaja poslopje generalnega konzulata. Sprejema so se udeležili številni predstavniki tržaškega italijanskega in slovenskega gospodarskega, političnega, upravnega, kulturnega in javnega življenja, visoki predstavniki oficirskega zbora in konzularni zastopniki v Trstu. Med drugimi so bili prisotni podpredsednik deželnega odbora Stop-per, tržaški župan Spaccini z več-| jim številom občinskih odbornikov. slovenska poslanka Jelka Gerbec, prefekt dr. Marosu, kvestor dr. Giu-sti, goriški župan De Simone, župani slovenskih občin na Tržaškem in Goriškem, tajnik SKGZ Dušan Udovič, predsednik SDGZ dr. Vito Svetina, predsednik tržaškega velesejma dr. Toresella, ataše veleposlaništva SFRJ v Rimu za gospodarske zadeve Uroš Markič, predsednik odbora izvršnega sveta SR Slovenije za mednarodne odnose Marjan Osolnik, predsednik odbora za mednarodne odnose skupščine SRS Bojan Lubej, predsednik odbora izvršnega sveta SR Hrvatske za mednarodne odnose Ljubo Majerič, predsednik odbora za gospodarska vprašanja SRS Jan, podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije dr. Boris Zidarič, podpredsednik gospodarske zbornice Hrvatske Novačič, predstavniki primorskih občin in poslovnih krogov iz obmejnega področja in številni drugi. Sprejem je {»tekel v tradicionalnem prijetnem razpoloženju, obenem pa je nudil priložnost za neformalne stike in razgovore med gospodarskimi operaterji Trsta, Gorice, Slovenije in Hrvaške. Na sliki: generalni konzul SFRJ I. Renko z nekaterimi gosti. «DAN JUGOSLAVIJE* NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Italija in Jugoslavija odločeni speljati do konca vsebino in dobrososedski duh osimskih sporazumov Na tiskovni konferenci podpredsednika gospodarske zbornice SR Slovenije dr. Borisa Zidariča v ospredju tudi gospodarski odnosi med obmejnimi območji - Kriteriji poslovanja v bodoči industrijski coni ■ Posegi za poživitev blagovne menjave po avtonomnih računih Na tržaškem velesejmu je včeraj potekal »dan Jugoslavije*. Ob tej priliki je dopotovalo v naše mesto širše gospodarsko odposlanstvo iz naše matične domovine, ki ga je vodil podpredsednik gospodarske zbornice SR Slovenije dr. Boris Zi darič in v katerem so bili predsednik odbora za zunanje zadeve pri IS Slovenije Marjan Osolnik, predsednik odbora- za gospodarske stike Jernej Jan, predsednik odbora za mednarodne odnose Bojan Lubej, predsednik odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje Rožman, go spodarski svetnik na jugoslovanski ambasadi v Rimu Uroš Markič, podpredsednik gospodarske zbornice SR Hrvatske Ivan Novačič. predsednik odbora za odnose s tujino pri IS- Hrvatske Ljubo Majerič in predsednik reške gospodarske zbornice Zvonko Poščič. Odposlanstvo sta spremljala jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko in konzul Lucijan Benolič. Goste je ob vstopu na sejmišče pozdravil član vodstva velesejma dr. Petrucco, kj je v krajšem posegu izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da je Jugoslavija letos že tridesetič uradno prisotna na sejmu. Nadalje je izrazil prepričanje, da bodo podjetja iz SFRJ sodelovala tudi na specializiranih prireditvah, ki jih bo sejemska ustanova v prihodnje organizirala v obnovljenih razstavnih paviljonih. Sledila je tradicionalna tiskovna konferenca, katere so se udeležile številne osebnosti z našega področja, med temi pod ravnatelj trgovinske zbornice dr. Maurel, odbornik dr. Vatta, predsednik tržaška delegacije italijansko - jugoslovanske zbornice dr. Latcovich, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina in drugi. Konferenco je imel podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije dr. B. Zidarič, ki je obravnaval predvsem vprašanja v zvezi z osimskimi sporazumi in z gospodarskim sodelovanjem med obmejnimi območji Italije in Jugoslavije. Poudaril je, da se z osimsko problematiko danes ukvarja okrog 15 meddržavnih komisij, medtem ko se vzporedno vodijo razgovori o «največjem možnem varstvu državljanov pripadnikov manjšin*. To pomeni, da sta obe državi pognali v tek veliko kolesje, ker sta trdno odločeni speljati do konca vsebino in dobrososedski duh osimskih sporazumov. Dr. Zidarič je nadalje poudaril nekatere pripravljalne naloge, ki zahtevajo skupno delovanje. Med take naloge sodijo predvsem študije za izboljšanje gospodarskega sodelovanja na mejnih območjih, skupne raziskave in uporaba naravnih bogastev ter energetskih virov, izdelava programov za sodelova-rje v kmetijstvu in vzpostavitev sodelovanja med sevemojadranskimi lukami, za kar se marajo zavzeti zlasti trgovinske zbornice na obeh straneh meje. Govornik se je nato dotaknil vprašanja blagovne menjave po tržaškem in goriškem obmejnem računu in poudaril nujnost vključitve — poleg gole trgovinske dejavnosti — raznih oblik dolgoročne industrijske kooperacije. V tej zvezi je Jugoslavija predlagala odprtje brezcarinskih globalov 1 milijarde lir za tržaški in 700 milijonov lir za goriški sporazum. Da bi zmanjšali pozitivne salde na teh računih pa so sklenili odvesti iz letošnjega glo-bala za uvoz blaga široke potrošnje vsoto 6 milijard lir v oba obmejna računa ter vključiti vanju tudi del jugoslovanskega uvoza strojev in opreme. Kar zadeva sodelovanje med podjetji v obmejnem pasu, je dr. Zidarič omenil možnost kooperacije med bodočo ei.ergetsko cono v Ko-p.-u jn čistilnico Aquilo, mpžnpsj skupnega izkoriščanja termoelektrarne v Kopru in terminalov za plin, možnost sovlaganja v petrokemične objekte in kooperacije med že omenjen,, Aquilo in koprskim podjetjem Iplas. V zvezi s predvidenim sodelovanjem med lukami ob severnem Jadranu pa je predlagal ustanovitev stalne delovne - koordi-nativne skupine, ki naj bi izdelala konkretne programe za to sodelovanje. Nadaljnji argument, ki se ga je dotaknil govornik, je veljal industrijski coni na Krasu. Ta cona, ki bo velikega pomena za splošno gospodarstvo -obeh držav, še zlasti pa za Trst in Sežano, mora biti namenjena predvsem proizvodnim dejavnostim ob uspoštevanju potreb po izvozu blaga v EGS in v dežele v razvoju. Dostop v cono morajo imeti predvsem kapitalno intenzivne industrije z visoko razvito tehnologijo, katerih dejavnost mora biti poleg vsega vsklajena z ekologijo prizadetega območja. Dr. Zidarič se je na koncu dotaknil vprašanja narodnostnih rriani’-šin v obmejnih krajih in naglasil, da se morata tudi manjšini tvorno vključevati v gospodarske odnose med obema državama. Tvorno angažirana in »globalno zaščitena narodnostna manjšina pa je vedno vez ki v duhu tvornega sožitja, dva različna naroda druži in ne razdvaja* — je zaključil govornik. Prisotni časnikarji in gospodarstveniki so nato postavili vrsto vprašanj, ki so se nanašala predvsem na poslovanje po avtonomnih računih in v okviru sejemskega sporazuma «Alpe Adria*, na ponudbe jugoslovanskega lesa na italijanskem tržišču, na sodelovanje med Trstom in Reko ter na razna pripravljalna dela v zvezi z uresničitvijo industrijske cone na Krasu. Za- llll•lllllllllllllllllll•IIIHII■lllllllll•l■IIIIIIIIMItllMllllllltl|||m Justo in Viktor Vecchiet darujeta 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Za nove obleke mešanega pevskega zbora Slavec iz Ricmanj darujeta Mag' da Komar 10.000 ter Rosana Hrvati* 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivanke Svetlič darujeta Darinka in Danilo Mihelid 3.000 lir za ŠD Sokol. Namesto cvetja na grob Marij* Švigelj daruje Pija Rauber 10.000 W za ŠD Polet. V isti namen darujeta Anica in Marcelo Malalan 10.000 W za ŠD Polet. Sporočamo, da bo pogreb pok. Pavle Sulčič danes, v petek, 23. junija, ob 13. urt iz mrtvašnice glavne bolnišnice na P0" kopališče v Sv. Križu. Žalujoči sorodniki Trst, 23. junija 1978 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi EMIL MARUŠIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 23. 6., ob 15. uri izpred hiše žalosti, Salež št. 20. Žalujoči: žena Angela, hči Anuška z možem, Kristina, tast, brat z družino, svakinja z družino ter ostali sorodniki. Salež, Slivno, Prosek, Sydney, 23. junija 1978 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila OLGA ŽAFRAN vd. BORČIČ Pogreb bo danes, 23. t.m., ob 16. uri na pokopališče v Izoli Žalujoči: vnuk, zet, sestra, brat, nečaki ter ostalo sorodstvo Trst, Kroglje, Zemun, Lonjer, Ricmanje, 23. junija 1978 DIUIUK VESTI NA ZADNJI STKANI Dotrpel je naš dragi JOŽEF STARC (Repa) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 24. t.m., ob 17. url iz hiše žalosti, Kontovel št. 112. Žalujoči: brat Viktor, svakinja Milka, nečakinji Slava In Anica z družinama Kontovel, 23. junija 1978 Mnenja mladih kandidatov za tržaške občinske volitve GORIŠKI DNEVNIK Tržaški občinski svet bo v prihodnji mandatni dobi pred izredno i težkimi in zahtevnimi nalogami. ' Izvajanje osimskih sporazumov in hoj za uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti sta za j »as prav gotovo med najpomemb-! tiejšimi. Kakšna bo ob vsem tem Jjfoga bodočega občinskega sveta? , To smo vprašali nekatere kandida- ■ te na vseh treh listah, za katere Olasujejo Slovenci. To so Ravel Ko- ■ drič in Marta lvašič, ki kandidira-; ta na listi KP1 in ki imata stvar- : »e možnosti izvolitve in Edi Košu-j ta, ki kandidira na listi PSI ter j Marija Besednjak na listi SSk. Ravel Kodrič (KPI) Sporazumi o sodelovanju med I-talijo in Jugoslavijo so Trstu odprli nova obzorja. Ne zastre jih še tako zakrknjeno malikovanje melone in helebarde sovražnikov sporazumevanja. In vendar utegne nji-j hov prekomeren vpliv v tržaški občinski upravi ta obzorja začasno zožiti in zamegliti; kajti pred njiho-; Hm izsiljevanjem ni vama tudi pre-i nekatera stranka, ki vendar razglaša svojo naklonjenost temu sporazumevanju. Globino teh obzorij lahko zato do-] cela premeri le tak občinski svet, hi bo v njem prepričljivost številč-| »ega razmerja vsilila dosedanjemu krmarju delitev oblasti v tistem slo-| žnem naporu, ki naj strne in spro-i ši ves ustvarjalni naboj tržaškili delovnih ,ljudi. Nova upravna telesa, rajonski sve-j h, lahko izkrčijo pot vse širšemu Soodločanju občanov pri upravi krajevnih koristi. Ali rajonskim svetom i ha šele novi občinski svet dodelil | Pristojnosti in oblast, prisodil pro-| »tore in uslužbence in odmeril poseben denar; občinski svet bo kajpak tem radodarnejši, kolikor bolj *e bo v njem razmerje sil prevesilo na stran zagovornikov krajevne samouprave in ljudskih potreb. Tržaškim Slovencem pomeni ustanovitev rajonskih svetov tudi priložnost, da zasučejo tisti tok razmer, hi jih je stoletja odganjal od odločanja, ker ga je uravnaval krmar tujega stanu in rodu. Zato naj navzočnost slovenskih rajonskih svetovalcev izpriča resda neenakomerno, a vendar strnjeno naseljenost Slovencev v tržaški občini. Njiliova Prva skrb naj gre doslednemu spoštovanju pravice do materinščine iri zagovarjanju načela dvojezičnosti pri vseh opravilih rajonske uprave. Kajti le z dejanskim potegovali domogli do celovite zakonske za-njem za svoje pravice se bomo kma-ščite naših pravic in dokončno odpravili sleherno bedno slepomišenje krajevnih oblasti. A slovenski svetovalci naj zlasti bolj koristili, če bodo kos potrebam, ki so vsem prebivalcem obče. Prazen up goji, kdor meni, da mu je obdelovati zgolj svoj vrtiček; ta se je zapisal počasnemu, mučnemu odmiranju. Politični predlog komunistov o složnem naporu vseh tržaških ljudskih sil ponuja tudi tržaškim Slovencem priložnost, da složno stopijo h krmilu. Edi Košuta (PSI) Te občinske volitve imajo izredno važnost, ker bo od izida odvisen razvoj našega mesta in pra-f vilno uresničevanje osimskih spo-razumov. Vse stranke polagajo vanje veliko važnost, posebno po pojavu tistih prevratniških desničarskih sil, ki skušajo v mestu razbiti demokratično enotnost in zatreti sožitje med tukaj živečimi Italijani in Slovenci. Odločalo se bo tudi o našem položaju, o naših pravicah, zato pričakujemo od izida volitev, da se bo naš položaj, tako družbeni kot gospodarski, izboljšal. Važne so tudi volitve novih rajonskih svetov, ki so primer decentralizacije uprave, v katerih bodo lahko prebivalci sami odločali o problemih, ki se jih tičejo. Ker bodo imeli moč za odločanje o posameznih problemih, je važno, da Slovenci vstopimo v svete in neposredno odločamo o našem položaju in uvedemo rabo našega materinega jezika. Seveda bo moral občinski svet skrbeti za pravilno izvajanje osimskih sporazumov, ker bo to pomagalo slovenski narodnostni skupnosti, da bo lahko v dokaj kratkem času dobila zaščitni zakon, kar ji bo omogočilo neko večjo avtonomijo, in bo lahko razvijala ne le gospodarske, ampak tudi družbene in kulturne odnose s sosednjimi državami. Marta lvašič (KPI) : I,-, Rada bi pove da,la' da.,\° volitve priložnost “ za to, da začne-|§ mo tudi pri nas ! uveljavljati večje sodelovanje, večjo soudeležbo * ' * : prebivalcev v po- |Jte^ litičnem življe-Ma nju, da se ne bo ^ več odločalo nad ’ * m glavami ljudi. To sicer v teh dneh vsi', poudarjajo, vendar mislim, da je potreben, za to da ta proces tudi uresničimo, najprej podroben program prilagojen občinski stvarnosti in značilnim potrebam posameznih rajonov in vasi — potem pa prisotnost takih svetovalcev, ki so v stiku z življenjem v posameznih krajih in na delovnih lil mestih, ki doživljajo tudi na svoji koži probleme, ki sodelujejo in vodijo boje in prizadevanja za njihovo reševanje. Za nas je še posebej važno, da so izvoljeni slovenski kandidati, ki so aktivni v družbenem življenju, ki delujejo v manjšinskih organizacijah. Mislim, da programi in kandidatne liste KPI vsemu temu ustrezajo. Zdi se mi pomembno, da pride v delu novih svetov v večji meri do izraza tudi glas žena. V novem občinskem svetu bo namreč treba še vedno veliko dela, da se rešijo problemi, ki bližje zadevajo ženo, posebno tudi slovenske žene. Naj omenim samo dolgotrajen boj v zadnjih letih za nove sekcije občinskih vrtcev n.pr. v Bazovici, v Križu, na Opčinah ali pri Svetem Ivanu. Ravno tako bo treba nadaljevati akcijo za dvojezično poslovanje svetov in tudi obeh konzorcijev, za dvojezično toponomastiko in za poimenovanje ulic, saj se ne moremo zadovoljiti s samo kratko Prešernovo ulico. Predvsem pa se mi zdi važno, da tudi občinski svet enotno, podpre — tako kot je že pokrajinski svet — potrebo po globalni zaščiti slovenske manjšine. Marija Besednjak (SSk) Občinski svet v Trstu je vedno pomenil mnogo več kot navaden upravni organ. To posebno vlogo je imel v okviru nekdanje Avstrije in tudi v vsem obdobju po drugi svetovni vojni. To predvsem zaradi obsega mestnega območja, ki vključuje italijansko in slovensko prebivalstvo ter pristanišče z vso svojo politično in gospodarsko težo. Zato je povsem razumljivo, da se je v mestnem svetu o-dražalo tudi širše politično dogajanje, ki je nujno zadevalo v živo tako Slovence kot Italijane. Zaradi tega se člani tržaškega občinskega sveta niso omejevali samo na strogo upravne zadeve, ampak so vedno bili glasniki tudi širših političnih teženj. To je veljalo tudi za nas Slovence v preteklosti in bo prav gotovo tudi v prihodnjo-sti. Dovolj je, da se spomnimo naporov slovenskih predstavnikov za ustanovitev naših šol in uveljavljanje slovenščine od Nabergoja do Dolharja. Zato bodo izvoljeni Sim venci v bodoči občinski svet morali nadaljevati ž bojem za uveljavljanje enakopravnosti med tu živečima narodoma. Odločilno vlogo bo tržaški mestni svet imel tudi pri u-veljavljanju vseh delov osimskega sporazuma, vključno na področju manjšinske zaščite, prometnih zvez z zaledjem in nadaljnjim razvojem pristaniških dejavnosti. NASTOPI VODILNIH ITALIJANSKIH POLITIKOV Danes se zaključi javna propaganda za upravne volitve 25. in 26. junija Poziv Mladinskega krožka Gorica ■ Izjava nekaterih družbeno angažiranih Vedo, da bodo svojim rojakom naj- POGOVORI O RAJONSKIH SVETIH V nedeljo bomo poleg deželnega In občinskega sveta prvič neposredno volili tudi svoje predstavnike v rajonske svete. Problemov, s katerimi se bodo rajonski svetovalci posameznih okolišev spoprijemali je veliko. To je izzvenelo iz razgovorov s slovenskimi kandidati kraških ter vseh predmestnih okolišev. Ostajajo še trije strogo mestni okoliši, to je 5. okoliš za Novo mesto in Novo mitnico, 6. okoliš za Sv. Vid in Staro mesto ter 7. okoliš za Staro mitnico. O problemih, s katerimi se srečujemo v teh predelih, objavljamo skrajšane izjave nekaterih slovenskih kandidatov. Tomaž Simčič (SSk) 5. okoliš — Novo mesto -:Y Novo mesto J - Nova mitnica f je trgovsko in i! upravno srce trii žaške občine. V tem predelu se je osredotočila mala trgovina s kupci preko meje, kar prinaša številne f '■ probleme, o ka- ■ ■ terih tisk od ča »a do časa obširno poroča, ko govori o prestolnici blue-jeansov, o krošnjarstvu, o špekulacijah, o prometnih vozliščih, o mestni čistoči. Za Slovence je posebno pomembno dejstvo, da imajo sedež v sre dišču mesta skoraj vse najpomembnejše kulturne in družbene ustanove naše manjšine. Pri Novem sv. Antonu je slovenska maša, edina l tem rajonu, o kateri se zadnje nase razpravlja o slovenski osebji župniji ali pa o dušnopastirskem ledišču ravno za to področje. Po členu 18 občinskega pravilnika o rajonskih svetih imajo leti travico, da navežejo stike z društvi in organizacijami, ki delujejo »a teritoriju. V 5. rajonskem svetu se morala taka pobuda, po mnenju SSk, nujno razširiti tudi na sionsko prebivalstvo in na njegove »stanove, ki so tu tako močno za kopane. Nadja Maganja (SSk) 6- okoliš — Sv. Vid, Staro mesto Mestni prede \ li, ki jih zdru-::1! žuje rajonski : svet Sv. Vid -Staro mesto, so med seboj precej različni. Slovenci smo v rajonu verjetno manj prisotni || kot drugje, vsaj na zunaj se ta prisotnost ne kake z društvi, prireditvami in podobno. Poudariti pa je treba, da tudi Staro mesto že po najstarejših dokumentih vključuje slovensko prebivalstvo, zato je tudi slovenska politična prisotnost potrebna. Najhujši položaj ima stari predeli ki izgublja prebivalstvo; in vključuje veliko število izredno revnih posameznikov in starih družin. Odgovornosti oblasti so velike, saj je bil šele pred kratkim odobren načrt za poživitev mestnega tkiva, za sanacijo propadajočih predelov in podobno. Kdaj se bo načrt začel izvajati, je še veliko vprašanje. V rajonu Sv. Vid - Staro mesto je tudi večje število knjižnic, muzejev, zgodovinskih objektov. Še bolj je treba te ustanove odpreti vsemu prebivalstvu, jih povezati z utripom mestnega življenja, povezati s turističnimi pobudami. Odločno pa je treba tudi zahtevati, da se v njih pravično odraža tudi slovenska komponenta tržaške občine. Silvij Kobal (KPI) 7. okoliš — Stara mitnica fs ••• •••• • r liii V našem ra i jonu prebiva ze lo heterogeno prebivalstvo, zalo so tudi pro1 biemi različni in tudi težko rešljivi. Naša stranka je v svojem volilnem programu poudarila nekatere probleme, ki zadevajo pekočo problematiko šolskih prostorov, ki jih je še vedno premalo in pa problem javnih zelenih površin, ki ravno tako primanjkujejo Novoizvoljeni rajonski svet pa se bo moral nedvomno spoprijeti predvsem s splošno problematiko pomanjkanja stanovanj in z novimi regulacijskimi načrti, ki gotovo ne odgovarjajo potrebam tukajšnjega prebivalstva. Kar zadeva problematiko slovenske manjšine v tem delu mesta, re bo moral novi rajonski svet zavzeti za še nerešene probleme slovenske šole v Ul. Donadoni in kolikor bo v njegovi pristojnosti, se bo moral zanimati za probleme našega Kul turnega doma. KPI je aktivno podprla prošnjo za poimenovanje Ul. Petronio po našem največjem pesniku Prešernu, čeprav to ni bilo po godu nekaterim političnim silam. V nadaljevanju pa bo treba v našem rajonu začeti s pravičnim bojem za dvojezičnost in informirati tudi člane večinskega naroda o naših pravicah in zahtevah, ki so jim bi le doslej prevečkrat tuje ali nepoznane. Zorko Harej (SSk) 7. okoliš — Stara mitnica ► - i Področje ce- lotne konzulte je dokaj različno po bivanj skem prostoru in po sestavi prebivalstva. Rajonski svet (seveda gledano nekoliko od da leč, ker problemi se pokažejo šele, ko se človek loti dela) bi moral obrniti po zornost zlasti v štiri smeri; v po pravilo, preureditev, prenovitev in razširitev šolskih prostorov, oskrbo potrebnih ljudi. V tem okviru moramo sicer beležiti nekatere hvalevredne pobude, a preveč frag mentarne in premalo koordinirane. V zvezi s cestno mrežo je zlasti opazen težek prehod od Trga Stare mitnice do Trga Garibaldi, ki je pogosto prenatrpan zaradi množice avtomobilov in avtobusov, ki se tam premikajo in ustavljajo. V splošnem je opazno veliko pomanj kanje zelenih površin, igrišč, parkirnih prostorov. Slovenski predstavnik' se bodo morali v bodoči konzulti zanimati tudi za socialni, gospodarski, kulturni in narodnostni položaj Slovencev, ki bivajo v mejah rajona. Narediti bodo morali seznam slovenskih družin in posameznikov, ki žive sredi italijanskega prebivalstva, jih spoznati in se nanje naslanjati pri svojih posegih v konzulti. Prav tako bodo morali dobiti stik z našimi ljudmi, ki so zaposleni v tržaški bolnišnici in v Tržaškem sanatoriju. osnutek za globalno zaščito, ki ga je KPI te dni predložila parlamentu v razpravo. Obenem nam KPI e-dina zagotavlja povečanje predstavništva Slovencev v občinskih svetili in v pokrajinskem svetu in nam daje možnosti, da si zagotovimo svo jega goriškega predstavnika tudi v deželnem svetu. Opredelitev Slovencev za KPI je torej dvakrat utemeljena: narodno in splošno družbeno. Izjavo so med drugim podpisali: Di no Roner, Aldo Rupel, Darko Brati na, Delka Dornik, Nežica Kocjančič - Janja, Gorazd Vesel, Vilma Bregant, Malka Furlan Mikluž, Niko Brešan, Ida Primožič Feri, Ana Primožič, Ivan Bregant, Neja Budal Coceani, Stanko Marušič, Ivan Humar, Karlo Maraž, Andreina Tomšič, Marjan Tomšič, Oskar Malič, Franc Grilj, Darin Devetak, Magda Prinčič - Ferfolja, Mirko Peric, Sonja Devetak, Oskar Beccia, David Devetak. Danes v Gorici tajnik KD Zaccagnini Danes bodo zadnja zborovanja pred nedeljskimi volitvami. Vsedržavni tajnik krščanske demokracije Zaccagnini bo govoril danes zvečer ob 19. uri v Verdijevem V nedeljo in ponedeljek bodo torej upravne volitve. O njih je bilo že veliko povedanega, z vseh strani. Stranke so obrazložila svoja stališča, jih primerjala s stališči drugih strank in tako določila svoj položaj v družbi. Da je v teh dneh, vštevši današnji dan, ki je zadnji za javno volilno propagando dovoljen dan, volilna propaganda bolj intenzivna in tudi bučna, je povsem naravno, kakor je tudi logično, da stranke zaključujejo volilni boj z nastopom svojih vodilnih političnih osebnosti. Poleg strank so se v propagando vključile tudi nekatere druge sredine. Mladinski krožek Gorica, je denimo, objavil izjavo, v kateri poziva mlade, naj glasujejo za napredni stranki, za KPI in PSI, ki bosta številčno okrepili izvoljeno slovensko zastopstvo. Uvodoma izjava izpostavlja dve osnovni vprašanji: u-goditev zahtevi Slovencev po globalni zakonski zaščiti ter razvijanje naše dežele na osnovi odpravljanja posledic potresa ter uresničevanja osimskega sporazuma. »S posebnim poudarkom naj omenimo' osimske sporazume — ugotavlja izjava — ki so dokončno uredili odnose med Italijo in Jugoslavijo ter utrdili prijateljske vezi, kar je posebno koristno za Slovence in kar omogoča gospodarski razvoj celotne dežele*. Potem ko navaja, katere nazadnjaške sile nasprotujejo izvajanju sporazuma in da se za nasprotovanjem sporazumu skriva nasprotovanje razvoju naše skupnosti, izjava ugotavlja, da je napredek manjšine vedno odvisen od razmerja sil v družbi. Napredek demokratičnih sil je vedno pomenil izboljšanje našega položaja, obratno pa je krepitev reakcionarnih, centristič-nih in pri nas nacionalističnih sil pomenila zaostritev narodnostnih odnosov ter zastoj v uveljavljanju narodnostnih pravic. Za rešitev slovenskih in splošnih vprašanj so torej potrebni ugodna politična klima. Napredni in premišljeni glas mladine slovenskim kandidatom in strankam, ki so nam odločno pomagale, ki se borijo za napredek celotne dežele ter za izvajanje o-simskih sporazumov, je danes nadvse dragocen. Zato Mladinski krožek Gorica poziva mlade, da oddajo svoj glas naprednima strankama (KPI in PSI), okrepitev katerih bo zajamčila povečanje slovenskega zastopstva v izvoljenih - organih, o-mogočila napredovanje v boju za naše narodne pravice, reševanje vprašanj družbeno - ekonomskega razvoja in demokratizacijo italijanske družbe, vse to. ob. dejanskem upoštevanju potreb delavskega razreda.* Na pobudo KPI je bil izdan poziv na pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ki so ga podpisali strankarsko nevčlanjeni in včlanjeni ter družbeno angažirani Slovenci. V tem pozivu je poudarek na racionalnem ne pa emotivnem gledanju na izid majskih volitev po Mo-rovi smrti. Pred nedeljskimi volitvami je potrebno trezno preučiti politični položaj z manjšinskega in splošnega zornega kota ter upoštevati nekatera osnovna dejstva. Povečanje glasov na levi je imelo za posledico boljše ozračje za demokratično življenje celotne družbe in še posebej za oblikovanje boljših pogojev pri reševanju slovenskega vprašanja. Napredek levičarskih glasov na volitvah leta 1975 in 1976 je omogočil osimske sporazume in umestitev posebne vladne komisije za globalno zaščito. Nasprotno pa je okrepitev desničarskih in centristič-nih sil pomenila zaostritev napada na delavsko gibanje in še posebej na Slovence. Sedanja kriza se lahko reši na dva načina, ugotavlja izjava: ali s prevladovanjem KD in drugih konservativnih sil ali pa z napredovanjem KPI in drugih levih sil. »Če izhajamo iz teh razlogov, se nam zdi nujno, da okrepimo napredne stranke, zlasti še KPI, to je stranko, za katero je značilna prisotnost delovnih ljudi in Slovencev, kar je prav gotovo v preteklosti pomenilo določeno obrambo. Ker pa se danes naša narodnostna skupnost vedno bolj izpostavlja kot subjekt, ki hoče preiti iz obrambe v razvoj, je še bolj potrebno, da množično zaupamo stranki, ki je vedno predlagala u-spešne rešitve za slovensko vprašanje. To kaže tudi zadnji zakonski Izidi malih matur na srednji šoli «1. Trinko» gledališču. Ob 20.30 bo na Trgu Battisti govoril član osrjednega vodstva PSI posl. Gianni De Mi-chelis. V Gorici bo danes ob 19. uri imel shod na Trgu Battisti tudi fašistični kolovodja Almirante, ob isti uri pa bo v Palače hotelu zborovanje somišljenikov Democra-zie nazionale, govoril bo odv. Pe-dronii. Komunisti so zaključili svojo volilno kampanjo s poslancem Pa-jetto sinoči na Trgu UGG v Gorici. Na vseh zborovanjih govorijo poleg omenjenih vsedržavnih osebnosti tudi krajevni kandidati. ŠOLSKO LETO SE ZAKLJUČUJE MATURE NA VIŠJIH ŠOLAH SE PRIČNEJO 3. JULIJA Že imenovana iq>itna komisija na trgovskem zavodu «1. Cankar) prve razrede slovenskih osnovnih šol. Pisarne vseh šol so odprte vsak dan od 9. do 12. Starši naj vpišejo svoje otroke v naše šole. Prav tako naj starši vpišejo svoje otroke v slovenske srednje šole, kjer je vpisovanje v teku. Današnja volilna zborovanja Socialistična stranka Italije: Gorica, Trg Battisti, ob 20.30 poslanec De Mi-chelis; štandrež, na Pilošču ob 20. uri, arh. Jože Cej, Walter Reščič, Marko Waltritsch. Komunistična partija Italije: Gorica, Koren, ob 18.30, odv. Nereo Battello; Štandrež, trg, ob 20.30 prof. Ivan Bratina, Boris Coceani; Doberdob, ob 21.30, dr. Borut Spacal in Fulvio Ber-gomas. Slovenska skupnost: Peč, ob 20. uri; Doberdob, ob 20.30: Gabrje, ob 21. uri; Sovodnje do 21.30. Izpitna komisija za maturo na trgovskem zavodu »Ivan Cankar* v Gorici je bila v teh dneh imenovana. Predsednik komisije bo u-niverzitetni prof. dr. Aljoša Volčič iz Trsta, v komisiji pa bodo še prof. Svetko Skok (učiteljišče v Trstu) za slovenski jezik, prof. Mira Raje Fabiani (realna gimnazija v Trstu) za italijanski jezik, prof. Alojz Tul (trgovska šola Trst) za pravne predmete, prof. Bogdan Trohan (realna gimnazija Trst) za matematiko in prof. Marija Salerno Kocjančič (trgovski zavod Gorica) za upravne vede. Volilna potrdila za zamudnik« Goriški župan obvešča vse zainteresirane, ki niso dobili volilnih potrdil, da jih lahko dvignejo na Maturo bodo imele dijakinje te- županstvu vsak dan. od 9. do 19. čaja za otroške vrtnarice na učite- ure. To velja tudi za nedeljo. 25. ju-ljišču «Simon Gregorčič* prav tako nija. y ponedeljek, 26. junija, pa v Gorici. Ni še znano ali bosta ma- i*) urad na županstvu odprt do 14. turi na klasičnem liceju »Primož! ure. Trubar* in na učiteljišču v Gorici. V zadnjih letih so morali naši dijaki na mature v Trst, v zadnjem času pa se je govorilo, da bi bile mature v Gorici. Trenutno ni še nič dokončno znanega. Mature na vseh višjih srednjih šolah se bodo začele v ponedeljek, 3. julija, z italijansko nalogo. V teh dneh so se zaključile male mature tudi na nižji srednji šoli »Ivan Trinko* v Gorici in včeraj so bili objavljeni rezultati. V teh Priznanje jamarja Stanku Koršiču Nekateri člani jamarskega kluba «Kraški krti* so se prejšnji leden udeležili 10. zbora slovenskih jamarjev in občnega zbora Jamarske zveze Slovenije. Na občnem zboru Jamarske zve- 7P Svlrvvpnii ip cm niviplili ?rphmi dneh se zaključujejo tudi izpiti na i čaat“ mJ. Stanku Koršiču, piri-i^ovnih šriah. Okrog sto učencev, dsedniku «Krašklh krto za pet.h razredov bo prestopilo iz os- njegovo r£mskova]no m or novne v nižjo srednjo šolo. Do 29. junija je možen vpis v ■iiiiiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiliiiMiiimmmiiiiiiiimiMiiiitiiiiiiiiHmiiiMiHtMittiiiiiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiitiimitnaiiiiitiniiiiitiiiiiitiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiii njegovo raziskovalno in organizacijsko delo. Jamarska zveza Slovenije je slovenskim zamejskim jamarjem doslej podelila dve odličji: predsedniku kluba Slavku Rebcu in pa klubu »Kraški krti*. Konec prejšnjega tedna je državno podjetje za ceste ANAS odprlo za promet povezovalno cesto med novim mostom čez Sočo pod Štan-drežem in Tržaško cesto. Zaradi tega ima ta odsek državne ceste prednost nad pokrajinsko štandrež - Sovodnje. Prav v torek smo opozarjali šoferje na nevarnost tega križišča, isti torek zvečer se je pripetila prva nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. O nesreči smo poročali že v sredo. 70-letni Janez Hojnik iz Gorice, Raštel 36. ki se je z mopedom vozil proti Štandrežu, je zaradi udarcev, dobljenih v nesreči, kake tri ure po nesreči podlegel poškodbam. Predsednik in ravnatelj konzorcija za industrijsko cono odstopila Govorice o pretresu v upravnem svetu konzorcija za industrijsko cono, o čemer smo poročali že v sredo, so se izkazale kot osnovane. Ravnatelj ustanove, dr. Esposito, je dal dokončno ostavko, svoj odstop pa je napovedal tudi predsednik dr. Božo Gruntar. V sredo zvečer je o kočljivi zadevi razpravljal upravni svet u-stanove, vendar ni zavzel dokončnih stališč. Seja je potekala, kakor smo izvedeli iz verodostojnih krogov, precej razburljivo, kajti v ozadju odločitve o odstopu naj ne bi bile samo težave upravnega značaja, ampak tudi določena politična nasprotstva. Zaradi bližnjih volitev pa je celotna zadeva, hočeš nočeš, od obravnavanja golih dejstev, prešla na politično področje. Vsekakor so člani upravnega sveta sprejeli predlog, da podrobneje preučijo in presodijo celotno zadevo, dokončno odločitev pa bodo zavzeli na prihodnji seji, ki je sklicana za sredo. Najbrž pa bo že v kratkem sklicana tudi skupščina konzorcija, da bi razpravljala o odstopu predsednika. Skupščina naj bi bila že 30. junija. Včeraj so bili na oglasni deski nižje srednje šole «Ivan Trinko* v Gorici objavljeni izidi male mature. Izdelalo je 82 dijakov štirih paralelk tretjih razredov te šole. le eden je bil zavrnjen. Splošno oce no odlično ima nekaj dijakov, poleg njih jih je nekaj z oceno prav dobro, velika večina pa ima oceni dobro in zadostno. Izdelali so naslednji dijaki: 111. A: Nadja Cotič, Karmen Humar, Loredana Frandolič, Alida Grilj, Amalija Lorenzoni. Aleksan dra Okretič, Eva Orzan, Helena Rustja, Karolina Visintin, Roberta Visintin, Egon Čavdek. Klavdij Cotič, Samuel Cotič, Renato Devetak, Andrej Fajt, Igor Gulin, Florijan Longo, Robert Marušič, Ro beri Peric, David Uršič, 111. B: Tamara Boneta, Bruna Feri, Laura Feri, Mojca Grahek, Mirjam Kavčič, Marijaroza Ko-mic, Ivana Marson, Mariza Peles-son, Magdalena Prinčič. Katerma Prinčič, Danijela Tomšič, Robert Antoni, Karel Bolčina, Marijan Congerii, Ado Costantinj. Igor Devetak, Marko Gergolet, Aleksander Marcosig, Aleš Pahor, David Primožič; en dijak je bil za vrl jen; 111. C: Pavla Bertolini, Ivana Butkovič, Patricija Cingerli, Roza-na Ferletič, Egle Frandolič, Ma-nuela Gergolet, Aleksandra Mar vin, Tanja Primožič, Danijela Sgu bin, Anaroza Teman, Silvija Zavadlav, Maver Kont, Boris Čotar, Ivo Devetak, Robert Felctig, Walter Grilj, David Hlede, Jožef Terpin, Pavel Vescovi, Igor \Valtritsch; 111. D: Katarina Antoni, Loredana Baranja, Vincencija Devetak, Irena Ferlat, Bruna Gravner, Ma-nuela Gravner, Adrijana Hvaiič, Milena Lakovič, Sabrina Nicolosi, Maurici.ja Vogrič, Helena Ziani, Marko Blasig, Fabii Devetak, Ma ver Ferletič, Boris Frandolič. Ren-co Gergolet, Robert Grilj, Branko Jarc, Gracijan Makuc. Martin Ma rušič, Valter Nanut, Hadrijan Peric. Razvitje prapora Zveze borcev iz Gradišča Pod pokroviteljstvom Partizanske knjige bo jutri, 24. t.m„ ob 16. uri razvitje borčevskega prapora krajevnega združenja borcev NOV Gradišče nad Prvačino Gradišče nap Prvačino, skupaj z zaselkom Oševljek je poznan partizanski kraj. Iz te krajevne skupnosti je 14. februarja leta 1943 vstopilo v vrste NOV 36 fantov in deklet, za to je ta dan proglašen za krajevni praznik. Kasneje se je tej skupini pridružilo še 91 borcev, med katerimi je bilo 14 deklet. Med narodnoosvobodilnim bojem je padlo 34 borcev, od 31 zapornikov in inttr nirancev so 4 umrli v taboriščih, 7 pa je bilo žrtev fašističnega nasilja. Na jutrijšnji slovesnosti bo govoril Emil Volk-Škijanec, rezervni polkovnik, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali oktet z Vrhnike, godba na pib8la z Gradišča ter dijaki in učenci iz krajevne skupnosti. V nedeljo, 25. junija, bo podobna slovesnost tudi na Bonetišču v Kromberku, pri spomeniku Jožetu Lemutu - Saši. Slovesnost bo ob 15. uri. Novogoriški upokojenci se bodo srečali v Brdih Zveza društev upokojencev, kot tudi društvi upokojencev v Novi Gorici in v goriških Brdih so se dogovorili, da organizirajo letos že tradicionalno srečanje upokojencev v - goriških Brdih. To vsakoletno srečanje upokojencev iz vseh krajev Primorske in sosednjih občin, na katerem se zbere več tisoč članov društev upokojencev, bo letos 13. avgusta v Dobrovem v Brdih. Vsa srečanja upokojencev so bila prejšnja leta v Lokvah pri če-povanu, ki so postala tradicionalna. Tudi za letošnje srečanje u- pokojencev vlada že sedaj povsod veliko zanimanje. Sprememba kraja srečanja, ki bo letos v goriških Brdih, je prišla na pobudo nekaterih društev in prav goriška Brda, kjer bo letošnje srečanje, želijo letos pozdraviti množico naših upokojencev iz vseh krajev čimbolj prijazrtb. Prireditelji so poskrbeli za vse: udeleženci srečanja si bodo lahko o-gledali znamenitosti goriških Brd, lepo urejene vasi in prijazne briške domačije, — po želji pa tudi zanimive briške kleti. Ne bo manjkalo pijače in drugih dobrot. Organizacijski odbor, ki se je že lotil priprav na to srečanje pa že sedaj vabi društva, da organizirajo lega dne izlete z avtobusi in to pravočasno prijavijo. Torej nasvidenje v Brdih v nedeljo, 13. avgusta. (bp) • Na pobudo prirodoslovnega društva »A. Comel*. bo drevi, ob 21. uri v dvorani furlanskega filološkega društva v Gorici predavanje o kačah v naši deželi. Predaval bo dr. Dolce, sodelavec tržaškega prirodoslovnega muzeja. Padel je v zasnežen žleb V Zahodnih Julijcih, v Viševi skupini, se .je ob koncu tedna huje ponesrečil 18-letni Massimo Lo Cascio iz Ronk. Padel .je v zasnežen žleb ter drsel kakih 150 metrov. Vest o nesreči je prinesel v zavetišče Pellarim Lo Casciov prijatelj, Giamfranco Fogal. Iz koče Pellarim so takoj obvestili gorske reševalce v Rajblu, ki so Lo Cascia preko doline Mrzle vode prenesli na varno, v trbiško bolnišnico. Iz goriške bolnišnice V prometni nesreči, ki se je zgodila v sredo ponoči blizu Koprivnega, sta se huje poškodovala Stjepan in Djurdja Čepak, jugoslovanska državljana, začasno za poslena v Švici. Zaradi številnih poškodb se bo moral Stjepan Čepak zdraviti 30 dni, Djurdja pa 7 dni. Včeraj zjutraj pa se .je lažja prometna nesreča pripetila na Kor-zu Italia, blizu spominskega parka. 56-letni Francesco Crachi je z avtom podrl 68-letno Angelino Juren, ko je slednja prečkala cesto. Ženska je zadobila le lažje poškodbe na desni nogi in so jo pridržali za 5 dni na zdravljenju. DE21RNA LEKARNA V GORICI Danes ve* dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. CalU-sto Cosulich 117, tel. 72480. Tudi lelos branje v občinskem parku Občinska uprava v Gorici je tudi letos odprla občanom park za županstvom, kjer so na razpolago tudi številne revije in časopisi, krajevnega in vsedržavnega značaja. Park je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 16,30 do 19.30. Ob praznikih je park zaprt. Nagrade za nasade topol in iglavcev Državna ustanova za celulozo in papir (ENCC) bo tudi letos podelila posebne nagrade pridelovalcem, ki so lani jeseni, oziroma letos spomladi, uredili večje nasade topol ali iglavcev. Nagrade so določene v višini 50 tisoč lir za hektar nasada topol in 200 tisoč lir za hektar za nasaB iglavcev. V poštev pridejo površine večje od treh hektarov in manjše od desetih. Rok za predložitev prošenj poteče 30. junija letos. Prošnje je treba vložiti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri gozdnem nadzorništvu v Gorici ter pri gozdnih postajah v Tržiču in Gorici. Izleti Pokrajinski odbor VZPI - ANPI priredi 4. junija celodnevni avtobusni izlet v Belo krajino, kjer bo velika proslava 35-letnice vseh slovenskih in italijanskih brigad, ki so sodelovale v IX. korpusu. Proslave se lahko udeleži vsakdo. Vpisovanje se vrši pri predsednikih in tajnikih sekcij ANPI in se zaključi 30. junija. Ceno vožnje naknadno sporočimo sekcijam. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 25. t.m.. izlet na Mali in Veliki čampon. Odhod s Travnika z lastnimi sredstvi ob 6. uri. V primeru slabega vremena, izleta ne bo. Kino Gorica CORSO 18.00—22.00 «L’uomo ragno*. N. Hammened in M. Pataki. MODERNISSIMO 16.00—21.30 »Scenr da un matrimonio*, L Ullman in E. Josepson. VITTORIA 17.00-22.00 »Notti porno nel mondo*. L. Gfenscher. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 19.00 Volilni »hod KD. Govori vsedržavni tajnik stranke Benigno Zaccagnini. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Grazie nonna*. EXCELSIOR 18.00-22.00 «Taxi color malva*. I\ova Gorica in okolica SOČA »King Kong je pobegnil* — Ja-ponsko-ameriški film ob 18.00 in 20.00 ŠEMPETER »Zvesta žena* — francoski film ob 18.00 in 20.00. " DESKLE »Dve dekleti v eni spalni srajci* — francoski film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Marina Ipavec, Nicola Tortul, Pierpaolo Silil, Moreno Marani, Ingrid Boemo. Francesco Fraboni, Chiara Casasola. Umberto Trinchero, Alessandra Csn&le UMRLI SO; 41-letni kmetovalec Stanko Gorjup, 78-letna gospodinja Anna Drosgig, 73-letni upokojenec Bruno Bettini, 55-letna gospodinja Enrichetta Brambilla por. Leghis-sa. 70-letni kmetovalec Eugenio Marizza, 74-letni upokojenec Oscar-re Grego, 30-letni delavec Boris Černič, 67-letni trgovec Antonio Vidi. * - * * .. ni y I ,, Paviljon trgovskega podjetja «Vel«x», ki razstavlja vrsto sadnih sokov iz tovarne Fructal Z «ANNALA 78» V OSIJEKU PRISPEVEK K PREGLEDE IN RAZVOJU KOMORNE OPERE TER BALETA Prihodnje leto 10-letnica obstoja pomembne umetniške prireditve Prvo uprizoritev je po tradiciji tudi letos prikazala osiješka Opera, ki je vsakoletni zgledni gostitelj Annala. Kot vsakokrat, je uidi tokrat prikazala novo, manj znano, nad dvesto petdeset let staro delo rVašici filozofi beneškega komponista Baldassareja Ga-luppija. Zaradi moje odsotnosti na tej in na naslednjih dveh predstavah. ker sem se v istem času mudil na festivalu v Dresdenu, morem o teh poročati le po kritikah in odločitvah kolegov v žiriji in z razgovorov z obiskovalci predstav. rVuškega filozofa» je dirigiral Željko Miler, režiral kot gost Dejan Miladinovič iz Novega Sada v sceni in kostumih Mileta Leskovca in Jasne Petrovičeve, ki sta tako ustvarila najuspešnejšo piedstavo letošnjega Annala. Prijetno doživetje je bila predstava Hrvatskega narodnega ka-zglišta iz Splita, ki se je tokrat prvič pojavilo na Atmalu z opernim delom, vtem ko je njihov balet že nekajkrat nastopil na prejšnjih festivalih. Ansambel se je predstavil s slogovno čisto predstavo opere Didona in Enej angleškega komponista Henrgja Purcella. V lej uiirizoritvi sta zlasti dominirali preciznost glasbenega izraza in slikovna komponenta predstave, v sicer slogovno čisti, a domišljijsko konvencionalni režiji. Na j več ja zasluga za izredno u-spešno predstavitev pripada mlademu, za, prefinjeni baročni slog izredno tenkočutnemu dirigentu Nikolaju Žličarju. ki je z njemu lastno muzikalno dinamičnostjo subtilno vodil predstavo do poslednjih fines prečiščenega glasbenega izraza. Solisti so se vsak po svojih sposobnostih vklopili v slog predstave, posebno pa je z občudujočo muzikalnostjo in poduhovljenostjo zvenel operni zbor. Scenograf Miodrag Mijo Adžič, je z umetniškim čutom ustvaril izredno impresivno sceno s stilizirano antično, podobo stebrov v miljejsko poudarjenem baročnem okviru, kostumografinja Marinka Danč iz Zagreba pa je prispevala. stilno enovite kostume. Zanimiva je ugotovitev, da sla prav operita ansambla iz Splita in Osijeka, ki delujeta zaradi dotrajanih gledaliških zgradb že nekaj sezon v priložnostnih prostorih z nemogočimi pogoji, prejela od žirije in kritike največ nagrad zd svbji. na Annalu prikazani o-perni stvaritvi. že pred leti je na Annalu na stopila poljska komorna opeiv *Warszawska opera kameralna» z zanimivo interpretacijo Teleman-novega Pinpinona. Tokrat so izvedli zanimivo novost ^Gospodovalno hišno» komponista Giovan-n ija Paisiella a ne pri nas bolj znanega komponista G. B. Pergo-lesija z naslovom «Služkinja gospodaricai*. čeprav interpreti po pevski strani niso povsem izpolnili pričakovanja, je bila predstava vendar veren prikaz razvoja o-perhega ustvarjanja. Paisiellova izpeljanka iste vsebine, je bila namreč nedavno odkrita v nekem poljskem plemiškem arhivu s še tretjo verzijo komponista Pasgui-rta, ki ju je nato varšavska komorna opera doma izvedla skupaj v enem večeru. Na Annalu so prikazali le Paisiellovo verzijo s koncertnim uvodom komornih skladb Antonia Vivaldija in Tomasa Al-binonija. Odlični orkester z izvrstnim dirigentom Juliuszom Bor-zymom na čelu. je bil, kot je pri njihovih odrskih koncertnih izvedbah navada, oblečen v stilske kostume in lasulje, kar je pričaralo ob mehki nežni glasbi godal, lep vizualni vtis gledališke ga dogodka. Tudi letos se je predstavil 0-i>erni studio fakultete glasbenih umetnosti iz Beograda z manj znano Rossinijevo komično opero «Sviiene leslvei. Pod vodstvom režiserja prof. Slobodana Turlako-va, priznanega pedagoga, so se mladi pevci in pevke, večinoma absolventi solopetja, prikupno in dovolj sproščeno predstavili z burleskno živahnostjo in mladostno komedijantsko igrivostjo. Opera Svilene lestve je norčavo komedijsko delce značilnega Rossinijevega kova v enem samem dejanju, ki bi ga mogli nazvati kot glasbeni odrski skeč. Tudi letos so se predstavili mladi pevci, ki bodo s svojim znanjem prej ali slej stopili na pot poklicnega opernega pevca. Zdi se mi, da je nastop ansambla Kletnega gledališča v izvedbi Mestnega gledališča iz Leipziga nekako po «pomoti» prišel na An-nale komorne opere in baleta. Ob 80. obletnici rojstva Bertholta Brechta so prikazali sestavljenko njegovih besedil pod naslovom Emigrantski razgovoril, spremljani z Brechtovo in Eislerjevo glasbo in songi, čeprav je bila predstava izvrstna in smo slišali nekaj Brechtovih novosti, bi vendarle bolj odgovarjala namenu Annala predstavitev kakšne komorne opere, ki jo Kletno gledališče, kot smo zvedeli med pogovorom za okroglo mizo, tudi goji. Trije baletni ansambli so izpolniti plesni del Annala. Največje zanimanje je vladalo za koreografske miniature 1. in 11. v izvedbi leningrajskega baleta. Tako je imelo občinstvo priložnost dva večera zapored občudovati v veliki športni dvorani Zrinjevac perfektnost baletne tehnike, širom po svetu znanega ruskega baleta. Oba privlačna večera sta v koreografiji znamenitega sovjetskega koreografa Leonida Jakobso-na nudila strokovnjakom in ljubiteljem baleta priložnost, koliko se je klasični plesni izraz vsebinsko in izvedbeno posodobil. Plesalke in plesalci so s priročno lahkot- nostjo mojstrsko izvajali plese, visoke poskoke in vrtoglave piruete do dovršenih plesov na konici prstov. Bravurozno so bile podane kratke točke, ki so se vrstile naglo kot na filmskem traku. Zares. baletni ansambel je sestavljen s samimi solisti, saj so tudi skupinski nastopi izzveneli v takšni dovršenosti. Odveč bi bilo naštevati posamezne točke programa, med katerimi smo videli tildi manj zahtevne, skoraj posladkane folkloristično obarvane plese, ki so nekako izstopali iz sklopa programa. Čeprav so sodili v pestrost prikazovanja kot živopisen mozaik, program vendar ni bil enovito ubran. Oba večera sta sicer nudila užitek plesnih bravur, manjkala pa je vsebina duha. EMIL FRELIH (Nadaljevanje jutri) V nedeljo dopoldne je bila v Nabrežini v okviru razstave vin okrogla miza o temi »Valorizacija in poimenovanje vin v naši pokrajini*. Sledili sta nagraditev najboljših pridelovalcev, popodne pa prosta zabava na trgu (na sliki) PO KATASTROFALNEM POTRESU V SEVEROVZHODNI GRČIJI Kaj je povzročilo silovito valovanje morja na obeh obalah srednjega Jadrana Nenavadno hitre plime in oseke so prizadele v največji meri dalmatinske otoke ter še posebno Korčulo - Velika škoda - Mnenja pomorščakov in seizmologov o vzrokih pojava PESCARA — Grozljiv pojav izredno hitrega nastajanja in umikanja plim na obalah Jadranskega morja v Abrucih je menda prenehal, Luško poveljstvo v Pescari je že preklicalo prepoved kopanja vzdolž 200 km obale. Kopalci so že začeli prihajati na plaže, čeprav je temperatura morja razmeroma nizka. Tako se je morda zaključil, sicer brez človeških žrtev, toda z veliko gmotno škodo, silovit na- tminiiiiiiiuKiuiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMMiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiHiiiiiiinimviiM NA OPČINAH PRVO SREČANJE MLADIH PLESALCEV 0 pomembnosti otroške folklorne dejavnosti Pri nas je koristna in zabavna aktivnost, žal, še premalo razvita Žaplešimo, zapojmo ... je naslov prvega srečanja otroških folklornih skupin s Tržaškega. Čemu ravno tak naslov? Izražal naj bi, vsaj v mislih prirediteljev, obenem željo, da t>i najm'ajše čimprej uvedli v najstarejšo slovensko ljudsko umetnost, po drugi strani pa obet, da bodo prenesli slovensko bogato folklorno tradicijo na kasnejši rod. Folklora namreč, tokrat sicer tolmačimo pojem v ožjem pomenu, združuje štiri prvine: ples, petje, narodne običaje in glasbo. Zatorej prinaša zelo vemo in pestro sliko o kulturnem izražanju nekega naroda iz pretekle, oziroma v večini primerov iz polpretekle dobe. Za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini pa je obujanje prave folklorne zapuščine toliko pomembnejše, ker i njim dokazujemo lastno prisotnost na tem področju. Seveda si ne bi upali trditi, da bi otroške skupine, ki jih boste lahko gledali in poslušali v sobo- S tržaškega velesejma to in nedeljo na Opčinah, res lahko opravile tako težavno nalogo, kakor smo jo ravnokar nakazali. Vendar pa moramo upoštevati, da imajo otroci nepreklicno pravico, da se ob kakršnemkoli udejstvovanju razvedrijo, mi pa dolžnost, da jim nudimo čim več priložnosti za prijetno zabavo in koristno razgibavanje. Tudi to nudijo folklorni plesi, čeprav oznaka ni najboljša, se pa vseeno največkrat u-porablja, kajti najatraktivnejši del folklore tvorijo verjetno prav plesi. Neločljivo povezane s folklornimi nastopi so narodne naše, ki so poleg velike raznolikosti v motivih in ritmu prinesle jugoslovanski folklori upravičeno slavo. Njihova barvitost odločilno pripomore k slikovitosti izvedb, ki pa so sicer ob nastanku bile prav gotovo pogojene od različnih nošenj. Tudi v tem pa Se otroške skupine ne zgledujejo po običajnih odraslih, kajti njihovega udejstvovanja še ne veže zahteva po popolni verodostojnosti z originali, o katerih nam lahko pričajo ali zapisi ali pa ljudski glas. Otroške skupine niso, in je tudi prav tako, »običajne* folklorne skupine v malem, ki skušajo posnemati korake in gibe odraslih, ki so bili tudi njihovim sovrstnikom pred tolikimi leti prav gotovo tako tuji kot njim in bi izzveneli nepristno. Zato moramo na nastope o-troškiii folklornih skupin gledati s popolnoma drugačnimi očmi, ki navadno kritično prebadajo izvajanja «odraslih* skupin. Pomembnosti njihovega delovanja se prav gotovo ne sme zožiti na čim boljšo osvojitev določenih plesnih korakov ali pridobitev pevskega znanja, čeprav brez tega le ne gre. Skupine, ki se bodo konec tedna prvič skupaj predstavile na Opčinah, vadijo le malo časa in so zato v glavnem vse začetniške. Pobuda, da bi se spoznale, medsebojno ogledale in verjetno tudi ocenile, lahko njihovemu nadaljnjemu delovanju samo koristi, saj nudi odlično priložnost, da bi marsikatero začetniško napako kar hitro odpra- i vili. Po drugi strani pa je to prvič, ko se bo večina mladih folkloristov podala «v svet* in ne nastopila pred izključno domačim občinstvom. Pozitivnih plati prvega srečanja otroških folklornih skupin, katerim se bodo pridružili še drugi mladi, ki se udejstvujejo na drugih poljih, je torej veliko. Naj ob koncu še navedemo imena skupin, ki so se odzvale povabilu openskega prosvetnega društva »Tabor* in Slovenske prosvetne zveze: iz Križa bo prišla precej številna skupina, ki deluje v sklopu ŠD Mladina, šolski sta skupini iz Saleža in Sem-polaja, medtem ko bodo domačini nastopili s tremi skupinami. Openskim sovrstnikom bodo priskočili na pomoč še Poletovi kotalkarji ter ansambel »Rdeči nagelj*. sodeloval pa bo še harmonikarski ansambel iz Trsta. (bp) ravni pojav, ki je predvčerajšnjim razburil prebivalstvo na osrednjem delu Jadrana, zlasti še na jugoslovanski strani morja. Najhuje je bilo res v številnih morskih predelih Dalmacije, a najbolj grozljivo v Veli Luki na otoku Korčuii. Vesti, ki prihajajo iz poškodovanih krajev o škodi, ki jo je prizadelo valovanje, pravijo, da je samo Vela Luka utrpela nekaj milijard starih dinarjev škode. Poškodovana pa je bila tudi dubrovniška obala. Prve simptome nenavadnega pojava so opazili predvčerajšnjim zjutraj okoli pete ure, ko je izredno visoka plima prizadela Velo Luko ter otoke Vis, Hvar in La-stovo. Pri otoku Visu so izmerili plimo, ki je bila visoka 2,30 m. Najvišja plima v Veli Luki pa je dosegla 3,15 m, medtem ko je o seka znašala tudi do 3 metre in pol. Valovanje morja je pre1 plavilo pristanišče v Veli Luki. a voda . je prišla do višine tudi 2 metrov in pol. • * Prizor, ki se je nudil očem o-pazovalca je bil grozljiv: Povsod so plavali sodi, posoda, čolni, blago iz trgovin, avtomobili. Voda je preplavila številne hiše v pristanišču, uničila zidove na dvoriščih in v hišah, ograje, a več čolnov se je znašlo na vrtovih. Kako silovit je bil ta pojav, dokazuje dejstvo, da je morje vrglo na obalo kupe morske trave, ki so biti ponekod visoki tudi do 1 metra. V Veli Luki je bila razdejana prodajalna trgovinske - gostinske organizacije »Hum*, onesposobljena pa je bila tudi zdravstvena pisarna, v lekarni pa so u-ničena vša zdravila. V podjetju «Hum» se je razlilo veliko olja. Parki vzbujajo žalosten videz. Veliko škodo so utrpele gospodarske organizacije, med njimi zlasti ladjedelnica »Greben* in zavod za talasoterapijo «Kalos*. Uničen je ves arhiv luškega poveljstva v Veli Luki. Na dubrovniški rivieri je voda vdrla v spodnje prostore hotela »Admiral* v Slanem. O škodi poročajo tudi iz Gruške Luke, iz Rijeke Dubrovačke in od drugod. V otok Lastovo je butnil val, ki je povzročil veliko škodo. Veliko hiš na obali je bilo poplavljenih. Nekega moškega so iz poplavljene hiše rešili vojaki. Na otoku Lastovu je val plime dosegel višino čez 4 metre. Morje je vrglo na kopno na desetine čolnov, več se jih je potopilo, a številne hiše je voda zalila. V vseh teh krajih je še vedno v veljavi stanje pripravljenosti. Oblasti so opozorile prebivalstvo in pomorščake, naj bodo vedno pripravljeni, ker ne izključujejo možnosti, da bi se pojav ponovil. Na severnem • Jadranu valovanje morja ni prekinilo običajnega prometa, toda luško poveljstvo na Reki je sprejelo vse potrebne ukrepe na Kvarnerskih o-tokih v Hrvaškem primorju in v Istri, ker se je baje val začel bližati severu. V Pulju pa sicer še niso opazili valovanja. Na splošno prevladuje mnenje, da je treba povezati ta dogodek s silovitim potresom, ki je v prejšnjih dneh prizadel Grčijo na področju kakih 50 km vzhodno od Soluna in ki je dosegel deveto stopnjo po Mercallijevi lestvici. Gre torej za potres, ki ga lahko smatramo za katastrofalnega. Vsi pa niso t^ga mnenja ter pripisujejo vzroke tudi drugim pojavom. Poveljnik gasilcev iz Pescare je izrazil mnenje, da gre mogoče za proces počasnega pogrezanja morskega dna na področju Jadranskega morja. Potres v Grčiji je ta proces le pospešil. Nekateri ne sprejemajo te domneve, ker je pojav prizadel le omejeno področje med italijansko deželo Abruci in dalmatinskimi otoki. Na drugi strani pa je znano, da se Jadransko morje v resnici pogreza. Po do mnevah nekaterih učenjakov so razni dalmatinski otoki le ostanek verige hribov, ki so se v davnini spuščali s kopnega proti morju. Nekdanje doline, ki so se zarezale med hribovje, so bile potopljene. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v Istri. Tako je bil nekdaj sloviti Limski fjord dolina, ki jo je pozneje zalilo morje. To velja tudi za nekatere druge predele v Istri in Dalmaciji. Nekateri trdijo, da se je vse to dogajalo v poglacialnem razdobju, torej v teku zadnjih 30.000 let. Toda povrnimo se k izjavam poveljnika gasilcev iz Pescare, ki je tudi izkušen pomorščak. Po njegovem mnenju sc je gibanje vodnih gmot pri umikanju in približevanju obali stopnjevalo zaradi nizke oseke, ki je bila tedaj na Višku. Medtem ko so si plime in oseke sledile zelo hitro ter spravljale v nevarnost pomorščake in prebivalstvo, je začel pihati zelo močan veter (znan v italijanskih predelih pod imenom «buriana»). Ta veter je začel pihati nenadoma z močnimi sunki in brez vsakršnega stopnjevanja. Ta naglica ni po poveljnikovem mnenju običajna, ker na splošno prevladuje v naravi določena postopnost. Morje se je razburkalo in pobesnelo tudi zaradi tega nenadnega mrzlega vetra. Poveljnik gasilcev iz Pescare je na vprašanje, če se bo pojav morda ponovil, odgovoril, da se ,bo to utegnilo zgoditi, če. je pojav povezan s potresom v Grčiji, vse dokler se v Grčiji tla ne bodo u-mirila. Tudi jugoslovanski seizmologi so prepričani, da je treba povezati nenavadni morski pojav s potresom v Grčiji. Dragutin Cvijanovič, seizmolog v geofizikalnem zavodu naravoslovne in matematične fakultete vseučilišča v Zagrebu je prav tega mnenja, čeprav se ae more izključiti absolutno tudi drugih vzrokov, kot na primer neviht in viharjev. Vendar pa trenutni sinoptični položaj na Jadranskem in Sredozemskem morju dokazu- Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zaupajte svojih načrtov vsakomur. Odlično razumevanje z ljubljeno osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne izgubljajte potrpežljivost) v zvezi z nekim poslom. Če boste odkritosrčni, se bo družinski spor rešil. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sreča vam danes ne bo naklonjena. Ne jemljite si preveč k srcu lahkomiselnost ljubljene osebe. RAK (od 22.6. do 22.7.) Odlične možnosti za manjše in večje posle. Nekdo bo nasprotoval vašemu čustvenemu načrtu. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če hočete ohraniti svobodo, ne sprejemajte novih nalog. Viharno družinsko ozračje se bo pomirilo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) U-goden trenutek za uveljavljanje načrta. Poiščite si počitka, da bi pozabili na težave. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne zanemarjajte koristnih zavezništev. Izogibajte se pogovorov, ki so bolj podobni opravljanju. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Nemudoma izkoristite neko nepredvideno ugodno priložnost. Objektivno ocenite stališče drage osebe. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Poklicna srečanja vam bodo o-mogočila obogatitev poslovnega znanja. Prijateljsko srečanje. KOZOROG (od 2212. do 20.1.) Dobre možnosti za uspeh neke nove pobude. Izkoristite svoj prosti čas za koristne zadeve. VODNAR (od 21.1. do 192.) Ne podcenjujte svojih poslovnih tekmecev. Mnogo bolje bo, če se vzdržite vsake kritike. RIBI (od 2(1.2. do 20.3.) Dan bi bil primeren z: oddih in razvedrilo. Iskrenost vaših čustev ne bo ostala neopažena. je, da tedaj niso vladale take razmere, ki bi utegnile sprožiti valovanje. Cvijanovič pravi, da se po močnih potresih v morskih glo binah pojavljajo tako imenovani »tsunami* valovi, ki so značilni tudi za Japonsko. Nedisciplinirani šoferji RIM — Da je italijanski avtomobilist dokaj nediscipliniran, je znano. To pa še posebej velja za italijanskega avtomobilista iz srednje in južne Italije. V Rimu zabeležijo po en avtomobilski incident vsakih sedem minut in vsako uro po šest ranjencev. Še več, v Rimu imajo v poprečju vsaj enega mrtvega na dan. V Rimu rdeča luč na semaforu ne ustavi nikogar več. Vožnja v enosmernih ulicah v obratno smer je žč nekaj normalnega. Na «zebri» pešec ni prav nič varen. In pri tem je zanimivo še to, da se število incidentov iz leta v leto veča in to ne le v razmerju povečane motorizacije, pač pa veliko več. Tako izhaja iz zbranih podatkov, da so imeli v lanskem letu za 2,7 odstotka več incidentov, za 8 odstotkov več smrtnih žrtev cestnega prometa in za 4 procente več ranjencev. Pri tem velja dodati tole: statistika severnih mest govori o zmanjšanju prometnih incidentov, statistika Rima, Nehplja in drugih mest ria Jugu pa beleži že omenjeno naraščanje incidentov. Morda bo glede nediscipliniranosti vozačev v Rimu značilen naslednji podatek: Milan ima močnejšo motorizacijo kot Rim in vendar zabeležijo v Rimu za 50 odstotkov več incidentov kot v Milanu, in trikrat več ranjenih ter trikrat več mrtvih kot v Milanu. Čeprav za Neapelj ne veljajo tako porazni podatki kot za Rim, so vendarle v 1977. letu imeli več incidentov kot leto prej in tudi več mrtvih kot v letu 1976. Skratka Jug krvavo plačuje svojo nediscipliniranost. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 DNEVNIK 1 — Kronike Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 13.00 Komike 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 JEZIK ZA VSAKOGAR Tečaj nemščine 17.45 Argumenti 18.15 Adamo in živali — risanka 18.20 Brata Plem Plem — risanka 18.30 Ninettine zgodbe 19.05 Programi pristopanja 19.20 TRIJE NEČAKI IN MAJOR-DOM — TV film 19.40 Samo za deželo Furlanijo -Julijsko krajino VOLILNA TRIBUNA 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TAM TAM Aktualnosti Dnevnika 1 21.35 TUTTO TOTO' Stava 22.20 RAG, SWING E . . . Ameriška ljudska glasba DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Stari poklici in nova šola 16.30 Dalmine: Kolesarstvo 17.45 Kos papirja 18.15 Program za mladino: IL TRUCCO C’E 18.50 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Šport ‘ 19.10 Batman — risanke Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 IL BALORDO — tretje, zaključno nadaljevanje 21.40 Preteklost in sedanjost Pravica in njena zgodba 22.45 Ki in 35 — filmske premiere Ob zaključku DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.50 Poročila 9.55 XI. KONGRES ZK JUGOSLAVIJE 18.15 Poročila 18.20 Ne skrbite, tu smo mi 18.35 Ostržek 19.00 OBZORNIK 19.10 Domači ansambli 19.45 Prelisičiti obrambo — presajanje organov 20.30 DNEVNIK 21.20 ZABAVNO - GLASBENA OD DAJ A 22.25 R. Graves: JAZ, KLAVDIJ 23.15 DNEVNIK 2Š.25 XI. KONGRES ZK JUGO SLAVIJE 00.25 Poročila Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 STRAH - film Film je režiral Pierre Chenal-Nastopajo Richard Wrigl't-Jean Wallace, Nicholas J N/ in Gloria Madison 23.10 Locandina — reklamna od daj a 23.25 Glasbeni nokturno Zagreb 9.45 Poročila 9.55 XI. KONGRES ZKJ 19.45 Glasbeni amaterji 20.30 DNEVNIK 21.20 Zabavno - glasbena oddaja 22.25 NOČI IN DNEVI — film 23.1 j XI. KONGRES ZKJ 00.45 Nočne premiere: TOKRAT GOVORIMO O MOŠKIH - film ŠVICA 19.05 Program za mladino 20.10 DNEVNIK 20.25 Kako uloviti nosoroga — do kumentarec 21.30 DNEVNIK 21.45 Jean - Chrislophe — nadalje; vanka 22.45 Športni petek , 23.30 Jazz club TRST A 7.00, 8.00. 9.00. 10.00. 11.30. 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz Studia 2: 9.05 Tuji pevci v Sanremu; 9.30 Beležnica Borisa Pahorja; 9.35 Ritmična glas ba; 10.05 Koncert; 11.05 Rojstna hiša naših velemož; 11.35 Plošča dneva: 12.(X) Na sporedu je opera; 13.15 Primorska poje; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 XY odgovarja; 14.30 Veliki izvajalci; 15.35 Mladi in glasba; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Deželni skladatelji; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Kulturni dogodki; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30. 8,3«, JUST 10.30. U.30-, 42.30, 13.30, 14.3(1. 15.30, 16.30, 17.25.17.30. 19.30, 21.30 Poročila: 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Jutranji servis; 9.00 Par korakov; 9.32 Emme-elle; 10.00 Z nami je...; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11<00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj...; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba , po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Poje ansambel The Jimmy Castor Bunch; 14.45 Orkestri lahke glasbe; 15.00 Kratka antologija; 15.10 Zbor »Alpina Friulana*; 15.32 Orkester Giovanni Fanati; 16.00 Poje Jair Rodriguez; 16.40 Popevke: 17.00 Ekskurzionist; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Melodije na tekočem traku; 19.35 Naši zbori pojo; 21.00 Zvoki zabavne glasbe: 21.32 Ponovitev programa «V nedeljo zjutraj*: 22.17 Orkester Heinz . Kessling; 22.30 Simfonični koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 , 21.00 Poročila; 6.00 Ponoči in davi; 7.40 Šport; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Jutranja glasba: 9.00, 10.35 Rad'0 anch io; 11.25 Emilija Romagna! 12.05, 13.00 Vi in jaz 78; 14.30 Pogovori; 15.05 Sidecar; 16.25 Strnjena opereta; 17.10 Radijska komedija: 18.30 Filmski trakovi; 40-30 Večerni program; 19.35 Big ban« - posebni koncert; 20.30 Pretorjcve razsodbe; 21.05 Simfonična sezona 78; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 10.00, 11.30, 12.30-13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00, 8.07 Oni drugi dan: 7.55 Šport; 8.45 Film jockey; 9.3-Bratranec Basilio; 10.12 Sala r, 11.32 My sweet Lord; 12.45 Petkova pripoved; 13.00 Na ustih vseh; 43.43 Vamos a golearl; 45.00, 15-4j Tulca.) Radio 2; 16.37 Četrta pr« vica; 17.55, 18.33 Big mušic; 19-5° Lahka-glasba; 21.15 Zbori z vse ga sveta; 21.29 Radio 2 - ventu noventinove. SLOVENIJA 6.00 , 7.00 , 8.00, 9.00, 10.00, U-00-12.(K), 13.00, 15.00, 10.00, 19.00. 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 D® bro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja' 10.05 Radijska šola; 10.30 J°Č-ljudske pesmi; 11.40 Turistični napotki: 12.03 Znano in priljubljeno; 13.10 Z orkestri in solisti; 13-jU Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam. ’ 14.50 človek in zdravje; 15.05 Glasbena pravljica; 15.22 Naši umeP niki; 15.30 Glasba po željah; 15™ Napotki za turiste; 16.35 Glasben' intermezzo; 16.45 Naš gost; 17™ »Vrtiljak*; 18.05 Z opernih odrov; 20.20 Obvestila in zabavnS gla-s, ba; 20.35 Lahko noč, otroci!: 20.4® Minute z Blejskim kvintetom; 21> Stop pops 20; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.20 Besed® in zvoki iz logov domačih; 00-0° Literarni nokturno; 00.15 Jazz pi'e° polnočjo; 01.05 Nočni program. llllllllllllHIIIIIIIIIII ..................................................iiiimillliiiiiilliliiiiitMiiiiiiiimiliiililiiiiMiiimimiHi....... Patronat KZ - INAC svetuje ZA STAROSTNO POKOJNINO ZADOSTUJE PETNAJST LET POKOJNINSKE DOBE Vpr.: «Prav pred nekaj dnevi sem prodal svojo trgovino, ker sem invalid in nisem zmogel več prestati toliko ur na svojih bolnih nogah. Istočasno sem se tudi zbrisal iz trgovskega zavarovanja in tudi ženo, ki mi je prej pomagala. Skrbi me zaradi žene, kako bo sedaj z njo zaradi zdravnika in zaradi pokojnine. Ona je še pred poroko delala pod gospodarjem 4 leta, sedaj pa je bila vpisana pri meni kot pomočnica skoraj 12 let. Ker ima komaj 54 let. bo morala čakati še šest let za upokojitev. Lahko zdaj ona plačuje sama prispevke za pen-zijo. da ho potem dobila kaj več?» K. R. Kar zadeva zdravstveno oskrbo vaše žene, ni nobenih problemov, saj jo vi kot upokojenec lahko imate kot enoto v breme in tako prejemate družinsko doklado ter jo vpišete na svojo zdravstveno knjižico. Vprašanje pokojninskega zavarovanki vase soproge pa jc ravno Inko iasno in že izpolnjuje vse pogoje za upokojitev, razen se vetja starosti, ki mora presegati 00 let. Pravzaprav je to velika diskriminacija na račun samostojnih delavcev, da so upokojeni s petletno zamudo v primerjavi s nodrejenimi dclaVci, saj bi vaša žena v nasprotnem primeru dobila starostno pokojnino že čez leto dni. Tako pa bo morala počakali še dolgih šest let. Ker u- veljavlja zavarovalne prispevke pri obveznem zavarovanju in pri posebnem trgovskem skladu, se ji to šteje kot skupna delovna doba, torej že danes vaša žena presega «quorum» 15-letne pokojninske dobe. Zato ni potrebno, da plačuje prostovoljnih prispevkov, ker bi tako sicer povečala pokojninsko dobo, praktično pa bi ne imela nobene koristi, ker njena pokojnina bo zaradi nizke osnove v vsakem primeru le minimalna. Vseeno pa svetujem, da vloži prošnjo za plačevanje prostovoljnih prispevkov, ne da bi takoj pričela s plačevanjem, temveč da bi šele čez štiri leta plačala eno leto prispevkov, da bi ohranila možnost, da dobi invalidsko pokojnino, če bi se poslabšalo njeno zdravstveno stanje. To pa zato, ker je eden izmed pogojev za invalidsko pokojnino ta. do ima zavarovanec vsaj eno leto plačanih prispevkov v zadnjih petih iotih. UPOKOJENCI LAHKO VLOŽIJO PROŠNJO ZA SPREJEM V POČITNIŠKE DOMOVE ON Pl Ustanova ONPl je objavila razpis, da upokojenci, ki so stari vsaj 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), ki imajo največ 248.000 lir mesečnega osebnega dohodka oziroma 300.000 lir d*’0! žinskega dohodka pro-capite in _ lahko samostojno živijo v skup'10 sti, lahko vložijo na ONPI pi-°š0J (vsaj 4 mesece pred izbrani' turnusom) za enomesečno bivanj v počitniškem domu v kraju SaJ' teano (Siena). Sobe so dvoposteljne s kopalnico in jc zajamčen obilna, zdrava hrana. Vsak up° kojenec pa bo moral prispeva za hrano 5(1 odstotkov svojega 0°j hodka. To pomeni, da bi moral u' pokojenec z minimalno pokojnin odšteti za enomesečno bivanj 51.250 lir. DODATNA PRISTOJBINA ZA VPIS V TRGOVSKO ZAVAROVANJE Vpr.; «Samo nekaj bi vas vprašal, ne zaradi denarja. le,n' več iz principa. Moja hči je se, daj našla delo in sem jo zbrise iz trgovske «kasei. Formular & zbris sem podpisal jaz in izpah’11' ko pa ga je ona nesla na trd0', vinsko zbornico, je morala P‘a čati 1.50(1 lir. Kolikor mi je znah°' se ni nikoli nič plačalo». P- S 1. junijem t.l. je stopil * * * * v veljavo predpis, da mora trg°Y' ski zavarovanec za vsak novi vp>* vplačati 5.000 lir dodatne prisl°!" bine. za vsako spremembo zavarovalnega stanja (vpis novih elanov ali pa njihov zbriši pa J treba odšteti 1.500 lir. Torej -le vse legalno! NA PREDVEČER ZAKLJUČNEGA DELA SVETOVNEGA PRVENSTVA V srečanju proti Braziliji težka naloga za Italijo «Azzurri» bodo stopili tokrat na igrišče precej okrnjeni KOŠARKA OD JUTRI DO NEDELJE ¥f Argentina 78 Tudi enajsto svetovno nogometno orvenstvo se bliža koncu, manj- jezili zaradi poraza. Kaže, da ---- -------, ----j . — Causio ni spoprijaznil s svojo kata namreč le dve finalni tekmi: zamenjavo in po zanesljivih vesteh Argentina - Nizozemska za prvo mesto, za tretje mesto pa se bosta Potegovali Italija in Brazilija. Evropa in Južna Amerika sta uvrstili Po dve ekipi v finalni tekmi, pred časno pa je odšel dosedanji svetovni prvak. Nedvomno predstavlja i-talijanska reprezentanca pravo presenečenje letošnjega prvenstva «Azzurri» so namreč prišli v Argentino z dokaj skromnim ciljem, to je, da se uvrstijo v polfinalni del Prvenstva, z igro pa so dokazali, da sodijo med prva štiri moštva na svetu. Italija se bo jutri spoprijela z Brazilijo. Ta tekma pa naj bi bila revanša srečanja iz leta 1970 v Azteki, z edino razliko, da sta se takrat ekipi potegovali za Pokal Rimet. Italijani so zamudili uvrstitev v finale le za las. Poznala se jim je slaba telesna priprava, saj so v drugem polčasu z Nizozemsko popolnoma pustili vajeti igre nasprotnikom. Po prvem polčasu je kazalo, da bo Italijanom uspelo obdržati prednost in se tako uvrstiti v finale, zato je tudi trener Bearzot zamenjal Causia, ki je igral v vseh dosedanjih tekmah, na njegovo mesto je stopil na igrišče Šala. Ta je bila v očeh strokovnjakov velika na-Paka, saj je bil Causio med najboljšimi na igrišču v prvem delu tekme. Poleg tega Sala se ni mogel vživeti v «mundial», saj ni igral na nobeni dosedanji tekmi. Razpoloženje Italijanov je bilo po tekmi z Nizozemsko različno. Nekateri so se veselili mesta v finalni tekmi za tretje mesto, drugi pa so kaže, da je bil po tekmi med trenerjem in Causiom hud prepir. Benetti je drugi Italijan, ki je predčasno zapustil igrišče. Le-ta pa je izjavil, da je za to on sam za prosil, ker je imel težave pri dihanju zaradi hudega udarca v trebuh, ki mu ga je dal Rep. Igralec Juventusa je praktično že zaključil prvenstvo, saj bo zaradi dveh opominov v zadnji tekmi izključen, tako kot Tardelli. Ob koncu pa še tretji junak Clau-dio Sala, ki je izjavil: »Težko je stopiti na igrišče, ko tega ne pričakuješ, poleg tega so Nizozemci remizirali že po petih minutah in so tako tudi prevzeli vodstvo na sredini igrišča.* Tekma proti Braziliji bo za Ita- SOBOTA 19.55 Italija - Brazilija RAI-2 - KP - LJ (21.30) -Švica NEDELJA 19.55 Nizozemska-Argentina RAM - KP - LJ - Švica lijo skoraj brezupna. Odsotna bosta namreč poleg Bellugija, ki je poškodovan, tudi Benetti in Tardelli, ki sta diskvalificirana. Krožijo govorice, da bo Bearzot poslal na igrišče celo štiri napadalce: Causia, Grazianija, Rossija in Bettego. Slednji pa bo igral predvsem na sredini igrišča, sicer pa bo ostala postava «azzurrov» nespremenjena. Prvič Tudi na Kitajskem bodo lahko sledili obema finalnima tekmama v soboto in nedeljo. Kitajski nogometni navijači bodo tako lahko prvič prisostvovali tujemu srečanju. ...................■■■•■lin....Ml111iM.1n11111111111111111.nl,mm,,,... ARGENTINCI pp rTENIŠKI* ZMAGI Uvrstitev v finale slavili s «fiesto» po vsej državi Kritike v svetu zaradi neučinkovite obrambe Peruja Zmaga argentinske nogometne reprezentance nad Perujem s 6:0 (in s tem uvrstitev v finalno tekmo) je povzročila prejšnjo noč val praznovanj po vsej državi, že uro po koncu tekme je na desettisoče ljudi vdrlo na ulice Buenos Airesa: pov- Argentinec Luque (levo) je med najboljšimi strelci tega prvenstva fcnilM.iiu,.m...Mini...mi,......... V ZADNJI POLFINALNI TEKMI Bogata bera zadetkov Argentine proti Peruju Gostitelji letošnjega SP so se izkazali kot izjemno učinkovita ekipa Argentina — Peru 6:0 (2:0) ARGENTINA: Fillol, Olguin, Gal-van, Passarella, Tarantini, Galle-(po 85. min. Oviedo), Kempes, barosa, Bertoni (po 65. min. Hou-Seman), Luque, Ortiz. PERU: Quiroga, Duarte, Manzo, bhumpitaz, Velasquez (po 51. min. Morrisi), Cueto, (juesada, Cubillas, ^unante, Rojas, Oblitas. SODNIK: Wurtz (Francija) STRELCI: v 20. min. Kempes, v min. Tarantini, v 49. min. Kem-P®s, v 50. min. Luque, v 67, min. “ouseman, v 72. min. Luque. Domačini so že poznali vse re-^ltate in vedeli, da morajo zrnasti s štirimi goli prednosti: ra-*Umljivo torej, da so se takoj postlali v napad. Kar pa ni razumljivo je to, da je Peru po dveh Rednih protinapadih v začetku tek-(oba bi se lahko zaključila z ^detkom) povsem »izginil* in igral Popolnoma pasivno ter podrejeno ''•ogo. že to dejstvo pa da tudi pra-vKo vrednost argentinski zmagi in Poščeči igri: proti tako dobro »nagnjenemu* nasprotniku je vse fižje. Mimo teh pomislekov je treba Poudariti, da je Argentina zapusti-tokrat zelo dober vtis. Svoja ;va »asa*, Kempesa in Luqueja je prej pokazala, tokrat pa je sploh 9Jena igra tekla kot na tekočem j ®ku in to predvsem po zaslugi burose, katerega je Menotti poprej Pporabil samo za nekaj minut in J* je v tej tekmi držal vajeti igre j svojih rokah. Pod njegovo režijo ¥ sicer neurejena igra napadalcev pobila videz organiziranosti, Peru je drago plačal vsako vrzel, ki j® je odprla v njegovi obrambi. Po-Larose je bil danes odličen tudi (sssarella, iz obrambe je tu pa 7'ih prihajal nepričakovano v na-Jad kak branilec, Gallego pa je ^usmiljeno udrihal po perujskih hoadalcih. Peru je zaigral zelo pztrgano, čeprav je bilo še enkrat ‘deti' v njegovih vrstah izredno o- sebno tehniko posameznikov. Napadalci jo se prehitro demoralizirali, obramba pa ima predvsem eno hudo napako: vsi hočejo žogo zadrževati in tudi v najbolj dramatičnih trenutkih igrati preudarno, tako da je obramba vedno pod pritiskom. Na kratko o zadetkih in glavnih akcijah. Munante je v 10. minuti krasno ušel Galvanu in v teku s točnim strelom premagal Fillola, vendar je zadel vratnico. V 15. minuti je na drugi strani ušel Oblitas in za'las zgrešil vrata, to pa je bilo tudi vse, kar so pokazali Pe-ruanci do konca tekme. V 20. minuti je Kempes izmenjal žogo s Passarello, odločno stopil v kazenski prostor in z ostrim strelom premagal Quirogo. V 25. min. Luque in v 26. minuti Ortiz sta zadela prečko, v 37. min. pa je znova povzročil zmedo v obrambi Peruja Luque, podal Bertoniju, tega pa so branilci zrušili ne da bi sodnik reagiral. V 42. minuti je vendar padel drugi gol: Bertoni je izvedel kot, Tarantini pa je z glavo nemoteno preusmeril žogo v mrežo. Slabost perujske obrambe je bila še bolj očitna v drugem polčasu, ko se je v dveh minutah odločila usoda Brazilije in njenih upov. Kempes - Lu-que in znova Kempes, ki je z o-strim strelom že v 49. minuti povišal na 3:0, minuto kasneje pa je La-rosa podal pred vrata, kjer je Pas-serella z glavo podal Luqueju, ta pa zadel nrazna vrata. 4:0 je bilo že dovolj, posebno še ker Peru ni pokazal, da bi hotel reagirati. Domačini so se lahko tako povsem razigrali in so še dvakrat premagali nebogljenega in nekrivega Quirogo. V 66. minuti je Houseman komaj vstopil namesto Bertonija in pretresel kratko odbito žogo Quiroge ter z glavo poslal v prazna vrata, v 72. minuti pa je Larosa prestregel žogo na sredini in dal Luqueju priložnost, da znova doseže gol. Finale bo torej med Argentino in Nizozemsko. sod so zaplapolale zastave, medtem ko so ljudje tekali in plesali po velikih «avenidah» z najrazličnejšimi klobuki, dežniki, majicami, seveda vse v belo-sinji barvi. Kaos je vladal do jutranjih ur, ko so pobudo prevzeli otroci in dijaki, ki so še celo jutro divjali po glavnem mestu. Argentinci so priredili svojo »fiesto* iz dveh razlogov: prvič, ker se je državna reprezentanca po 48 letih ponovno uvrstila v finale za prvo mesto, po uspehu na prvem svetovnem prvenstvu v nogometu, ki je bilo v Urugvaju leta 1930: drugič pa zato, ker to pomeni predvsem zmago nad Brazilijo, ki se b'o sedaj borila za osvojitev le tretjega mesta proti Italiji. Vseeno moramo povedati, da zmaga Argentine nad Perujem s 6:0 v svetu ni preveč navdušila. Povsod padajo kritike na račun Peruancev, češ da se niso niti malenkostno potrudili in so nasprotnikom pripravili zelo lahko delo. Najbolj ogorčeni so seveda Bra- 'StRELCI 5 GOLOV: Rensenbrink (Nizozemska) in Cubillas (Peru) 4 GOLI: KrankI (Avstrija), Kempes in Luque (Argentina) 3 GOLI: Rep (Niz.), Rossi (It.), Rum-menigge (ZRN) in Roberto (Brazilija) 2 GOLA: Gemmil (ško.), Bettega (It.), Flohe in D. Miiller (ZRN), Boniek in Lato (Polj.), Dir-ceu (Braz.), Haan in Brandts (Niz.) 1 GOL: Vasquez in Rangel (Meh.), Ali Kaabi, Gommidh, Dhouib (Tun.), Bertoni, Passarella, Hcuseman, Tarantini (Arg.), Csapo, Toth in Zombori (Madžarska), Lacombe, Platini, Lopez, Berdoll in Rocheteau (Fr.), Zaccarelli in Benetti (It.), Jordan, Dalglish (ško.), Cueto in Velasquez (Peru), Schachner, Obermayer (Av.), Dani in Asensi (Šp.), Sjo-berg (Šve.), Reinaldo, Žico in Nelinho (Braz.), Abram-czik, H. Miiller in Holzenbein (ZRN), Danaifard in Row-shan (Iran), Deyna In Szar-mach (Polj.), Willy in Rene Van de Kerhof (Niz.) AVTOGOL: Eskandarian (Iran), Brandts (Niz.), Vogts (ZRN) zilci, ki so bili po tekmi s Poljsko skoraj zanesljivi finalisti. Verjetno bo o srečanju v Rosariu še mnogo govora in polemik, ker je, razen tega, bila argentinska reprezentanca v primerjavi z drugimi vseskozi favorizirana kar se tiče urnikov (lahko bi pa rekli tudi sodniških odločitev). Ni naš namen očitati ali kritizirati, toda kaj takega, kar se je dogajalo na letošnjem «mundia-lu» smo le redko videli na prejšnjih prvenstvih. Če pustimo polemike ob strani, moramo povedati, da je bilo v Argentini prejšnjo noč neizmerno praznovanje, ki je preseglo celo znani brazilski »carnival*. Seveda ni manjkalo nesreč, katerim lahko dodamo tudi tri atentate. V centru Buenos Airesa je eksplodirala bomba in tam zraven so našli letake, na katerih je pisalo «Argentina prvak, Videla ob zid!» Druga bomba je povzročila škodo v stanovanju nekega funkcionarja zakladnega ministrstva, tretja pa je počila na A venidi Belgrano, t.j. v centru mesta. To so bili obenem prvi bombni atentati od začetka prvenstva do sedaj. Začenja se torej «grand finale*. merjavo vrednosti vseh polfinalistk (čeprav se vse med seboj niso srečale). Iz te lestvice vidimo, da so le tri ekipe ostale neporažene. Brez zmage pa sta ostali dve enajsterici. Da je ena od teh zadnjeuvrščeni Peru ne preseneča, da va tudi svetovni prvak ZRN ni osvojil nobene zmage pa odločno kaže na to, da je njegova izločitev upravičena. Kar se zadetkov tiče je Nizozemska na prvem mestu in ker ji na drugem sledi Argentina se nam obeta res napet finale. Zanimivo je tudi, da ni nobena e-kipa iz spodnje polovice lestvice prejela manj kot pet golov (niti ZRN ne, čeprav se je njen vratar pridušal, da bo ostala njegova mreža neomadeževana). LESTVICA 140 KOŠARKARJEV NA MARATONU V NABREŽINI Tekme se bodo pričele jutri ob 12. uri in bodo neprenehoma trajale 24 ur Argentina 3 2 1 0 8 0 5 Nizozemska 3 2 1 0 9 4 5 Brazilija 3 2 1 0 6 1 5 Italija 3 1 1 1 2 2 3 ZRN 3 0 2 1 4 5 2 Poljska 3 T 0 2 2 5 2 Avstrija 3 11 0 2 4 8 2 Peru 3 0 0 3 0 10 0 Veterani Nekaj znanih bivših nogometašev bo igralo v prijateljski tekmi med evropsko in južnoameriško selekcijo. Med drugimi bodo nastopili Facchetti, Bobbp Charlton, Gunther Netzer, Fontaine in Kopa. Kot smo že poročali, bo od jutri do nedelje košarkarski maraton-24 ur, ki se ga bo udeležilo veliko število zamejskih košarkarjev, in sicer nad 140. Naj spomnimo, da morajo igralci biti na igrišču na odprtem v Nabrežini (v primeru slabega vremena pa v telovadnici) deset minut pred pričetkom njihovega turnusa. Vsak naj ima po možnosti s seboj eno plavo in eno belo (ali rdečo) majico. Seznam nastopajočih je ta: Jutri, SOBOTA, 24. junija Od 12.00 do 13.30 EKIPA A: Terčon Aljoša (S), Ca-harija Matej (S), Ret Claudio (S), Civardi Igor (Bo), Sedevčič Marino (Bo), Pertot Ivan (K), Pieri Andrej (Bo). EKIPA B: Korošec Fabrizio (Br), Kralj Pavel (S), Košuta Aleks (Bo), Grilanc Edi (S), Pahor David (S), Sedevčič Dario (Bo), Starc Mauri-zio (K). Od 13.30 do 15.00 EKIPA A: Kovačič Adrijan (Bo), Krapež Danijel (Bo), Emili Aleksander (K), Škabar Pavel (K), Terčič Dario (K), Piras David (K), Bavčar Andrej (Br). EKIPA B: Tavčar Boris (Bo), Starc Damir (K), Grilanc Ivo (K), Pertot Andrej (K), Smotlak Roberto (Bo), Brischia Aleksander (K), Danieli Dimitri (K). Od 15.00 do 16.30 EKIPA A: Ušaj Martin (S), Grilanc Egon (S), Pertot Niko (S), Bogateč Igor (S), Sedmak Ivo (K), Tavčar Aleksij (Bo). EKIPA B: Devetak Mitja (S), Volk Pavel (Bo), Gruden Andrej (K), Pertot Nevenko (S), Civardi Marko (Bo), Žerjal Robi (Br). Od 16.30 do 18.00 EKIPA A: Busan Pavel (S), Pahor Marko (S), Žbogar Dimitri (S), Sedmak Pavel (S), Legiša Ivan (S), Pertot Niko (S). EKIPA B: Pahor Fabio (S), Klanjšček Marko (S), Legiša Marko (S), Kojanec Niko (S), Pertot Nevenko (S), Maver Henrik (Br). Od 18.00 do 19.30 EKIPA A: Caharija Tomaž (S), Ušaj Martin (S), Pangos Ivan (S), Kobal Aleksander (S), Bandelj David (S), Grilanc Egon (S). EKIPA B: Gruden Aleks (S), Devetak Mitja (S), Trobec Robert (—), Maver Henrik (Br) in Peric David (S). Od 19.30 do 21.00 EKIPA A: Pupis Andrej (K), Kalc Pavel (P), Vremec Andrej (P), E-mili Livio (K), Starc Peter (K), Pertot Aleksij (K), Danieli Dejan (K), Danev Davorin (K). EKIPA B: Terčon Mitja (K), Vas-sallo Andrej (Bo), Hrovatin Branko (P), Tavčar Franko (P), Košuta Ervin (K), Rauber Aleksander (—), Štoka Peter (K), Pečar Franko (Br). Od 21.00 do 22.30 EKIPA A: Slavec Sergij (K), Dornik Mauro (Dom), Vellussi David (—), Pertot Rajko (Br), Bratož Albert (P), Canciani Igor (Bo). EKIPA B: Čok David (Br), Dornik Ugo (Dom), Meneghetti Franko (Br), Barut Robert (Br), Pegan Andrej (Bo), štavar Marko (Bo), Bajc Borut (Bo). Od 22.30 do 24.00 EKIPA A: Dovgan Fulvio (Bo), Koren Franko (Bo), Gruden Boris (Bo), Pegan Štefan (Bo), Starc Ivo (K), Piccini Aleks (P). EKIPA B: Mazzucca Fabio (Bo), Jančar Sandi (Bo), Mesesnel Marko (Bo), Volpi Ivo (P), Sosič Valter (P), Kerpan Valter (P). NEDELJA, 25. junija Od 24.00 do 2.00 EKIPA A: Permi David (K), Pegan Štefan (Bo), Ferluga Pavel (P), Prašelj Andrej (K), Trevisan Lauro (Bo), Danev Evgen (P), Vitez Boris (P). EKIPA B: Race Rado (Bo), Ban Marko (K), Piccini Marko (P), Devetak Boris (—), Udovič Andrej (Bo), Sosič Valter (P). Od 2.00 do 4.00 EKIPA A: Žerjal Peter (Bo), Pa- rovel Sergij (Bo), Koren Leo (Bo), Starc Peter (J), Mazzucca Aleks (—), Oblak Marko (Bo), Gantar Robi (-). EKIPA B: Us jak Henrik (K), Nabergoj Ivo (—), Vatovec Valter (Bo), Kraus Edi (J), Pahor Adrijan (-), Dolenc Edi (J), Košuta Edi (Bo). Od 4.00 do 6.00 EKIPA A: Škerlj Mladen (-), Furlanič Ivan (—), Fabjan Boris (J), Tavčar Sergij (—), Pertot Valter (—), Siega Boris (—). EKIPA B: Štokelj Renato (-), Lakovič Branko (—), Ušaj Savo (—), Spacal Borut (P), Jelinčič Dušan (—), Gergolet Fabio (—), Kapič Suadam (—). Od 6.00 do 8.00 EKIPA A: Ušaj Martin (S), Pupis Andrej (K), Slavec Sergij (K), Caharija Tomaž (S), Pangos Ivan (S), Bandelj David (S). EKIPA B: Vassallo Andrej (Bo), Gruden Aleks (S), Devetak Mitja (S), Rauber Aleksander (—), Tro- iiiiiiliiitiiliiliiilillliiiliilMUlliiiinitilliiiitiiiimiitnMMiMiiiliiliiiiiliiMiiiiiiiiitiiiiiiiittiiiiMiiiiiaiiiiiiiiiiiii JADRANJE V BARK0VUAH ............................................... ORIENTACIJSKI POHOD V TREBČAH TPKSirena pripravlja svoj društveni prostor Člani bodo tudi v nedeljo nadaljevali z udarniškim delom Ekipa Gaje zmagala Tekmovanje je bilo v okviru praznika komunističnega tiska Skupna lestvica Končni lestvici obeh polfinalnih skupin smo priobčili žc včeraj, danes pa priobčujemo še zeL zanimi vo združeno lestvico obeh skupin, ki nam omogoča preglednejšo pri- Orientacijski pohod, ki so ga priredili v Trebčah ob priloko praznika komunističnega tiska, je doživel skromno udeležbo, na dostojni ravni pa je bil tekmovalni utrip, saj so se med seboj merili Trebenci in Padričarji. Ekipo Gaje so sestavljali dve dekleti in en fant. Trebenci pa so svoje moči razdelili v ekipah Primorec in Primorex. «X» naj bi jim dal malo mednarodnega elana in zato tudi zmago. Proga je bila speljana od Trebč do Banov, na Ferluge in nazaj do Trebč. Vsebovala je le nekai klasičnih elementov, kot so zemljepisno merjenje in računanje koordinat. Slonela je na vprašanjih iz vsakdanjega življenja, na risalni uganki, na hitrosti in na umirjenosti. Prav slednja je največ nastradala, ker so tekmovalci preveč hiteli in premalo brali navodila. Počasnejša ekipa Gaje, ki je bila končni zmagovalec, je odločilno prednost pridobila že v prvih metrih pohoda. Ob nogometnem i-grišču v Trebčah je bilo treba navesti število točk, ki jih je Primorec osvojil v letošnjem prvenstvu. Gaja je pravilno navedla 31 točk, medtem ko so domačini malo precenjevali svojo učinkovitost in navedli točko več. Ker je imela ta naloga velik pomen pri ocenjevanju, je Gaja zmagala že z njo. Ime znanega revolucionarja (Agostina Neta) ni našel nihče. Samo ena ekipa se je resno lotila risalne uganke, tri žive mravlje pa so do prve kontrole prinesli vsi. Žanimiv je bil v zaključnem delu prVe etape prehod zelo gostega gozda na slepo. Do cilja so vseeno vsi prišli. Drugi del proge je bil v glavnem '»ItHIIIIIIIIMIIIIIIIIHIItlllllllllHIlimilllMIlIMlIlllHII Delovanje ZSŠDI Seja odbora trenerske zveze V ponedeljek, 26. t.m., bo ob 19. uri na sedežu ZSŠDI redna seja odbora trenerske zveze ZSŠDI. m * • Preložen posvet o nogometu Posvet o nogometu, ki ga organizira ZSŠDI, Je bil iz tehničnih razlogov preložen na petek, 30. t.m. hitrostni. Poiskati je bilo treba najkrajšo pot do določene točke. Obe trebenski ekipi sta med seboj tekmovali, vendar je ena nekoliko pozabila na vprašanja. Primorex je bil v tem delu najboljši, za zmago pa mu je manjkala ena točka. VRSTNI RED 1. Gaja: Luka, Helena in Maruška Grgič 19 2. Primorex: Marko in Franko Kralj, Rado Milkovič 18 3. Primorec: Franko in Igor Milkovič 13 Vsi udeleženci so prejeli knjigo o KPI KOŠARKA Bosna zmagala BENETKE — V drugem dnevu mednarodnega košarkarskega turnirja v tem kraju je v prvi tekmi Bosna premagala ameriško vseučilišče Wake Forcst po enem podaljšku s 119:117 (110:110, 56:54), Pred časom smo že poročali o veliki pridobitvi tržaškega pomorskega kluba Sirena iz Barkovelj, ki si je pridobil zemljišče na nasipini pred barkovljansko obalo, kjer so mu dodelili mesto za društveni prostor. Seveda, ta prostor je trenutno še v povsem »surovem* stanju, saj je tam sedaj le nasuta zemlja, kjer bo treba vse urediti, da bi lahko društvo in člani na njej spravljali svoje čolne, kot jih tudi splav-ljali in, kajpak, potegnili na suho. Prav zato, da bi ta prostor čim prej uredili, so se člani Sirene lotili udarniškega dela, ki poteka pretežno ob nedeljah. Doslej je bilo opravljenih že lepo število prostovoljnih delovnih ur, med katerimi so sire-novci zravnali zemljišče, v grobem uredili dostop do obale in posadili lepo število drevesnih sadik za živo mejo, navozili več tovornjakov podlage za utrditev površine zemljišča in podobno. Ker je bila^ dejovna vneipa jsgh članov in prijateljev Sirene res na višku je napredek pri obdelavi društvenega prostora že Ifepo viden in zdaj bo treba pristopiti že k drugemu delu urejanja tega društvenega prostora. V nedeljo bo na vrsti postavljanje temeljev za stebričke o-graje, katere bo treba betonirati. Delo bo vsekakor precej zahtevno, je pa nujno potrebno, da bi novi društveni prostor primemo in čim-prej ogradili ter zavarovali. Društvo namreč namerava čimprej začeti z jadralnimi tečaji (po možnosti že v začetku julija) in tedaj bo moral biti prej omenjeni prostor že nared, saj dragocenih plovil ni mogoče puščati nezavarovanih. Nedeljska akcija bo celodnevna in vodstvo Sirene je za vse udeležence udarniškega dela (ki se bodo zbrali ob 10. uri) poskrbelo za prigrizek in dobro kapljico. Barve reprezentance ZSŠDI bodo branili naslednji mladi nogometaši: BREG: Gabrijel Albertini, Igor Tul, Luka Gregori, Florjan Žerjal, Franko Lovriha in Miloš Tul. GAJA: Enco Pečar, Mirko Milkovič. KRAS: Igor Škabar. PRIMORJE: Sandor Sedmak in Igor Meden. ZARJA: David Vidali, Fabjo Ra-žem, Valter Kalc, Darjo Salvi in Damjan Fonda. Vsi omenjeni igralci naj se zberejo ob trebenskem igrišču točno ob 10. uri. bec Robert (—), Kojanec Niko (S). Od 8.00 do 9.30 EKIPA A: Kerpan Marko (P), Feri Marko (P), Hrovatin Armando (P), Verša Dejan (P), Perosa Roberto (P), Ipavec Aleksander (P), Caharija Matej (S), Ret Claudio (S), Terčon Aljoša (S). EKIPA B: Persi Šiefan (P), Zajec Marko (P), Jerič Ivo (P), Fabčič David (P), Granier Andrej (P), Furlan Andrej (P), Grilanc Edi (S), Kralj Pavel (S). Od 9.30 do 11.00 EKIPA A: Kobal Aleksander (S), Busan Pavel (S), legiša Ivan (S), Žbogar Dimitri (S), Bogateč Igor (S), Grilanc Egon (S). EKIPA B: Peric David (S), Klanjšček Marko (S), Žerjal Rnb; (Br), Pertot Niko (S), Žbogar Dimitri (S). Od 11.00 do 12.00 EKIPA A: Žerjal Peter (Bo), Pa-rovel Sergij (Bo), Koren Leo (Bo), Mazzucca Aleks (—), Oblak Marko (Bo), Škerlj Mladen (—), Fabjan Boris (J), Siega Boris (—), Gantar Robi (—), Starc Peter (J). EKIPA B: Lisjak Henrik (K), Nabergoj Ivo (—), Lakovič Branko (—), Ušaj Savo (—), Jelinčič Dušan (—), Kraus Edi (J), Kapič Suadam (—), Štokelj Renato (—), Spacal Borut (P), Pahor Adrijan (—). Črke v oklepaju za igralcem o-značujejo ekipo, v kateri je nastopal v letošnjem prvenstvu (Bo=Bor, Br = Breg, K = Konto vel, P,= Polet, S = Sokol, J = Jadran). Igralci, ki bi želeli igrati več od enega turnusa, jim bo to omogočeno, posebno če je v naslednjem turnusu malo igralcev. Kdor se ni vpisal in bi vseeno želel igrati naj se predstavi na igrišču ob uri, ko igra njegova kategorija. AVTOMOBILIZEM VN Franclje PARIZ — V nedeljo, 2. julija, bo na francoskem dirkališču Le Ca-stellet deveta preizkušnja za svetovni naslov pilotov formule ena in obenem za veliko nagrado Francije. Dirka se bo odvijala na razdalji 313 kilometrov, piloti pa bodo morali prevoziti 54 krogov. KOLESARSTVO Moser zmagovalec CARCASSONE (Francija) - Italijan Francesco Moser je zmagal na krožni dirki Aude, obenem pa si je zagotovil tudi zadnjo etapo, kjer je v končnem sprintu prehitel Angleža Kellyja in Francoza Bittengerja. Košarka za razgibavanje V goriškem dijaškem domu so začeli z rekreativnim treningom košarke. Srečanja so ob ponedeljkih, sredah in petkih zvečer od 20.30 dalje. VČERAJ V VIDMU Prof. R. Bertoliju častna nagrada CONI Deželni odbor CONI je včeraj podelil deželnemu odborniku za šport, prof. Renatu Bertoliju častno nagrado CONI za leto 1978. Nagrado so podelili v Vidmu, ob prisotnosti najvidnejših predstavnikov športnih organizacij, med katerimi so načelnik CONI za FJ-K prof. Civelli, pokrajinski predsedniki CONI Bene-detti (Videm), Bregant (Gorica) in Zannier (Pordenon) in predstavniki dežele. Utemeljitev, s katero so nagrado podelili prof. Bertoliju, je naslednja: «Ker je povečal športno dejavnost v deželi in uvedel telesno vzgojo v osnovnih šolah.* NOGOMET JUTRI V'TREBČAH Prijateljska tekma začetnikov ZSŠDI-Ilirija Jutri bo v Trebčah na nogometnem igrišču ŠD Primorec prijateljska nogometna tekma začetnikov med reprezentanco ZSŠDI in Ilirijo iz Ljubljane. Srečanje se bo pričelo ob 11. uri. VVALMOIOR Ul. Milano 27/A — Tel. 62862 ZASTOPNIK: TRST HONDA <©) OBLAČILA —GUME moderno pohištvo, ustrezna servisna služba in predvsem IZREDNO UGODNE CENE pohištvo paolo prodajamo tudi za dinarje DONIJO 137 TRST Posnetek i nedeljskega pohoda v Trebčah nadomestni oeu servis TfcST UC.CORONfco n- <5?’K1JSI CITROEN » DINGQ>NTI OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193 šport VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, * TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550.00 din Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADll» • DZS • 61000 L|ubi|ane, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st.. vIS. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julljske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 23. junija 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel tzdaiBl in tiska I |ZTr iTrst član italijanske™,-, zveze časopisnih jH založnikov FIEG^ MEDNARODNO SODELOVANJE V BOJU PROTI TERORIZMU BOLGARSKA VLADA VČERAJ IZROČILA ŠTIRI ZAHODNONEMŠKE TERORISTE Med njimi je tudi Till Meyer, ki je pred nedavnim pobegnil iz berlinskega zapora Danes pogreb komisarja Esposita TRŽAŠKI DNEVNIK DANES POPOLDNE NA PROSEKU (Od dopisnika Tanjuga v Bonnu posebej za Primorski dnevnik) BONN — Samo dobre tri tedne je trajala prostost, ki so jo zahod-nonemškemu anarhoteroristu Tillu Meyerju podarile tri oborožene pripadnice bojevitega terorističnega podzemlja, potem, ko so 27. maja vdrle v dobro čuvani zahodnoberlin-ski zapor «Moabit» in prelisičile čuvaje. V noči od srede na četrtek so s posebnim letalom, za katerega pravijo, da je bilo «civilno», pripeljali ubeglega terorista iz Bolgarije nazaj v Zahodni Berlin. Skupaj z Meyerjem so v Bolgariji zaprli in po kratkem policijskem postopku izročili ZR Nemčiji tudi znano teroristko Gabrielle Rollnick (tudi ona je pred dvemi leti pobegnila iz zapora »Moabit*) in še dve mladi ženski, katerih istovetnost še niso zanesljivo potrdili, vendar pa sodijo, da sta v terorističnih krogih i-grali doslej le postranske vloge, ker njunih podatkov še ni v policijskih kartotekah. Novj oonski notranji minister Baum je včeraj skupaj s šefom »zveznega kriminalističnega urada* iz Wiesbadena Heroldom na tiskovni konferenci v glavnem mestu poudaril, da je aretacija četverice zasluga dobrega mednarodnega sodelovanja v boju proti terorizmu. Minister ni hotel povedati v katerem bolgarskem mestu so teroriste prijeli, izrazil pa je prepričanje, da je bila četvorka «na dopustu* in da se je verjetno pripravljala na nove akcije. Bolgarske oblasti so pristale na tesno sodelovanje, ki v mno-gcčem celo presega običajne okvirje meddržavnega sodelovanja v podobnih primerih. Takoj, ko so v ZR Nemčiji dobili obvestilo človeka, ki je Meyerja baje prepoznal na kopališču ob črnomorski obali (šlo naj bi za uslužbenca zaporov v Bremenu), so se obrnili na bolgarske oblasti s prošnjo, naj za-hodnonemškim specialistom dovolijo, da sodelujejo v preiskavi. Oddelek specialistov iz ZR Nemčije je po nekajdnevni preiskavi, potem ko so verjetno poskušali dognati ali omenjena četvorica vzdržuje kakšne stike, prišlo do skupne ak- IHItlHIllllllIllllllllllllllllllllllllllMlimilMIlIfNllllllIttllHIIMIHIMinilllllUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIHIlfllllllllinil Italijansko-jugoslovanska komisija v Anconi Skupni napori proti onesnaženju Jadrana Komisija se je prvič sestala lani v Dubrovniku - Sprejet predlog o pristopu Grčije ANCONA — Uvodni del drugega zasedanja italijansko - jugoslovanske mešane komisije za zaščito Jadranskega morja in obmorskih predelov so posvetili v prvi vrsti proučevanju izsledkov raznih raziskav, ki oo jih opravile tri podkomisije. Le-te so 'mele nalogo, da opravijo poizvedovalna dela in raziskave na področju čistilnih naprav, kontrole rečnih tokov in kanalih in preučevanja mednarodnih konvencij, ki o-bravnavajo to področje. Poleg tega bodo na sedanjem sestanku koordinirali podatke, ki so jih zbrali na točno določenih predelih na Jadranu, nadalje so prejeli predlog, da v komisijo vstopijo tudi predstavniki Grčije, saj bi pristop te sredozemske dežele imel pozitiven učinek na delo komisije in na njene pristojnosti. Imenovanje komisije, ki se je prvič sestala lani v Dubrovniku, spada v izvajanje sporazuma o sodelovanju na področju boja proti onesnaževanju, ki sta ga Italija in Jugoslavija podpisali leta 1974. Sestanka v Anconi se udeležuje osem jugoslovanskih in prav toliko italijanskih predstavnikov ter sedem izvedencev z vsake strani. V italijanski delegaciji sta poleg predstavnikov raznih ministrstev tudi odbornika za zaščito človekovega okolja iz. dežel Marche in Furlanije - julijske krajine. V svojem pozdravu je predsednik deželnega odbora Marche naglasil, da je Ja dransko morje skupno obema na rodoma, ki ga morata obvarovati pred onesnaženjem. V imenu jugoslovanske delegacije pa je ing. Sma-lič poudaril, da osimski sporazumi odpirajo široke možnosti sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju. Pri tem ima velik pomen prav Jadransko morje. ki ga je treba ohraniti še zlasti za prihodnje rodove, (db) LONDON — Številni agenti in funk. cionarji znane angleške policije Scot-land Vard naj bi prodajali mamila, kj so jih sami zaplenili. Te težke ob- tožbe so prišle na dan po dolgi in zapleteni preiskavi. Vse se je pričelo pred letom dni, ko so preiskovalci zasledili na večji količini hašiša, ki so ga našli v neki garaži, sledi alumuni-jevega prahu. Tak prah pa uporablja policija za ugotavljanje prstnih odtisov, Pri nadaljnji preiskavi so aretirali človeka, ki je odkrito zatrdil, da je mamilo kupil od »angleške policije*. Pred mesecem dni je drugi kaznjenec prav tako obtožil angleško policijo, da je vpletena v prekupčevanje z mamili. Bojkot čilskih ladij v Italiji in Jugoslaviji RIM — Na pobudo enotne federacije CGIL—CISL—UIL in jugoslovanske sindikalne zveze so včeraj v vseh pristaniščih v Italiji in Jugoslaviji bojkotirali čilske ladje. Kot so poudarili v skupnem poročilu, je bojkot izraz solidarnosti s čilskimi begunci, ki so se odločili za gladovno stavko, da bi izsilili od Pinochetovega režima vesti o političnih beguncih, ki so izginili brez vsakega sledu. cije z bolgarsko policijo. Teroriste so povsem presenetili in ob aretaciji niso nudili odpora, sicer pa so pozneje ugotovili tudi, da sploh niso bili oboroženi. Meyer in Rollnickova sta bila vse do danes na seznamu 40 najbolj iskanih zahednonemških teroristov. Oba sta pripadala zahpdnoberlin-ski skupinii «2. junij*. Till Meyer je osumljen, da je sodeloval pri umoru predsednika sodišča v zahodnem Berlinu Drenkmanna in pa prj u-grabitvi politika CDU Petra Lorenza, ki so ga pozneje izpustili v zameno za skupino pripadnikov tero-hof. Majski pobeg z zapora «Mao-hof. Majski pobe giz zapora »Mao-bit» je bil že tretji in doslej najkrajši poskus Meyerja, da bi si utrl pot do prostosti. Gabrielle Rollnick je bila verjetno med poglavitnimi akterji ugrabitve avstrijskega tovarnarja nogavic Palmersa lansko jesen. Poleg tega menijo, da je v delitvi dela pripadnikov teroristične scene prav na njo padla obveznost, skrbeti za logistično pripravo terorističnih akcij. Bonski notranji minister je na tiskovni konferenci poudaril, da je bil postopek izročitve teroristične četverke iz Bolgarije s pravnega stališča povsem drugačen kot je primer štirih teroristov, ki so zaprti v Jugoslaviji. Med Bolgarijo in ZR Nemčijo namreč doslej še ni bil sklenjen sporazum o izročitvi, zato je šlo dogovarjanje po policijski poti, medtem ko o zahtevi ZR Nemčije, naj Jugoslavija izroči štiri ključne teroriste, med katerimi sodijo da sta dva (Brigitte Mon-haupt in Rolf Klemens Wagner) glavi organizacije, odločajo neodvisna jugoslovanska sodišča. Zahod-nonemška sodišča bodo prav tako sprejela tudi odločitev o tem, ali bodo ugodili zahtevi Jugoslavije po izročitvi osmih pripadnikov antiju-goslovanskega terorističnega podzemlja. Prav te dni poskušajo v Jugoslaviji sovražni emigrantski krogi, v katerih mrgoli zločincev najtežjega kalibra, s pritiskom na javno mnenje preprečiti, da bi ugodili jugoslovanski zahtevi. Pri tem jim .obilno pomagajo tudi nekatera tukajšnja sredstva javnega obveščanja. Višek je bila oddaja, ki jo je prikazal prvi program zahodno-nemške televizije. Nekaj znanih zločincev je pred kamerami grozilo, da bodo za vsakega izročenega an-tijugoslovanskega terorista umorili dva zahodnonemška )x>licista. Oddaja je močno odjeknila tudi v bonskih vladnih krogih, sindikat za-hodnonemške policije pa je zahteval takojšnjo sodno preiskavo in aretacijo tistih, kj so neposredno grozili z ubojem. S tem so avtorji oddaje in nastopajoči gotovo dosegli povsem nasproten učinek kot so pričakovali, saj so pred milijonskim občinstvom razkrili cilje in metode zločinske organizacije, ki se poskuša skriti za meglenimi parolami dozdevne «meščanske demokracije zahodnega tipa*. IVO VAJGL Danes opoldne bo v genovski katedrali žalna svečanost za Antoniom Espositom, komisarjem, ki so ga teroristi ubili v sredo v nekem mestnem avtobusu. Pogreba se bo udeležil tudi notranji minister Rogndni. Na sliki: kolegi prinašajo rakev z Espositoviin truplom na kvesturo, kjer je na stotine Genov čanov počastilo spomin pokojnega funkcionarja (Telefoto ANSA) .........................................................nimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiniiiuiiilMiiniiiiiii» PO TORKOVEM SILOVITEM POTRESU V Solunu se zemlja umirja Do sedaj 27 mrtvih - Strokovnjaki pozorno sledijo razvoju potresne dejavnosti - Na Madžarskem lažji potresni sunek SOLUN — Sedemindvajset mrtvih in tristo ranjenih je še začasni o-bračun silovitega potresa, ki je v noči s torka na sredo prizadel Solun, saj domnevajo, da bo končno število žrtev še večje. Tla se postopoma umirjajo, lažji sunki pa majajo in ogrožajo stabilnost poškodovanih poslopij. Po prvih ugotovitvah naj bi bilo samo v Solunu nad tisoč stanovanj hudo poškodovanih, lažje okvare in razpoke pa je za-dobila vsaka stavba. K sreči pa so ostale nepoškodovane skoraj vse zgodovinske znamenitosti mesta Soluna, vključno z arheološkim muzejem, Rfav tako je potres prizanesel solunski, industrijski coni, kjer imajo le nekateri obrati lažje poškodbe. Dokončno so ugotovili epicenter potresa, ki je bil na severovzhodnem bregu jezera Volvi, petdeset kilometrov vzhedno od Soluna. Na tem območju je potres poškodoval ceste in povzročil razpoke v zemlji. Jakost potresa je bila 6,5 stopnje po Richterjevi lestvici, globina potresa pa 20 kilometrov. Grški seizmologi ne izključujejo možnosti, da bo še prišlo do močnih sunkov, ki bojo presegli 5 stopnjo po Richterjevi lestvici. Pri svojih napovedih pa so skrajno oprezni, saj trdijo, da bolo potrebovali vsai dve leti študijev za ugotovitev točne narave in dinamike sedanjega zemeljskega premika. ........... • Odnosi s sosedi in manjšine (Nadalievanie < 1. strani) 26. JUBILEJNE MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE DANES, 23. junija, ob 20.30, poletno gledališče Saint-Saens: SAMSON IN DALILA Opera SNP Novi Sad Vstopnice v prodaji danes, od 11. do 13. in od 18. do 19. ure pri blagajni Festivala. nije, kakor tudi iz drugih republik. Med prvimi je v komisiji za mednarodne odnose spregovoril slovenski delegat Bogdan Osolnik, ki se je dotaknil zlasti sodelovanja s sosedi in v tej zvezi seveda odnosov do narodnostnih manjšin. Dejal je med drugim: »Vsi vidiki sodelovanja z našimi sosedi pomenijo zelo pozitiven prispevek uresničevanju ciljev, za katere so se evropske države izrekle v sklepni listini helsinške konference o evropskem sodelovanju in varnosti. Z razvojem sodelovanja z našimi sosedi, ki imajo drugačno družbeno ureditev kakor mi, prispevamo k premagovanju državnih in blokovskih ovir ter ovir, ki izhajajo iz narodnostnih in družbenih razlik. S tem odpravljamo tudi predsodke pri naših sosedih in pri njih krepimo napredne in demokratične sile. Med drugim hočemo na ta način tudi vplivati — ne samo z avtoriteto in prizadevanjem države, temveč tudi s široko družbeno akcijo — na izboljšanje položaja tistih delov naših narodov, ki živijo kot manjšine v sosednjih državah. Vsi Jugoslovani so globoko zainteresirani za to, da našim rojakom v tujini zagotovijo enakopravnost in napredek ter da jih zavarujejo pred asimilacijo, zato jih bomo še tudi v bodoče podpirali in jim izražali solidarnost. Pri tem nas nc vodi želja, da bi spreminjali meje, kajti priznali smo njihovo nedotakljivost, niti nas ne motivira nekakšen nacionalizem, kajti pokazali smo, da z. njim nismo obremenjeni in sicer že s tem, da smo položaj narodnosti v naši državi sami uredili na najbolj enakopraven in vzoren način. Toda politika naših sosedov do naših manjšin bo še naprej, kakor je rekel tovariš Tito, merilo za to, kakšen je resničen odnos teh držav do Jugoslavije kot celote,* je poudaril Bogdan Osolnik. Tomaž Beltram iz Nove Gorice je govoril o nalogah zveze komunistov nri uresničevanju osimskega sporazuma, ki ga je označil kot prvi in najkonkretnejši rezultat helsinške konference. Dejal je. da so svoj delež pri sklenitvi osimskih sporazumov prispevali tudi primorski ljudje, ki živijo in delajo ob meji. O-pisal je silovit razvoj Nove Gorice, ki stoji tik ob meji in poudaril, da tesno gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje obmejnega prebivalstva lahko zagotovi dobro sodelovanje toed državami. Tudi zaradi obmejnih stikov se odnosi z Italijo razvijajo tako, da so dosegli že zelo visoko stopnjo. Tomaž Beltram je nato govoril o načrtih za svobodno industrijsko 'cono med Italijo in Jugoslavijo. Za realizacijo tega projekta bo treba poiskati originalne rešitve in treba bo tudi mnogo dobre volje na obeh straneh. Menil je tudi, da bo treba vse dosedanje obmejne sporazume obnoviti, ker so že zastareli. Delegat iz Nove Gorice je govoril tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji in dejal, da osimski sporazumi odpirajo nove možnosti tudi za ponovni narodnostni razcvet Slovencev v Italiji. Treba pa bi bilo več storiti za gospodarsko krepitev slovenske manjšine, to pa bi bilo mogoče, če bi postala nekakšen posredovalec jugoslovanske blagovne menjave z Italijo. Osimski sporazumi tudi na tem področju odpirajo številne nove možnosti. Delegat Geza Bačič iz Murske So bote pa je govoril o uresničevanju politike ZK v zvezi z zagotavljanjem enakopravnosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji, a tudi jugoslovanskih narodnostnih manjšinah v drugih državah. »Enakopravnost narodov in narodnosti je sestavni del in eden izmed pogojev za osvobajanje dela in človeka ter obratno, šele osvoboditev dela in človeka ustvarja možnost za popolno uveljavitev načela o enakopravnosti narodov in narodnosti,* je dejal. Bačič je poudaril, da so jugoslovanski komunisti med kongresom in po sprejetju ustave do segli v Sloveniji pomembne rezultate pri krepitvi položaja narodnostnih skupnosti. Za jezikovni in kulturni razvoj pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti je velikega pomena prispevek šolstva, posebno dvojezičnega šolstva, tiska v jezikih manjšin ter uspešna realizacija politike čedalje bogatejših odnosov z matičnima narodoma v Italiji in na Madžarskem. V občinskih statutih na področjih kjer živijo Italijani in Madžari, so natančneje definirali pravni položaj in pravice narodnosti, ki so sicer načelno opredeljene že z ustavo. Na tej podlagi razvijajo dvojezično poslovanje na celotnem področju, na katerem ti narodnosti živita. «Pred nami so še velike naloge, vedno moramo imeti pred očmi, da so položaj in problemi narodnosti in manjšin moralna obveznost večinskega naroda.* Tudi Bačič je govoril o odnosih s sosedi in poudaril poseben pomen osimskih sporazumov, ki niso po-, membni samo za sosednji državi, temveč za vso Evropo. Vsako zapiranje na področju mednarodnega sodelovanja bi pomenilo, da smo se prekršili proti načelu odprtosti našega družbenega sistema, je dejal delegat iz Murske Sobote, ki je nato izrazil zaskrbljenost zaradi položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, kjer se zadnja leta povečuje pritisk nemškonacional-nih sil. Komisije so se na podlagi vseh razprav zedinile o sklepnih poročilih, ki jih bodo predložile danes na zaključnem zasedanju koiigresa. Medtem pa so grške oblasti sprožile prve akcije po proglasitvi u-rednega stanja. V Solun so poslali sedemsto ogromnih šotorov, izpraznili so obe solunski bolnišnici, vojska pa straži vse trgovine in nadzoruje mesto, da bi preprečila primere šakalstva. Solunski prefekt Costas Pylaririos je pozval lastnike trgovin, naj redno poslujejo, ker bo v nasprotnem primeru rekviziral vso l azpoložljivo hrano. Do sedaj je skoraj 75 odstotkov Solunčanov zapustilo mesto. Oblasti niso za sedaj preprečile bega, ki je trenutno dobrodošel, a že računajo na povratek, saj bi premor v produktivnih dejavnostih pomenil hud udarec za grško gospodarstvo, ki ima prav v Solunu pomembne industrijske o-brate. Po katastrofalnem potresu leta 1946, ki je uničil Korint in povzročil smrt 45 tisoč ljudi, je Grčija doživela vrsto potresov do leta 1954, ko je v Tesali ji umrlo 25 oseb. Petindvajsetletno premirje, medtem so bili katastrofalni potresi v Skopju, Turčiji in Romuniji, je končano. Izvedence skrbi, da ne bi prišlo do novih potresov na drugih območjih Balkana, zato je skrajno zanimanje za sedanji potres upravičeno. Ekipa strokovnjakov seizmološkega inštituta skopske univerze bo odpotovala z vso opremo na solunsko območje. Zaskrbljenost je toliko bolj upravičena, saj je prizadel včeraj zjutraj ob 4.30 madžarsko mestece Bekescsaba, 160 kilometrov jugovzhodno od Budimpešte potres 3,5 stonnje po Richterjevi lestvici. Medtem pa oceanografi in seizmologi proučujejo nenavaden pojav v Jadranskem morju, (o katerem poročamo na drugem mestu), ki pa ne bi bil potresne narave temveč ogromen usad na morskem dnu, ki s svojim premikanjem povzroča valovanje in izredno plimo. To trditev pojasnjuje dejstvo, da je bil pojav omejen na južni Jadran ne pa v O-trantskih vratih, (voc) ima že dovolj in še te so pasivne. Ne smemo nikoli pozabiti, da ni človek za industrijo, temveč industrija za človeka. V tem primeru za tržaškega človeka! Danes si človek želi dejanske demokratičnosti, soodločanja, samoupravljanja, Tu je bila glede teh vprašanj storjena napaka. U-sodo mesta so mislili odločiti drugje in ne v mestu samem. Temu so se meščani uprli. Slovenci lahko v tem kontekstu zaigramo važno vlogo, . vlogo mostu, povezovanja ih postavljanja na realistično osnovo. NAGRADE ZA LITERARNE IN LIKOVNE PRISPEVKE Otroke italijanskih in slovenskih osnovnih šol bo nagradil El.o Strolego Znani trgovec s pohištvom Elio Strolego je velik, ljubitelj živali in si je v nekaj letih uredil na velikem travniku na Božjem polju, ob križišču, kjer se pokrajinska cesta odcepi proti Gabrovcu, pravcati zoološki vrt s pravo zbirko najrazličnejših živali, od srn do orlov, od konjev do pavov in opic itd. Ob cesti se stalno ustavljajo radovedneži, ki občudujejo živali, najbolj zainteresirani pa so seveda otroci. Na številne prošnje otrok je gospodar privolil, da so pred koncem šolskega leta številne slovenske in italijanske osnovne šole prišle na ekskurzijo v njegov zoološki vrt, kjer so imeli priložnost, da si od blizu o-gledajo priljubljene živali. Gostoljubnosti gospoda Elia pa s tem ni bilo konec, saj je v sodelovanju z o-penskim slovenskim šolskim ravnateljstvom razpisal natečaj za naj-boljo risbo in spis. Otroci slovenskega vrtca in šole iz Gabrovca, slovenske in italijanske šole na Proseku ter še nekaterih drugih osnovnih šol, celo iz Furlanije, so se zelo potrudili in so preplavili Elia s stotinami res krasnih risbic in doživetih opisov te njihove lepe izkušnje. V torek se je sestala posebna o-cenjevalna komisija, ki je izbrala najboljše risbe slovenskih šolarjev po posameznih razredih: otroški vrtec Gabrovec — Sara Kralj, 1. razred osnovne' šole v Gabrovcu — Katja Čok, 2. razred o. šole v Gabrovcu — Barbara Kocman: na osnovni šoli na Proseku: 2. razred — Barbara Furlan in Matejka Starc, 3. razred — ex-aequo Davorin Starc in Sergij Luxa, cel četrti razred za skupinsko delo in 5. razred — Dunja Starc in Anamarija Scabar. Od spisov pa so na proseški osnovni šoli bili najboljši: 3. razred — Alenka Stoka, 4. razred — Kristina Ukmar in Maja Štoka, 5. razred — Martina Sardo in Barbara Starc. Nagrade so prejeli tudi otroci nekaterih italijanskih šol: Luisa A^ar-cusa (l.F «F. Venezian*), Susanna Žago (LE «R. Manna*), Andrea Clon (l.A «R. Manna*), Francesca Parma (2.F «V. Giotti*), Massimiliano Novak (2.B De Mafchi*), Balda-sarre (5.C »Duca d'Aosta*), Arinali-sa Feletti (5.A «Duca d’Aosta»), Laura Sedmak in Marco Babič (2.r. Križ), Luca Ciacchi (l.r. Križ), Mar- ta Prioglio in Enrica Corvi («Mon-tessori*) in Lally (mednarodna šola v Grljanu. Danes popoldne ob 17.30 bo Elio Strolego podelil nagrade otrokom, ki so vabljeni, da se polnoštevilno u-deležijo manjše slovesnosti in dvignejo plakete, (bs) Zdi se mi, da bo to moje glavno opravilo, če bom izvoljen. nuiiiiiiiiiiiiHHiuiiuiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiuiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniitiiiiiiiuiiitiiiMiiimii Rumeno-oranžni avtobusi % VVASHINGTON - Kitajcev naj bi bilo več kot milijarda. To zatrjuje John Aird, vodja oddelka za proučevanje tujega prebivalstva pri ameriškem uradu za štetje. Aird pravi, da število kitajskega prebivalstva narašča za približno dva odstotka na leto, kar je okrog dvajset milijonov ljudi. Torej naj bi propadli načrti, da bi ta porast znižali na en odstotek. «Washington Star*, ki objavlja to študijo, zatrjuje, da so se od vseh drugih prav Airdovi podatki izkazali kpt najbolj točni, saj naj bi zasledoval razvoj kitajskega prebivalstva vse pd leta 1953, ko je bilo v tej deželi zadnje javno štetje. ‘ NEAPELJ — Včeraj je bil 36-letni vodja barvnega oddelka obrata «Alfa Sud» Salvatore Napoli žrtev atentata. Neznanca sta ga počakala pred njegovim domom v Pomiglianu d’Arco in ga s petimi streli iz pištole ranila v nogi. • Aleš Lokar (Na ialjevanje s J. strani) ga naravnega zaledja, postal je njegovo trgovinsko glavno mesto, po pločnikih se tare jugoslovanskih kupcev, ki imajo vedno, višji standard in prinašajo vedno višji standard mestu. Če trezno analiziramo, ti politiki nimajo pravega političnega prostora, ker ni razumeti, kaj naj meščanom obljubijo: Evropo? Trsi je že v njej. Sprostitev meje? Je že v polnerf) teku. Avtonomijo? Trst je že glavno mesto avtonomne dežele. 1 Vendar ne smemo zanemarjati iracionalnih in bioloških elementov. Del Trsta je danes frustriran, ker v svojih starih letih (visoka srednja starost tržaškega prebivalstva) opaža, da ni uresničil gospodovalne in elitne vloge, ki jo je sanjal v mladosti, štacunar-ska realnost je daleč pod temi donečimi cilji. Del Trsta pa je danes bolj u-pravičeno frustriran, ker pri vseh važnih odločitvah: ki ■ so z njim v zvezi, mesto ni sodelovalo, ni bilo vprašano za mnenje. ! Takšen je primer industrijske core na Krasu, katere lokacija ni bila strokovno preštudirana in je očitno zgrešena. Trst je mesto c. precej visokim standardom, ki ne •rabi naših »političnih* tovarn. Jih Tržaški konzorcij za prevoze ACT je včeraj dopoldne v Brolettu predstavil enega izmed 25 novih avtobusov rumeno - oranžne barve, ki je začel voziti na progi številka 11, to je od Trga Stare, mitnice do Ro-cola. Na včerajšnji slovesnosti so bili poleg številnih radovednežev prisotni tudi občinski odbornik Orlando in inž. Capel, ki je prisotnim orisal ugodnosti, ki bodo vsem potnikom nudili ti novi avtobusi, saj bodo vzpostavljene nekatere bistve ne novosti. Potniki bodo vstopali skozi sprednja in zadnja vrata, iz stopali pa bodo skozi srednja. Nabaviti si bodo morali mesečne izkaznice ali vozovnice že prej v to-bakarnah, kioskih časopisov ali drugih trgovinah, kjer je nalepljena posebna oznaka ACT, v posebnih avtobusnih . avtomatih pa jih bodo seveda razveljavili. BENEŠKI DNEVNIK V DeNijah vaščani vrnili glasovnic« Ponedeljek, 19. junija, so v De-benijah, največji vasi občina Dreka, razdelili volivcem glasovnice za volitve, ki bodo 25. in 26. junija. Naslednji dan so vaščani vrnili glasovnice in jih prinesli v občinske urade. Čemu so vaščani Debenije vrnili svoje glasovnice? Vas Debenije je bila najbolj zapostavljena, večina ljudi je morala v emigracijo. Ob koncu druge svetovne vojne je štela vas 320 prebivalcev, danes živi tu le 40 ljudi, od katerih je večina starcev. Nič ni Drevi prižiganje kresa na travniku pod vrdelsko železniško postajo Slovensko PD «Union* - Podlonjer vabi drevi ob 21. uri na travnik pod vrdelsko železniško postajo. Na sporedu je namreč prižiganje kresa na dan Sv. Ivana, poleg tega pa bo tudi narečna pesnica Marija Mijot prebirala svoje poezije. Seveda, manjkala ne bo niti harmonika in veselo vzdušje, zato podlo-njersko prosvetno društvo vabi vse, da se kresovanja polnoštevilno u-deležijo. Pismo uredništvu Spoštovano uredništvo! Pred seboj imam dve okrožnici. Ena je bila objavljena v Vašem dnevniku dne 27. maja, druga pa v nekem vsedržavnem političnem glasilu. Vaša pravi: »Kdor se naroči na Primorski dnevnik za 6 mesecev, bo prejemal omenjeni časopis za mesec junij brezplačno*. Na žalost Vam moram povedati, da bi s« marsikateri miljski občan, ki živi pri Korošcih, rad naročil na Primorski dnevnik, a tega ne stori, ker bi dobival časopis šele po osmih dneh ali pa bi se celo časopis »izgubil*, kot je stara navada na pošti v Miljah. Mislil sem se naročiti tudi na »Nedeljski dnevnik*, ki je zelo zanimiv in pa na revijo «Jana*, ki prinaša na svojih straneh več zanimivih člankov e raznih boleznih in daje tudi navodila, kako te bolezni zdraviti. Na' ročen pa sem že na lista «Pensio-nato dTtalia* in na «Giorni - Vi« Nuove*. Zanimivo je, da sem na »Giorna* pred časom čakal celih 40 dni, in mi revije še vedno niso dostavili na dom. Zato sem protestiral na miljskj pošti, uradnica Pa mi je odgovorila, da je revija prav gotovo nekje na pošti, a mi je niso dostavili, ker niso mogli nadomestiti obolelega poštarja, ki prinaša pošto h Korošcem. Druga okrožnica pravi: «Ob zasedanju miljskega občinskega sveta so svetovalci glasovali tudi o Pra' vici rabe slovenščine na sejah občinskega sveta. Proti temu so se izrazili s svojimi glasovi predstavniki KD, PRI, PLI in PSDI*. Prav je, da Slovenci in Italijani ne bodo na nedeljskih volitvah gla( sovali za tiste politične stranke, ki nočejo upoštevati sklepov italijanske vlade same. ki je sklenila 'i jugoslovansko vlado sporazum, v katerem je tudi rečeno, da lahko tudi Slovenci, ki živimo na tem nesrečnem teritoriju, lahko govorimo svoj materin jezik, tisti jezik, J? ga je tako zatirala fašistična Italija, dokler ni bedno propadel FuhreC in njegov hlapec Mussolini, Ob vsem tem moram reči, da bl moral vsak Slovenec enkrat za vselej razumeti, da bi nam bilo gorje, če se ne bi KPI borila za slovensk« in tudi nemške pravice na območjih, kjer živita obe narodnostni skupnosti. Dokler ne bodo Slovenci in Italijani na tem področju volili strank, k; se borijo za naše pravice, bode nekateri brezvestneži še vedno glj-1 dali na Slovence kot na črva, Id smrdi. .. Trst, 20. junija 1978 S pozdravi Anton Kozlovič - Matevž bivši aktivist OF bilo storjenega, da bi zajezili iz-seljeništvo. Danes trpijo vaščani za pomanjkanjem vode in prav to je bil eden izmed poglavitnih razlogov, da so volivci vrnili svoje glasovnice. itiiiimiiiiiiiiiiiiiMtiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiinfiHmmitiiimiiiiMiiiiiiimiiiiitmiitiiiiiiiiiiitMii1* PREJŠNJO NOČNA SCALISANTI Vandali poškodovali 27 parkiranih avtov Preiskovalci izključujejo politično ozadje dejanja so se pri svojem početju posluževali težkih železnih predmetov. Neznani vandali so prejšnjo noč poškodovali kar 27 osebnih avtomobilov parkiranih na Scali santi, to je na cesti, ki iz mesta pelje proti Opčinah. Prvi, ki se je zavedel vandalskega dejanja, je bil univerzitetni študent Stefano Lara, ki se je okrog 2. ure vračal domov. Slednji je sicer opazil poškodbe samo na enem avtomobilu težak obračun škode pa so šele kasneje ugotovili agenti letečega oddelka tržaške kvesture, ki so tako: uvedli preiskavo za izsleditev krivcev. Vandali so se znesli predvsem na vetrobrane in odbijače avtomobilov, poškodovana pa so bila tudi kolesa in o-stali deli karoserije. Zanimivo je, da niso neznanci nič odnesli iz avtomobilov. Preiskovalci, ki izključujejo politično ozadje dejanja, so mnenja, da gre za van dalsko dejanje mladih pobalinov, ki Mizarja žrtvi nesreč na delu Včeraj sta sc v našem mestu prip^ tili dve nesreči na delu, katerih žrtvi sta bila dva mizarja. Hujša nesreča se je pripetila 42-letnemu Darij'1 Battellu stanujočem na C. Elisi 49, ki mu je med delom v tovarni P0'1*' štva Florit rezkalni stroj hudo P°' škodoval prste desne roke. Nesreč™ Battello, katerega so nemudoma sprejeli na ortopedskem oddelku tržašk® bolnišnice, se bo moral zdraviti Približno mesec dni. Nesrečna usoda je doletela tudi roletnega mizarja Milana Cibemo z Fr -ške ceste 130, ki mu je stroj poškodoval levo roko. Tudi njega so spreje-1 na ortopedskem oddelku tržaška b°\ nišnice, kjer se bo mora! zdraviti pribhi..o -ti Jat.