Jbui**. с /в w AÄurrä fas ®м®гИ1а»Шг«аааа» Bal®! Celo leib K ISO’—, pol leto Ш Äh—> Celli leto & 50*—, been Jeg^tolerij«« '0®te leto K 450*—. fe»*rai ali osnoniia se k*. po dtogovora; pri večkratnem ineerinEtaJa ■pAeeren popust ОргатаШто sprejem« naročnino. la reklamacije.----------Telefon št 220. STifiza Neodvisen pnlftfto list za slovensko ljudstvo 148. ®4®wtllKa» [curfttoos». 4»® 28. decembra 1881. RtovOk« stane 1 ioen^ .Straža* izhaja т ponđeljek, sredo i» p*&sfe Uredništvo hi uprarništvs j« v Maribora, leeefitef cesto št 5. — Z uredništvom se mors g>«w@ vsak dan samo od 11. do 12. dts dopo&&№ Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklam so poštnine proste.-----Telefon St 2» ....................-..... ■ —"* Letnik XIII. Kaj parlament — roka, roka. ©»la, katero naj bi vršili Parlament, Je poneäeno v klubove solne nar ših oblastnikov, v kavarne, gostilne, redakcije raznih listov, kjer se mešetari, spletkari in kovari za moč in oblast v državi. Neugnanemu sebičnemu pohlepu se je pridružila še huda strast M bi se lahko imenovala nTmstromani Ja« To vam je čudna bolezen, ki je o-knžila vse člane vladnih skupin. Ge se reži kaka vladna kriza, ter na novo zasedejo ministrski stolčki, razdeljeni s kako malo izpremembo, je nekaj časa mir, kmalu se pa 'pokaže novo, že silnejše razpoloženje za novo krizo, .to je novo razdeljevanje ministrskih stolčkov. Možje, ki šo dolgo časa kimali in pritrjevali besedam klubovih prvakov, dobijo naenkrat 'velike pohliepne oči, nervozne črte na obrazu in začne se besedičenje brez konca in kraja. — Skrajni desničarji se naenkrat razvnamejo ter postanejo besni, skrajno radikalni levičarji, se zopet zavijejo v mrko, hladno in . prezirajočo skrajno desničarsko fimnzervativno pozo. Ljudje, ki so tako dolgo složno izkoriščali ter se nemo pokorili vodniku,, ki je delil plen, so si naenkrat tuji in sovražni. Drug drugemu ne zaupa, vsak hoče, da,' drugega prevari, v vseh glavah brni misel: sam pleni, sam tudi deli, zato pa ovija te ljudi zadušljiva atmosfera nezaupanja in sovraštva, kakor kokote, ki obdajajo enega samega moža, z nabito polno denarnico. . V У ministromamjl se stegajo,. _ grabijo m odbijajo grabežljive roke in zato je tudi prav značilno, da imamo ravno pri nas takozvano Črno in Belo roko, ki iz. visokih vojaških krogov raztega svoje tajne in javne vplive nad celokupno politično situacijo. Najhujše zlo je, ki se izcimi pri glavi in mi imamo v naši državi pae to nesrečo, da se vse korupcije začnejo in tudi utaborijo na visokih mestih. Kolikor čitamo slavospevov na našo vojsko, tolliko najdemo najhujših koruptnih pojavov iz visokih vojaških krogov raztrošenih po srbskih listih. Iz tega bi sledilo in bi tudi vsak. tujec moral sklepat}', da je vojska dobra, da so dobri tudi oficirji do kapetana in majorja, da je pa v generalskih in pukovnljških krogih — „svega i sva Sta“-. Naše vladne krize so že same na sebi nekaj nezasSAnega, dokler trar ЈФ, ne poslujejo beograjska „nadležna", ker počivajo in debatirajo vsi ömQvniki v pričakovan u novih gospodarjev ter se prerekajo ali jih bo novi minister izmenjal ali pa povišal. .Tako je vedno, sedaj pa, ko so se že generalske bele in črne roke vmešale v to mešetarijo in kovarsjtvo, je še stokrat hujše in v metežu raznih rok, belih, črnih, vseh pa umazanih in grabežljivih, ni propadel samo par-fernen;, propada tudi kultura, pravno «aziranje in etična odgovornost. Nova policajdemokrstska zarota. .©hlastni spletkarji, ki so ubili parlament ter ponižali njegove ostanke aa cinično karikaturo, mspirirajo cesto glasove o potrebi diktature, katero že itak imamo, ker vidimo dan na dan, kako si ta ali ona oseba pripravlja proste roke Vllada nam neki; tajni krožek, iz katerega sicer slišimo razna imena: Pašič, Balugdžič, Ze-čevič, Jankovič td. o katerih pa vendar ne vemo, kje se začenja in končava njihova moč. Bodimo pomirjeni v zavesti, da je nekaj močnega nad nami, pa naj se to imenuje pohcajdemo-kraeija, kamarila, osebni porodičar- ski regiment ali pa bela in črna roka. ■— Ti k: vliadajo, se brigajo za vse in tako hočejo sedaj, ko je njih moč v največjem razmahu, tudi to upeljati, da bo ves svet po njihovi volji poučen o razmerah v naši državi. V to svrho se pripravlja ukinjen-je dopisnih uradov v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. V teh uradih so prečani in ker se ti ne znajo prilagoditi pojmovanju kakega „Pressbiro-šela“ kot kot je Tamtov v Beogradu, je že to povod, da se jih „najuri“. — Ti prečanski dopisni uradi spravijo marsikaj vi svet, kar bi kak Taletov zakril ali pa potvoril,. — in zato je bolje, da se opustijo. Nekateri ifsti, ki še niso „vzgojeni“ bodo brez vest'j in aktuetnih. Informacij in to |e: v veliko . korist naših oblastnikov, ki pa hočejo s tem udarcem ubiti še eno mu ho. Mesto dopisnih n ra d o v, ki nočejo pokopati svoje objektivnosti, hočejo po iicajdemokrafibi, porodičarji ali oblastniki postaviti svojo dopisno agencijo, ki bi vse domače liste in tuje dopisnike oskrbovala z informacijami. -- Ka- kor poročata „Siob, Tribuna“ in „Ob-zor“, je stvar že dobro upeljana. Z agencijo Ulsteiii na Dunaju je sklenjen že dogovor, da- b;i policaj demokrat sko agencijo oskrbovala s poročili iz inozemstva, M bi se po agenciji v Beogradu pod vodstvom nekega Vu-kičeviča servirali beograjskim listom, dočim bi se prečanski listi zalagali ž beograjskimi novicami, v kolikor tl! bilo' to po volji oblastne kamarile. Legla se bodo kukavjčna jajca in za to je potreben denar. Pa tudi to je že pripravljeno,’ Policajdemokrati dobe državno subvencijo. Najprej pograbijo proračunske postavke razpuščenih dopisnih uradoVj drugo se jim bo pt iztekalo iz dobro založenega dispozicij-skega fonda ministrstva policije. Kakor ta agencija, tako bodo tudi demokratski listi stopili javno v službo in „sold“ po^ajimkiisira. Kakor pravi „lObzor“, se direktor zagrebških demokratskih listov radi tega že kreta po Beogradu, dr. Žerjav tudi ne bo daleč in tako: Živijo svobodna štampa in objektivna informacija! : jr V najbolj žalostni luči. V očgled pregovorom za, sestavo vlade pač lahko odkrito povemo, da so se pokazali v najbolj žalostni luči slovenski sambsBojnteži, ali kakor, jih nazivajo Slovenci, slabostojnežL Dočim so stavfii muslimani zahteve, ki kažejo, da ipak turški poslanci vodijo račune pred onimi, ki so jih poslali v Skupščino, so se- postanih slovenski samosiojneži s takimi zahtevami, na katere so radikali lan demokrati pristali takoj, brez ugovora.. Muslimani so zahtevali za se versko-prosvetno avtonomijo. Radikali in policajdemokrati se protivijo prosvetni avtonomiji, ker ta zahteva ne vodi do medsebojnega zbližanja, med tem ko so pristali na versko avtonomijo, kot da bi se mo_ gia prosveta odtrgati od vere, ki je glavni prosvetni faktor. Slovenski samostojneži so postavili dve zahtevi. Prva: da se prične z izplačevanjem odvzetih 20%; druga: da. s6 izplača kredit 50 milijonov dinarjev za seme in prehrano pasivnih krajev. To so vse zahteve sliabostojnežev za vstop v vlado. Ravnokar omenjeno slabostojne za hteve zamore staviti samo stranka, kar tore edini cilj je, da sedi eden od nje r.ih voditeljev, na ministrskem stolčku Vsem znano dejstvo je, da je iz plačevanje onih 20%, ki so se odtegni li pri markiranju kron, že davno za ključeno. Sedaj samo javljajo, da ho čejo z izplačevanjem teh 20% bonov začeta danes, jutri in, pojutrajšnjim sedaj v tem, potem zopet v onem kraju. A vendar do izplačevanja še faktično dosedaj ni prišlo* in tud', nikakor ne bo, dasi so slabostojni postavili izplačilo 20% kot pogoj za vstop v vlado, ker so sij to zahtevo prilastili tudi radikali in policajdemokrati. Pri izmenjavi kron v dinarje je bil oškodovan samo revnejši človek, a nikakor ne banke, la. so pri tej priliki največ zaslužile. Bankokrati in drugi velekapital sti), ki igrajo glavno vlogo v po'icaj’demokratski stranki, se nikakor ne bodo požurili z izplačevap-jem tega, siromakom odvzetega denarja. Se bolj pomilovanja vredna kot prva je druga slabostojna zahteva, da se llzpiača kredit 50 milijonov dinar- jev za seme in prehrano pasivnih •krajev. Pred vsem je svota 50 milijonov veliko premalenkostna in res žalostno da. se najde stranka, ki se nahiva „kmetijska“, in je stavila zahtevo, da se vrže našemu revnemu kmetu taka gola kost! Z e minula leta se je izplačeval kredit za glede prehrane pasivne kraje, a znatno večji kot od slabostojnih zahtevami. Za ta kredit so bili in bodo radikali in demokrati, in bi ga tud ravno tako dovolili, četudf; ne te bil samostojni ponudil)! svojega vstopa v vlado. Ko bi ne teli samostojni ono, kar so, namreč — slabostojni, bi zahteva K za kmetsko korist nekaj več, kot so pa že postavili na svoj program po liqajdemokrati in radikali. Slovenski! samostojni so se točili od srbijanskih zemijoradmkov samo radi pohlepa po oblasti. Med tem ko se niso pustili žemljo-? radhiki speljati na led g frazo: srbstvo je v nevarnosti in so glasovali pro ti vidovdanski ustavi, so glasovali samostojni za. Samostojni so celo prista li na uzakonitev davka na poslovni o-brt, ki uničuje producente, seve v prvi vrsti ravno kmeta; a, sedaj, zahtevajo, da se da našemu kmetu za seme in prehrano samo malenkostni kredit 60 milijonov dinarjev. Brezdvomno se bodo sedaj samostojni zopet razlezi po slovenskih selih in pripovedovali bajke, kako so se ravno oni potegnili za zboljšanje bednega stanja j ngostovansfcega kmeta. Ta najbolj mizerna stranka, katero so bratje Slovenci obsodili pri zadnjih občinskih volitvah v Sloveniji,, ko je dobila SLS 70%, je sposobna^ da raztrosi cinizmu pohlepa po oblasti tudi ravnokar omenjeno baharijo o uspešnem delu za kmeta. Uverjeni smo, da se bo inteligenten stoVenskt kmet o-brnil s prezirani od one izdajalske stranke, ki se je sama moralno tako degradirala, da se studi vsem poštenjakom naše kraljevine. 'Tako piše o naših samostojnih „Hrvatska Obrana“ št. 280. Priobčili smo te vrste v našem listu, da uvidijo naši čitatelji, kako presojajo zopetni vstop samostojnežev v vlado Hrvati. Zaščita vseh zaščit. Ko so naši oblastniki kovali ob~ znane in zaščitne zakone, so se izgovarjali da imajo tudi druge države take odredbe, navedli so Madžarsko, Ameriko, Švico, češ, celo ta svobodoumna In napredna, država ima take naredbe. To so seveda prazni izgovori za ljudi, ki nimajo prilike, da bi primerjali naše obznane.z naredbami v drugih državah. Beograjska „Slobod, ua Reč“ je pa oskrbela paralele med našimi in tujimi obznanami in videli smo, da so naši oblastniki prekosili celo Horthjne^ režim, med našim in švicarskim zaščitnim zakonom je pa razloček kot noč in. dan. S primerjavo se baVi tudi g. Protič, ki citira iz švicarskega zakona jasno pripombo, da se nikakor ne preprečuje mišljenje soeijallističnih ali komunističnih idej ter pravi, da Je temu nasprotno naš zakon prava batina v rokah politične oblasti ki goni z njo svoje politične nasprotnike ter podpira stranko ministrov, vsa državljanska svoboda pa postaja igračka detektivov, žandarjev, policijskih pisarjev, načelnikov" in kapetanov. Batino vibi torej politična intriga potom svoje udane policije proti svobodi, kulturi in napnedku, prof) zakonu in pravici, primerov za to bnamo vsepovsod, največ pa menda v sami prestoTict; naše države. „Manojlo, ti si naš bog!“ pravi „Slobodna Reč“ šefu beograjske policije Manojlu Lazareviču, ki vihti brez vseh ozirov ogromno batino ter po svoji prosti in neomejeni volji preganja ljudi. Delavec Rafajloviö je trpei od vidovdanskega atentata pa do sedaj v zaporu, če tudi ni bil ne prvi. De drugi, preiskovalni sodnik zato, da se ga'sploh zapre in obtoži. Pa kaj sodnik, šef in bog Manojlo je dejal, da je mož sumljiv, da zanj ne jamči — in to je bilo dovolj. Sodnik moža izpusti, Manojlo ga pridrži in tako je ostal ta človek pri večkratnem „osvobojenju“ pol leta v zaporu. Pa to še ni vse. Rafajloviö je bil izpuščen v petek pred državnim praznikom, drugi dan je bil praznik, potem nedelja in, v pondeijek zopet nekak praznik, — v torek se pa moža zopet zapre, ker si ni poiskal dela v treb dneh, kakor je določeno po „delavski knjižici“, o kateri! smo že poročali, — in sedaj bo najbrž izgnan, ker si po polletnem krivičnem. zapora v dobi treh praznikov ni poiskal službe. Isto se je dogodilo Petroviču, Itv-šemu odborniku beograjske občine. — Po dolgotrajnem zaporu je bil izpuščen v petek, v torek pa zopet zaprt, češ, da je brez posla. Sef Manojlo namreč misli, da bi morali delavci iz zapora naravnost v delavnico ter. niti to ne upošteva, da se je Petroviču v nedeljo rodilo dete in da bi potreboval mož najmanj tri diji, dh se očisti uši in druge nesnage iz zapora predno nastopi službo, katero je ž?e itak imel kot administrator nekega lista. Podobni slučaji bi dali debelo knjigo, vidi se pa že iz teh, kdo vlada da nes nad zakoni. Politični ogled. . KRALJEVINA SHS. Ze zadnjič smo ugotovili, da so demokrati vse do 23. t. m. predpoldan še trdovratno vztrajali pri svo„em sklepu, da se mora vojni minister Zečevič ukloniti. Spočetka j ta je Pašič izjavljal, đa ne more iz „posebnih“ razlogov ugoditi njihovim žel-,am. V tej zadevi je dal radikalni kh-v Bašiča svobodno roke,'Po soji klnbat je 1 mtič p,vprašai še vojaško kroge, ki so odločili, da naj Zečevič ostane. Demokrati so nato zlezli pod klop in Zečevičeva pozicija je bila rešena- Z vprašanjem vojnega ministra je kriza formalno rešena, ni pa še končanг, v novo vlado so vstopile vse dosedanje vladne stranke Novi kabinet izgleda takole: Nikola Pašič (radikal): predsednik in zunanji minister; dr. Voja Marinkovič (demokrat): notranji minister; general Milivoj Zečevič: vojni minister; Svetozar Pribičevfč (demokrat): minister za prosveto: dr, Meh-med Spaho (musliman): minister za trgovino in industrijo; Zivojin Rafajloviö (demokrat): minister za Šume in rude: Anclra Stanič (radikal): železniški minister; dr. Laza Markovič (ra dikal): minister za ‘pravosodje; dr. Gregor Žerjav (demokrat); minister za socijalno politiko: dr, Ivo Krstelj (demokrat) : minister za vere; Ivan Pucelj (SKS): minister za poljedelstvo; dr. Žarko Miladinovič (radikal); minister za pošto in brzojav; Krsta Mi-leCič (radikaU): minister za ejgnarno reformo; Velja Vukičevič (radikal); minister za javna dela; Marko Tri!-kovič (radikal); minister za izenačenje zakonov in dr, Hamdija Karameh -medovič (musliman.); minister za nar. zdravje. — Demokrati so izšli iz borbe proti radikalom, jako klaverno in nečastno. V političnih, krogih sodijo , da bo radi vojnega ministra izbruluv i ila nova vladna kriza. Vojni minister general Z o e e v i o je podal demisijo in izjavil Nikoli Pašiču, da mu je nemogoče ostati v vladi, ker se mu že v naprej izraža nezaupanje. (Najbrže se Je u -»irašil energičnega nastopa nekaterih parlamentarnih skupin, ki so obljub-raie zanimivih razkritij v aferi srbskega pukovnika Vasica itd.) PašiČ je ostavko sprejel. Novi vojni minister še ni določen. Novi ministri so bili na dvoru dne 24. t. m. ob tpol 12. uri zapriseženi. Dr. Žerjav, dr. Krstelj , in Pucelj so radi božičnih praznikov ooprej odpotovali na svoje domove in bodo prisegali naknadno. Po prisegi je kralj Aleksander novim ministrom čestital in izrazil željo, da se čimpre; izdela volilni zakon, ker mu je kot u -stavnemu vladarju veliko ležeče na tem, da stoji v stiku z narodom. AVSTRIJA', Te dni bodo iz vj e ja 1 i usta-.vno-pravno in gospodarsko ločitev ni-žje-avstriiske pokrajine od Dunaja- — Potemtakem bo tvoril Dunaj kot mesto posebno deželico s posebnim deželnim zbocom. Avstrija in Poljska bosta v kratkem sklepali trgovsko pogodbo. Zakaj nebi? Beograjska »Politika« piše, da so muslimani napravili največje težkoče s svojo zahtevo, da se jim naj dodeli mesto državnega podtajnika v ministrstvu za notranje zadeve. S to svojo zahtevo so izzvali muslimani nezadovoljstvo pri demokratih in radikalih, ki smatrajo to zahtevo kot neutemeljeno. Če radikali in batinaši (demokrati) postavljajo svojim ministrom nadzornike v osebah drž. podtajnikov, zakaj bi tega ne smeli muslimani? Morda pa želijo radikali, da ostanejo muslimani nevedni in nepoučeni, posebno, kar sc tiče njihovih spletkarij ? Ako je temu tako, potem muslimani res nimajo pravice zahtevati za sebe mesto državnega podtajnika. Gosli in zimska suknja. „Balkan“ prinaša sledečo anekdoto: Velikim ljudem se čestokrat pripetijo velike ne-prilike. Tuai g, Svetozarju Pribičevi-eu se je nekoč pripetil veliki „mal -heur.“ In to je bilo znamenje, da bo postat velik človek. Pred nekaj leti, ko se je nahajal g. Svetozar Pribičevičv delegaciji Hrvatskega sabora pri ogrskem parlamentu, mu je nekdo ukradel zimsko suknjo. Tatvino je javil g. Pribičevič takoj policiji, ki se je z vso resnostjo lotila preiskave. Policija je suknjo našla in g. Pribičeviča zapro sila, da naj pride po njo. G, Pribičevič se je obrnil do pristojnega urad - . mika — Prišel sem radi tiste . . . A že vem,. že (tem . . . smo že našli. Čakajte par trenutkov! Gospod Pribičevič se vsede, uradnik pa odide v drugo sobo in se vr -ne s — škatljo za gosli. = Evo, izvolite ’=> reče uradnik. ! G. Pribičevič na,mrši čelo, pogle- i aa gosli in nato uradnika. — Kaj? — vpraša presenečeni g. ! Pribičevič. — Pa to ni moje. Ц O 0 ■ - Kaj torej? Zakaj ste prišli? ru тш m ni Veseli konec žalostne krize. Na odločilnem sestanku zastopnikov radikalne in demokratske stranke dn.i 15, decembra je prišlo po poročilu dobro , odučenih krogov do zanimivih pre-kiarij. Izjava, ki jo bo podal minist) -gJci predsednik v narodni sknpscmi , bo nekak odsev, tega zgodovinske m sestanka. Udeleženci se sicer delajo , kakor da bi hoteli ohraniti vse tajno, a kaj hočejo ohraniti tajno, ko je pa bilo že davno vse v javnosti, prodno so se sestali. Da je bila rdeča nit ki se je vlekla skozi vse govoce, to -krat — bleda skrb, kako si ohraniti moč še za nekaj mescev, ni treba posebej povdarjati. Edino izvjrno misel je sprožit Slovenec dr, Gregor Žerjav, ki je predlagal, naj se v pravočasno udvrnjenje vladnih kriz izvoli poseb -na komisija, ki se naj sestane tako;, itakor hitro se pojavi le sum kakšnega bodočega nesporazumljenja v vladi vsi so enoglasno odobrili ta predlog in videti je bilo, kako raste upoštevanje Slovencev pri vladnih stran kaih. Nastala pa je težava pri sesta -vi komisije. Vsaka stranka je hotela imeti večino. Zedinili so se na to, da vsako ministrstvo pošlje po enega člana v komisijo. Tako se bo razmerje moči v vladi zrcalilo tudi v tej komi -siji — v uradni jugoslovanščini seve -„komi te tu.V zadnjem trenutku pa se je stvar skoro razbila, V ustavi ni paragrafa o takih komitetih. Pod območje katerega ministestva pa naj spada ta konntet ? Kdo mu bo določil dnev -nice in delokrog? Za dnevnice sp_. se iunalu pobotali — kakor po navadi, iz gtavne zagate pa je rešil gospode — dvorski norec, ki je skozi ključevo luknjico stavil ta-le predlog: Komitet se naj postavi pod zdravstveni odsek, A ker so gospodje nato šli na malco, o nadalmi usodi tega predUjoga ne moremo dati natančnejšega poročila. Seme za novo vladno krizo. Sedaj se piše, da je vladna kriza končana, ker je že posejano seme za novo kriz», ki je že na vidiku. Proračun vojnega ministrstva pride namreč v pretres koncem februarja, o aferah vojnega ministrstva pa se piše, da pridejo na dnevni red 20. februarja. Radi vojnega ministra iz tabora Bele ali Črne roke bi se bili skoraj razstali radikali in demokrati pri zadnji krizi. Kar se ni zgodilo v decembru 1921, se bo februarja 192 2, ko pride na dnevni red umazanost Bele in Črne roke. — J az sem Svetozar Pribičevič. ■ (Predstavil se je uradniku.) — Prišel sem po .suknjo. Uradnik ga pogleda vprašujoče in ljufo ter spusfi vijoiino na stol. — Ah, pardon . . . pardon .... jaz sem mislil = se opravičuje uradnik —, da ste vi . • • In mu pokaže z roko, kakor da bi sviral na goslih. Odide v sobo ter mu prinese zaželimo suknjo. =» Ali je to vaše ? — Da! ™ Prosim za legitimacijo. (Uradnik je bil neverni Tomaž.) Uradnik se brez razloga res ni zmotil Kdo ve, morda je imel prav. Pravljica. Nekje v dalnji jutrovi deželi je bila enkrat vladna kriza. In takrat — po našem štetju ravno 15. decembra — je poklical imeniten mož k sebi 7 debelih in 7 medlih krav. Medle so debele požrle. Kaj je iz tega nastalo, ni težko uganiti. To pa spada v področje ministra Pucelja! Lepe nade in strašen cinizem. Na kongresu radikalne stranke je dejal g. Pašič: »Naši bratje Slovenci so stali med tremi velikimi silami in mi (Srbi) smo se borili do skrajnosti — lahko pa i ečem, da smo pri vseh težavah, ki smo jih imeli, dosti obdržali, četudi je veliko število naših izven naših meja. Lahko pa je in jaz, če tudi sem star, nisem izgubil vere, da bo napredek civilizacije dovedel do tega, da Italija sama pusti in privoli spojitev odtrganih delov s svojim narodom, ujedin-jenje v etnografskih mejah.« — Zares značilno, kakim misterioznim silam pre pušča Pašič ujedinjenje in osvobojenje naših bratov in kako sladkim nadarn se udaje! — Nismo pa pozabili, kako gazi in tepta Pašič jugoslovanstvo, za katero nima niti osnovnih pojmov ter trguje z vsemi »milimi« zavezniki za pro-speh svoje orijentalske politike. Če govori ta mož o »napredku civilizacije«, potem si lahko mislimo, kaj to pomeni in kak cinizem je to. „Jaz pa le počasi . . „Uradni list“ pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 13. decembra t. 1. št. 148 — tio-šel dne 1,9, decembra! — je prinesel razglas o prijavi obveznic predvojnega angažiranega dolga bivše avstro -ogrske monarhije, ki ga je žigosala Avstrija — gospodje pri pokrajinski u-; ravi bi lahko vedeli, da je uradni naslov Avstrije „republika Avstrija“ — s svojim žigom. Lastniki morajo svoje obveznice da dne 20. decembra s prošnjo odpremfiti K generalni direk -ciji — Slovencem je tudi razumljivo: „glavnemu ravnateljstvu“ — državnih dolgov. Poleg tega pa izvršiti devet pogojev. Blagor mu, kdor bo to pra- j vočasno izvedel! Pa to še ni najhuj • j še! „Uradni list“ pokrajinske uprave j za Slovenijo z dne 16. decembra t, L j št 150 — došel dne '21. decembra! — ; je prinesel razpis za nova mesta stal- • nih vojaških duhovnikov, Prošnje se morajo vložiti najkasneje do dne 20, decembra t, 1. in sicer po pristojnih duhovnih oblastih. Pozneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale. Pristojne duhovne oblasti bodo ta razpis gotovo objavile v svojih uradnih listih, — pri nas v „Lavantinske škoiije u -radnem listu“ — in to najbrže ne pred 14 dnevi Lavantinski duhovniki bodo torej uradno o tem razpisu obveščeni ravno 20 dni prepozno! Pa tudi to Se ni nič! „Uradni list“ pokrajinsre poprave za Slovenijo z dne 6. decembra L 1. Št. 145 je prinesel objavo kabineta ministrskega predsednika, da se naj narodni praznik ujedinjenja dne 1. decembra vrši samo s cerkvenimi obredi. „Uradni list“ je došel dne 11. decembra! To je pa že nekaj! Po 3 letih državnega ujedinjenja gotovo lep napredek! V' slučaju kakšne mednarodne tekme bomo gotovo — prvi! Dnevne novice. »Straža« bo stala prihodnje leto v razprodaji komad 2 kroni Na to že danes opozarjamo vse tiste, ki si list kupujejo od številke do številke ter jih vabimo, da naj pristopijo med redne naročnike, ker jim na ta način list pride za več kot polovico ceneje. Kralj Aleksander I. v Sloveniji. Na Stefanovo se je pripeljal naš kralj v dvornem vlaku v Ljubljano, kjer so ga čakali ter sprejeli višji dostojanstveniki. Kralj se j.e odpeljal še isti dan proti Kamniku, kj'er, sie, udeležuje lova na divje koze. Za duhovne svetovalce so imenovani: dr. Josip Somrek, profesor bogoslovja v Mariboru; Jožef Dekorti, dekan v Ljubnem; Franc SaL-Cizej, župnik pri Sv. Martinu pri Šaleku; Josip Cede, župnik v Studenicah; Andrej Fišer, župnik v Ribnici na Pohorju; Ivan Jurko, župnik v Staremtrgu; Josip Kroh-ne, župnik v Podsredi; Anton Pernat, župnik v Dobovi. To je; enakopravnost! Vlladmovci so izrabili za setev, separatizma kar toliške božične praznike, katere je obhajala večina naših kat, poslancev n,a svojih domovih. ,Za dobo božičnih praznikov je pa nadaljeval svoje delo na pritisk radikalov Ш demokratov, zakonodajni odbor. Ravno ob božičnih praznikih so sklenili v, zakonodajnem odboru, da se poviša zemljiški davek za nas predane za 400%, v Srbiji in Grm gori pa iše Ostane pri starem. — Lepo so pokazali vladinovci enakopravnost tudi glede pobiranja davka na vojne dobičke. !Ta davek sse bo pobiral za leto 1921 samo v prečans-kih krajih. Naš poslanect dr. Hohnjoc se je odločno uprl uzakonitvi teh dveh separatističnih krivic, izjavil, da ne priznava teh zakonov in da bo proti tej nezakonitosti protestirali v, parlamentu. (Vitezu cenzorju v vednost, da, je to vest prinesel skoro doslovno lju-hl'janski „Novi čas“), Obznano je sicer ukinil zakonodajni odbor, a še vedno imamo zakon o zaščiti države, ki je samo druga firma obznane. Zopet nekaj peska za oči neuke javnosti. Novi viri korupcije. Vsled Pašiče-ve kupčije z muslimani plačuje država turškim veleposestnikom odvzeto posest. Zdaj so se pa začeli Turki bridko pri toževati, češ, posest jim jemljejo, a plačujejo pa jo presneto kasno. Naenkrat so se pojavili agenti, ki posredujejo za izplačilo med državno blagajno in turškimi veleposestniki. Ti najnovejši a-genti zahtevajo 10 odstotkov honorarja od celotne svote. Se dogajajo slučaji, da izplača država muslimanu 100.000 K odkupnine, posredovalec pa zasluži pri tem izplačilu 20.000 K brez velikega napora in precej hitro. Pri nas se vedno odpirajo novi koruptni viri, ki bogatijo na lahek način brezvestnost špekulantov. Velik pretep se je vršil med fanti na Štefanovo v gostilni Golijat v Cirkovcah. Več težko ranjenih. Neumestna radodarnost. Iz Šfc-lija v Slov. gor. se nam poroča: Kakor vsako leto se tudi letos pred prazniki dobili tukajšnji železniški delavci premog za kurjavo. Toda dobili so ga toliko, da so ga ponujali in prodajali p® gostilnah. Ze pred enim letom je nekk tukajšnja oseba kupila od železničaijev 3000 kg premoga. Še celo prejšnji načelnik ga je prodajal raznim tukajšnjim» Nemcem in nemškutarjem. Tako podpira železniška uprava svoje uslužbence s premogom, katerega potem proda-dajajo ali celo zapijejo v raznih gostilnah, mesto da bi ga dobili le toliko, kolikor ga v resnici potrebujejo. Lepo skrb morajo Imeti nekateri učitelji za šolo, ker imajo toliko prostih dni za posete v Šoštanj. Pred kratkim so imeli zborovanje in seveda tudi šole prost dan, dne 15. decembra zopet zborovanje in šole prost dan, dne 16, decembra je bil enkrat šolski pouk, potem zopet dne 17. decembra prosto, 18, decembra nedelja, pred durmi pa božične počitnice. Morebiti bi se ta zborovanja dala napraviti tudi kedaj popoldne, ko ni pouka, ali pa na dan državnega praznika, ali v počitnicah. V nedeljo ne rečemo, ker bi jih zborovanje zadrževalo od sv. maše. Kaj ? Za zmen’t se je! Precejšen porcijon nazadnjaštva morajo imeti tisti, ki obiskujejo trgovino Rajšter—Mravlak v Šoštanju. Tam se na cente ponuja celjsko liberalno glasilo »Nova Doba«, kjer rad odklada svojo advokatsko modrost dr. Kukovec in kolomonov žegen siabostojnežev, ki nosi drzni naslov „Kmetijski list« — pravilnejše »Smetiški list«. Če hoče trgovka s tem sama odganjati pametne kupčevalce v boljše trgovine, nam je to prav; opozoriti smo hoteli samo one, ki ne vedo, da so še v Šoštanju druge trgovine, ki nimajo tega zaležanega blaga. Božični »dar« železničarjem — neizpolnjene obljube. »Novemu Času« poročajo iz Belgrada: »Člani vrhovnega odbora koaliranih železničarskih organizacij se odpeljejo danes, dne 22. L m. domöv, ne bi se jim bilo posrečilo doseči kakih uspehov. Svojim organizacijam bodo mogli poročati le to, da železničarji v bodoče ne smejo imeti prav nobenega zaupanja več v kakršnekoli obljube raznih merodajnih gospodov in ministrstev,« — Tako je vlada na nesramen način obrnažila revne železničarje. Zastopniki koalicije so verovali raznim obljubam slavne gospode v ministarstvu saobračaja, čakali so v Belgradu na rešitev, končnoveijavno pa so jih odslovili praznih rok. Železničarji, zapomniti si buržujske in kapitalistične spletkarije sedanjih vladinov-cev, ki so vas glede vaših povsem upravičenih zahtev taka grdo opeharili! Rekrute je vozila južna železnica v živinskih vagonih v Maribor, Tudi napredek! Dražje bomo potovali od 1. februarja po železnicah. Zakonodajni odbor je odobril predlog železniškega ministrstva za povišanje železniških tarifov. Osebne vožnje se bodo zvišale dne 1. februarja za 50 odstotkov, za blago pa 10 odstotkov. Takse za potnike in blago. S 1. januarjem 1922 stopijo v veljavo nove dopolnilne naredbe o trošarini in taksah. Potom teh novih naredb hoče finančno ministrstvo pokriti primanjklaj* Te nove naredbe se tičejo pred vsem potnikov in blaga. Od 1. januarja naprej bo plačal vsak potnik 15 odstot. od svote, plačane za železniško karto na vseh železnicah in brodovih naše kraljevine. Te 15 odstotne takse se bodo uvedle tudi na tramvajske karte, ki bodo podražene za ravnokar omenjeno procentno svoto. Od blaga, ki se bo prevažalo po železnicah ter ladjah se bo plačevalo poleg že itak neznosne podražene prevoznine še 10 odstot. te nove takse. Železniški in brodarski tarifi, ki so bili doslej več kot previsoki, bodo vsled teh novih taks še znatno povišani. Lep, razveseljiv in nov potni dar imamo zasiguran za Novo leto. Jnž. železnica uvede dinarskf, vrednost. S 1. januarjem uvede tudi Južna železnica pri celokupni računski službi dinarsko vrednost, Vsi, ЗД imajo računske opravke z Juž. železnico, bodo morali od 1. januarja naprej polagati) vse račune V dlnarsM vrednosti. Na neljube jim interpelacije ne od ! govarjajo ministri Poslanec Jugoslov kluba dr. Dulibič je svojčas interpelira 88 . <Шт*#л 1Ш- a вшша. takratnega vojnega ministra Branka Jovanoviča v zadevi žandermerijskega poročnika Vasilja Grbič iz Kotora, ki je brez pravega vzroka obdelal s sabljo poštarskega poduradnika Jakoba Stjep-čevič. Minister Jovanič je govoril o tem Žalostnem slučaju v javni seji skupščine in izjavil, da hoče z vso naglico poizvedeti podrobnosti cele zadeve in kaznovati krivca z vso strogostjo. Od tega zagotovila vojnega ministra je preteklo dokaj mescev, a o celi zadevi se ni vr-dla nikaka preiskava, nikogar se ni zaslišalo, še manj pa je bil kedo kaznovan. Poslanec Dulibič je vložil sedaj na vojno ministrstvo drugo interpelacijo, v kateri zahteva, naj se mu navedejo razlogi, radi katerih se je potlačila zadeva poručnika Grbiča. Divjaškega krivca se mora kaznovati in ranjenemu Stjepčeviču se mora dati zadoščenje. O poteku te zadeve še bomo poročali. Zopeten blagoslov prosvetnega ministra Pribičeviča. Hrvate je že osrečil g. Pribičevič z učitelji-rekruti Wran-glovci, sedaj pa je imenovalo prosvetno ministrstvo nekaj ruskih profesorjev na naše srednje šole. Ti profesorji bodo nameščeni po celi kraljevini. Kolikor znano, ne vemo kam s profesorji, ki so naši državljani, g. Pribičevič pa bo ( namestil preko prezira lastnih ljudi — j Ruse Wranglovce. Bog zna kaj vse j tiči za tem najnovejšim Pribi čevičevim ; fermanom. Menda pa se hočemo z na-meščenjem protiboljševiških ruskih elementov prikupiti sovjetski Rusiji in stopiti z njo v diplomatske zveze. Pri nas pač začnemo malo drugače; da pridemo j do boljševikov, nameščamo antiboljše- ; vike, kar je bolj demokratsko 1 Prva se Ja zagrebškega občinskega srveta. 21. t. m. ob 4. url popoldan | se fo vršila prva sejaf zagrebškega občinskega svieta. Sejo je otvoril in vodil od. vlade imenovani vrhovni na- ; čelni Je (nadžuipanj ,dr. Rudolf Petrih. j Uvodoma je prečita! izjavo obč. odbornikov Stjepana Radiča, dr. G jur e ■ Suraina En dr. Mirka Košutiča. O- ( menjfeni voditelji Hrv., bloka izjavljat- j jp, da se vsiied obitega dela iv vodstvu eeJokupne hrvafeke poitlilke pro/fii se- ! daujemu sistemu in nasilju prisiljeni, \ odpovedati se sodelovanju v komunal- ' ni politiki, mesta Zagreb. Ko je bila j izjava prečrtana, je zaoril na vseh ga j Jeri j ah navdušen vzklik:, Živijo Ra- I seh drugih v Rjmu. Visoko je cenil njeno telesno moč, njeno odločnost in gibčnost, zlasti pa njeno hladnokrv -/tost in njen ponos. Da je pri tem znn t — po svoje — občudovati tudi njeno lepoto, ni treba posebej povedati. Zato mu je zanimanje, da,, nežnost atjala iz oči, ko se je zdajpazdaj usta-,j -v .svojem sprehodu ob steni borbe- f Slavko Kauriq protestiral proti uničevanju delavskih mandatov in okrcal protizakonito obznano, katera je delavstvu. odvzela besedo, Ob 4. uri 30 minut Je dr. Petrih naznanil, da je dnevni red seje izčrpan ter zaključil sejo. Občinstvo se je mirno razšlo, vzklikalo Hrv, bloku| ter. odpeva! o hrvatsko himno; Reformistični potret na Hrvaškem. Pod tem zaglavjem jo prinesla demokratska zagrebška „Rijoč“ daljši: članek izpod peresa reformističnega svečenika M. M« Gospod navaja v članku vzroke, radi katerih ni uspelo gibanje reformistične duhovščine. — Članek začenja z glavnimi' zahtevami hrvatskih reformistov, katere j» baje j prvotno podpisalo na stotinle duhovnikov zagrebške nadškofije in te so: samostojne cerkvene pokrajine s prima-som za celotno Jugoslavijo na čelu. Avtonomija cerkve na demokratskih načelih, to so: volitev škofa po duhovniških in ljudskih delegatih na posebnem cerkvenem saboru Cerkveno imetje se naj upravlja potom cerkvenega sabora, župnike naj volijo verniki, Živi narodni jezik v celotnem bo uoslužju. Reforma bogoslovne vede v skladu z napredkom znanosti in čar-sovniu potreb, UMnjienje obveznosti celibata, biro in štole. To so zahteve reformistov, M pa niso žele priča,kova nega uspeha, ker se jim je zoperstavljal Rim ter škofije, ki so začeli reformiste suspendirati. Številnih suspen. zij se jo ustrašilo vodstvo reformistov in izdalo f e rman: „Naj dela vsak reformist po svojem presodku in na svojo odgovornost.“ Eni so po sprejemu teg;a fermana še ostali reformisti, dru gi so pa prešli v protiref ormisitični tabor, kjer j,e postal prejšnji najgoreč-nejši pristal reformistov dr. Cenkič polkovni (trobentač. Drugi reformisti so se pomirili na svojih župnijah, da počakajo na boljšo priložnost glede reformističnega pokreta. Znani kopriv niški župnik Zagorac se je tudi kot glavni vodja reformistov Čisto posvetil svojemu novemu poklicu, se ne zmeni več za reformist© in je prosil papeža, 'da mu potrdi njegov zakon, a mu je papež prošnjo zavrnil. iTo je kratka vsebina članka o reiformfistlč-DOm gibanju na Hrvatskem. Clankar še povdarja ob koncu svojih vrst, da je še nekaj upanja, da še «enkrat vzpiamti reformistični pokret, ki trdno stoji na podlagi katolicizma in zahteva od Rima samo ono, kar je duhovnikom Rim svoječasno odvzel. Iz celotnega članka odseva zavest: Z re, formističnim gibanjem na Hrvatjskjem ni in ne bo nič! 20 dinarjev v zlatu za vsakega potnika. Nedavno se je na progi Niš— Beograd dogodil incident. Radi tega je imel Orient-Ekspres nekaj zamude. Vlak se je ustavil in radi segnitih žel. pragov skoraj zrušil. Isto se je zgodilo pred enim mesecem. Zanimivo je pa ob tej priliki izvedeti, česar še Svet ne ve. Po pogodbi z družbo Vagons Lits mora naša država vsakemu potniku za vsako minuto zamude plačati — 20 dinarjev v zlatu. V enem mesecu je bilo 70 takih zamud. Vse te zamude so povzročili napol segniti žel. pragi. Medtem pa izvažajo naši lesni koncerni milijone železniških pragov v inozemstvo . .. Gospodarstvo pa tako! — Prva geja izrednega goriškega de želnega zbora. Goriška je dobila svojo avtonomijo. Prva seja od vlade imenovanega izrednega deželnega zbora se je vršila dne 24, t, m. Otvoril jo je predsednik dr, Pettarin, Pozval je Furlane in Slovence, da naj složno delujejo za procvit dežele. V imenu Slovencev je govoril dr. Engelbert Besednjak. Pritoževal se je radi omalovaževanja Slovencev, ker je vlada imenovala samo pet zastopnikov, čeprav tvorijo v deželi dve tretjini prebivalstva. Njegove trditve, zlasti pa okolnost, da se je dr. Besednjak po-služil slov. jezika, je ostro pobijal Italijan dr, Bonavia. Vrednost denarja. Ameriški dolar dane 257%, francoski frank 21—21.10 naših Kron, Za 100 avstrijskih kron je inča ti 5%, za 100 čehoslovaškiii kron *o5—370 za 100 nemških mark Ш ш 100 laških lir 1160 jugoslovanskih kron. Vrednost naše krone stane v Curihu 2 centima (1 centim = 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja ostala nespreme-ruena. Iz Ptuja. Osebna vest. Gospod dr. Krapež, finančni koncipist, bo izstopil iz državne službe in vstopil kot koncipient v pisarno dr. Ivana Fermevca. Fermev-čev drug dr. Horvat ml. pa otvori lastno pisarno. Umrla je dne 22. decembra gospa Heller, stara nad 70 let. Bila je skrbna mati svojih otrok. Prijateljski sestanek somišljenikov Slov. ljudske stranke se je vršil 21. dec. v Voukovi gostilni. Profesor Kolarič je poročal o stanju mestne hranilnice, ki je za sedanje razmere povoljno. Debata je marsikatero stran razjasnila. Prihodnji sestanek se bo vršil po novem letu. Na programu je zopet zanimivo poročilo, kateremu bo sledila debata. Bliža se železna cesta — pa še e- lektrična bo, ki bo vezala slavno pa-nonsko mesto Ptuj z Mariborom. Ob divni, peneči se Dravi se bomo vozili v naše štajersko kulturno in gospo -•tarsko središče, proga bo tekla mimo unorodnih goric. Ce ne bode nujne ga opravka, se bomo ustavili za ne -kal časa pri dobri krčmi, z nami ga posta pocukala tudi sprevodnika, ali pa bomo izstopili in počakali prihodnjega voza (mogoče jih bo tudi več, torej: vozov). To bo lepo! Zato ni ču-ш, da se vsi velekapitalisti resno burijo s tem .problemom. Vagone bo izdelala tovarna vagonov, ki bo nastala v Strnišču, zavese tvornica perila „Delta“, šraufe bo zašraufala akcijska družba „Panonia“, „Petovia“ pa bo nam s fmim usnjem prevlekla sedeže v vozovih, napravila prima usnjate dr šaje v nüh in oskrbela tudi sprevodnikom fine torbe za denar in listke . Nekai zmoremo Ptujčani sami; če pa še Maribor priskoči na pomoč, potem bo seveda naša želja Še prej izpolnjena. Vidite, gospod urednik, to bo tudi za „Stražo“ dobro. Poslali nam boste lahko takoj list, ko bo prišel iz tiskarne in tako bomo lahko prebrali im-kako konfiscirano številko* ki r*o r* • blodila v Ptuj, Dosedaj te sreče nis* mo še imeli. „Straža“ bo lahko koa • kurirala s „Ptujskim listom“, „Jugo « slavijo“ in „Taborom“, ki tudi prida -šajo ptujske novice. Zato pa tuBt Vi podpirajte to akcijo! (Opomba uredništva : Bomo!) Ptujski Ornig pred mariborskim sodiščem. Ornig je na zatožni klopi, ker je kot župan oziroma načelnik okrajnega zastopa kar na lastno roko podpisal 20 milijonov vojnega posojila. To svoto bi moralo sedaj utrpeti mesto oziroma okraj. Obravnava se je vršila 27. decembra, O izidu bomo poročali. Stanovanjska oblast je ukazala podružnici Ljubljanske kreditne banke, da naj sezida hišo za' poslovne prostore in uradništve. Dosedaj je nastanjena v dr. Sadnikovi hiši. Po vojski v Ptuju niti ene hiše ni bilo sezidane, stare smo malo pobelili in pobarvali, a s samim »farbanjem« pa ni mogoče napraviti novih stanovanj. Zato ta ukaz pozdravljajo vsi Ptujčani, ki so dobre volje. „Stražo* prodajajo: Franc Julija v trafiki v Luttenbergerjevi hiši, Marotin Petek v trafiki v mestni hiši in Žajdala na Bregu. Iz Maribora. Krismojeni taboriti. Okrog „Tabora“ postanejo večkrat čisto zmešani Venomer se hudujejo, da v Mariboru ni kdo nič ne zida, ako pa misli kdo zidati, jim pa zopet ni prav, V zadnji številki jim ni prav,: da namerava zgraditi Zadružna gospodarska banka v, Mariboru petnadstropno hišo, ker bi se bajej imel nastaniti v tej palači „Kat. tiskovni dom“,, ki je 'ta-boritom seveda trn v peti, Mi do danes še ne vemo, ali se bo gradila imenovana stavba, v pomirjenjie ta-boritskih živcev pa lahko povemo, da v dotično stavbo „Kat. tiskovni dom“ ne pride, ker „Kat. «tiskovni dom“ bo enkrat še monumentaltna stavba za se, ki bo 'demokrate Še dolgo bodel v očia ako jih ne bo že pri prihodnjih» volitvah burja popolnoma odnesla! — Stavba Zadružne gospodarske banke bo baje najvišja hiša v Mariboru« Po mestu se širijo govorice, da so se demokrati obrnili na banko g prošnjo» naj napravi nad to visoko hišo ravno betonirano streho. Demokratski, milijonarji m baje radi na strehi ustanovili sanatorij, v katerem bi se „lufta-li“ prismojeni tabori^, kadar bi jih luna trkala. Priznamo, da bi se tak sanatorij dobro rentirali, ker |taborits-kili jpacijentovf pač ne bi zmanjkalo, dokler bo „Tabor“ vlival svojo modrost v. 'demokratske glave* Obvestilo. Z ozirom na zadnjo notico v Vašem cenjenem listu z dne 23. decembra 1921 »Generala . . blagovolite ponatisniti sledeče obvestilo: Komandant mesta, g. general Živojin Babič mi je, brž ko je doznal, da sem vložil proti sklepu stanovanjskega u-rada rekurz, naznanil, da prostovoljne odstopa ter se odreče nakazanemu stanovanju. Ker je, kakor mi je bilo popolnoma razvidno, vodila pri tem kora ne šole in bral drobne vrstice, ki mu jih je prinesla pred eno uro Mirina. Pismo je bilo od Valerije. Cula je o nevarnosti, ki je pretila Eski — Sama mu je nakopala nevarnost na glavo in kdo ve, kako hudo je del ta korak njenemu ošabnemu, svojevoljnemu srcu —. Pa vkljub svoje -mu užaljenemu ponosu niti misnU ni mogla na to, da bi plemeniti Britanec ležal v pesku, premagan, izgubljen in izrečen na milost in nemilost svojemu sovražniku —. Ni sovražila več Eske, žrtve svoje razžaljene ljubezni,, njen srd se je obrnil '»roti onemu, ki si ga je izbrala za orožje svojega maščevanja. — Z bolestnim veseljem jo je navdajala misel, da bi Placid padel, ponižan in premagan, smrtnozadet —» «Tako se izpreminjajo ženska čuvstva —. Sedla je torej in napisala par prijaznih vrstic Hipiji. V posebni časti je bil pri njej in čutila je, da mu sme za upati. Seveda je kot pristna ženska po-«skala verjeten izgovor, zakaj se toliko zanima za Britanca. Pisala je svojemu učitelju, da je silno visoko stavila na Esko in rotila je Kipijo, naj ne štedi s trudom in nasvetom pri po- uku in naj jei koj pride poročat o u-spehih svojega učenja. Hipija je dvignil oči od pisma in pogledal svojega novega učenca, ki je z mečem in ščitom v rokah uspešno vadil napad in hrambo z gladiatorjem Lutorijem. Tisto jutro ga je ffirpin pripeljal v šolo in stari veteran je z naravnost gmljivim zanimanjem gledal, kake -s je njegov mladi prijatelj lotil priprav — tako je mislil Hirpln — za svoj novi poklic, ki se bo prej ali slej končal v nasilni smrti v areni. Hipija pa je bil silno vesel svoje-v,a novega učenca, njegove visoke postave in njegovih močnih mišic, Koj ga je postavil pred Lutoriia, žilavega Gubica, ki so ga imeli za najboljšega „znanstvenika“’ mečeborbe v družini. Z zadovoljnim smehljajem je opazoval, kako kmalu je bil mladi Britanec kos ■•vojemu nasprotniku, ki je pričakoval lahko zmago nad novincem. Gladia torji so popustili svoje va -je, obstopili zanimiva borca in Masno občudovali gibčnost in izurjenost mlak c ega barbara. „Najboljši mož, kar smo jiK videli 1 zadnjih pet lef!“ je vzkliknil Rujus * or-ak iz Gornje Italije, ponosen na svojo postavo, ponosen na svoj meč in nad vse ponosen, da je bil, če tudi gladiator, rimski državljan. „Tile u -daroi šinejo kakor blisk in če kedaj zgreši brambo, se umakne v stran . kakor divji ris! Ej, Manlij, da, tebe postavijo proti njemu v amfiteatru, posla bi imel! Stavil bi nanj svojo rimsko državljanstvo, svojo togo in vse kar imam, Četudi je barbar. Imel bi te na tleh, prijatelj, 'in bi te raz -orožil, Še preden bi se dobro zavedel.“ Tudi Manlij je tako sodil, čeravno ni hotel svojih misli glasno pove dati. Obrnil je rajši razgovor na drug predmet in se je priduševal, da se Lu-torij le samo igra in da barbarja ne vzame za resno, sicer bi se ne odrezava! fako slabo temu novincu. „Kaj — ? Da se samo igra — .e nevoljno vzkliknil Hirpin., „Torej pa le naj kar hitro začne za resnico! Povem ti, tale moj f,ant ga nima sebi e-nakega v cesarstvu! Zmagal bode v areni in prvi mečeborec bo v. Rimu, še preden bom dobil leseni meč in šel med staro Šaro—! In rad pojdem tisti-jerat, saj bom celega moža pustil na svojem mestu!“ (Dalje prihodnjič.) ku g. generala velika obzirnost napram izvrševanju mojega poklica, sem vzel to njegovo izjavo s hvaležnostjo na znanje, ter mu ponovno izrekam zahvalo. Oseba g. generala je torej v tej aferi popolnoma nedotakljiva in to tem bolj, ker g. general v času, ko se mu je nakazalo moje stanovanje, sploh še ni bil v Mariboru. — Dr. Josip Majcen. Za koroške dijake v Mariboru so darovali: 1. mariborski tovarnarji in trgovci 18.420 K. Nabrala je to izredno vsoto velecenjena gospa Maistrova. 2. koroški rojak in rodoljub gospod J. Po- šinger v Lajtersbergu 10.237-22 K, 3. gospod Luka Tavčar v Mariboru 500 K. Skupno 29.157-22 K. Vsa čast in prisrčna zahvala mariborskim tovarnarjem in trgovcem, da pomagajo podpirati naše revne dijake mariborskih srednjih šol! Nevenljriih zaslug pa si je pridobila tudi velecenjena gospa Maistrova z mučnim nabiranjem. Iskrena zahvala njeni izredni požrtvovalnosti in veliki naklonjenosti! Koroški šolski odsek v Mariboru. Širite naše liste! Planinski vestnik. Mariborska podružnica S.P.D. priredi na Silvestrov večer izlet k Mariborski koči, kjer hoče pričakati v krogu svojih prijateljev in članov novo leto. Vsled tega vabi k obilni udeležbi ter izleti prva partija v soboto, 31. t. m., ob 14. uri od Kralja Petra trga čez Strelišče. —Bolfenk do koče. Pripomniti treba, da so vsa pota lepo zgažena ter ni treba krpelj. Za zimske športnike je teren krasen ter je upati, da se tudi isti udeleže izleta s sankami in smučami. Odsek amaterfotdgra ov SPD pridruži se izletu mariborske podružnice* v soboto, dne 31. t. m. ter se zbira tudi na Kralja Petra trgu. Odhod točno ob 14. uri. Aparate vzeti s seboj,,ker krasne zimske pozicije za slikanje. — Odbor. „Planinski šaljivec“, ki izide a a pohorskem dne 4. februarja je že v tisku ter naj gg. trgovci, ki nameravaj© inserirati v njem, pošljejo nemudoma Inserate v trgovino gg. Pinter inLenard,, Maribor, Aleksandrova cesta. j Prepričajte selil Najceneje kupite vedno sveže špecerijsko blago kot riž, moko, sladkor, kavo, petrolej, milo 3—3 in razno drugo blago v trgovini 675 Đ O B L J E K A R Basproti lekarne pri „Arehu“-MARIBOR, fattenbachova ulic» št. 3. DOBRO IN ГО CXSNZ kupite edino pri tvrdki W? VW • Vif Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. ♦♦♦♦♦«♦♦♦♦«иммми Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežnice’ copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. N&jcenife! 1-842 Solidne! Najceneje kupil in :: naibolie * * v Cirilovi tiskarni v Mariboru papir kanclijski fini in konceptni, pisemski, stilen» (zidani), pretani (krep), mapice, kasete, ovojni papir, vse najrazličnejše pisarniške pot ebš ine kakor: črnilo, peresa, svinčnike, radirke, ravnila. Molitvenike, rožne vence, svetinjice, trgovske knjige; šolske potrebščine, razglednice. Solidno. Točno. planinski kole clar sa leto 1922. Uredi} Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, naložil Brunon Hotter v Mariboru, Krekova ul. S. Cena komadu 20 K ali 5 Din., s -poštnino 21 K ali 5 Din. 25 para ter se naroči pri saloiniku v Mariboru. mm LIVARNA ZVONOVE IN KOVINE POPRE) DENZELA SINOVI MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9 I je zopet v obratu I CERKVENE ZVONOVE Izdeluje 'surove litve v vseh kovinah in zlit* vinah (bron, medenina, aluminij itd.) UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, p*pe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za. brizgalne itd, Inž. J. & H. Böhl. Novi koledarji. V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru sta ravnokar izšla: 1. Pisarniški skladni koledar za leto 1922, ki se je že lansko leto bil zelo prikupil. Stane brez poštnine 20 K. 2, Mali ste n-?ki koledar za leto 1922, nalep-Ijen na kantonu. Stane brez poštnine 5 kron. PLOŠČE ZA POHIŠTVO! Priporočam svojo bogato zalogo plošč iz belega hi barvanega Carrara-mar-norja vsem trgovcem pohištva, mizarjem, elektrotehnič • im podjetnikom ia za spominske plošče. — Plošče oddajam tudi na debelo. 5—5 *66 KAREL KOCIANČIČ in dedi» kamnosek, Maribor, Gregorčičeva ist. r № Г..Ј mešan, 4 orale pri j UUZU, Kamn ci,raven odvoz. j Izve se v vasi kamnica 20, pri Mariboru. 1—2 7I6 U«.ihi«h!! dobro ohranjen Harmonij, se proda. Lojzka Šegula. Ptujska gora. 713 ______ t ■ ■i4iN4E-rfiuiNEimn E EM ..Nin »■11111 ..машиоавааивпкгеомста: t Dober krojaški šivalni { stroj pogrinjala za okna in druge stvari proda po nizki ceni g., Štibe. c, Maribor, Aleksandrova j cesta št. 40. 705 • saki za simi izgotovljene iz najboljšega lesa, prepasi iz špage, najfinejše lakirane, 1 dvovprežne sanke s @ sedeli, 2 enovprežne sanke proda po ceni Franj® Pergier, üaribsr, Mlinska ulica 44. 4—6 692 Nogavice se pletejo nove in podpletejo stare za nizko ceno Strjjna pletama Vezjak v Mariboru, Vetrinjska ulica 17. 9-657 Staro zlato in srebro kakor tudi zlate in srebrne krone, briljanti i.t. d. se kupujejo po naj’ išjih cenah. — ANTON KiFMANN, urar in zlatar v j Mariboru, Aleksandrova cesta št 27. 1— 2f 696 2 pekovska učenca; sprejme takoj Kotnik, Maribor, Aleksandrova c. 32. 2—2 709 Davan I Razno moško, žen-rUZOr • sk6 in otroško obleko, klobuke, čevlje, kožuhe, usnjate plašče, usnjate kovčege, perilo, razno pohištvo, blazine, za tore podobe, ogledala, žepne ure, dobre gosli, kitaro, citre, mandolino, daljnoglede, gramofone, fotografe, dober pisalni stroj, štedilnik, peč, lepa božična in ženitvena darila, otroške igrače proda J. Schmidi, Maribor, Koroška cesta 18/I. 2*2704 za leto 1922 Zep. koledar Kmetskezveze v fini obliki, čez 200 strani z važno gospodarsko« podučno vsebino. — Razne mere za les, pomoč v sili, določbe glede prodaje živine in druge važnosti. Cena 18 kron. Naroča se na naslov: Tajništva Kmetsko zveze, Maribor, Cirilova tiskarna. Najugodnejši nakup JAS & LESJAK MARIBOR, Šolska ulica štev. 2. J. m. ŠOŠTARIČ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Najnižje cene in največja zaloga manufakturnega, lanenega, volnenega, suknenega blaga, perila i. t. d. — Velika izbira izgotovljenih oblek za moške, ženske in otroke. Za ženine in neveste najlepše blago za obleke kakor tudi nailepše opreme za neveste. Nadalje pr porota svoje veliko zalego prepros, zastore«, odel in tako delte. Velika zaloga vseh vrst moškega in ženskega вшћскж», samo najboljše angleško in češko blago.— Perilo, nogavice, odeje i.t.d. Največja izbira vseh vrst svilenih robcev in šerp. — Cenjene ženine In neveste se še posebno opozarja, ne pozabite predno si kaj kupite, ogledati si zalogo v veliki manufaktumi trgovini JOS. KARNIČNIK, Maribor, samo Grajski trg štev.