' četrtek, 25. septembra 1958
LET° XXIv- Stev. 225
•J5E* ® "ska OPUNo ealoznmko ^^PODJrrJ»
HJDd*ka pravica.
Dnufr°* podjttja “V MODIC
0UAVNlvZS^OVCRN1
rVAN SLKKOVKC
BWk»h^1Č*n,?k..CS*n rMen   c*n* n dinarjev
PROLETARCI VSEH OEZEU ZDBUZIT1 SBI
4JDOIKA FBAV1CA«
03TAN0VVJENA C OKTOBRA UM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJAJTA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVI DO L JVtdJA IU1 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA UU IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
Z ZASEDANJA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
Vprašanje produktivnosti
osrednji problem našega gospodarstva .
8kč xk £M°r i® sprejel več zakonskih predlogov s področja organizacije oblasti in uprave — Ljud-Kupsčina je odobrila poročilo o gibanju gospodarstva v LRS v prvih sedmih mesecih leta 1958 — Ekspoze o poročilu je podal Tone Bole — Dr. Joža Vilfan izvoljen v Izvršni svet
Kr«l „J?b,,J!na- septembra. — Danes sta se sestala naj- I za leto 1957. Zakonski predlog je Lludsif , n*h sejah Republiški zbor in Zbor proizvajalcev konskih 8 D^*ne LRS. Republiški zbor je sprejel vrsto zanj^ npyedloRov s področja organizacije oblasti in uprave,
Kozi« p zakonski predlog, s katerim sc ukinjajo občine ter’ kx?a^a Slatina, Vojnik in Vransko v celjskem okra-PolJčan	e ^'rna na Koroškem, Gorišnica, Lešje, Podvelka,
bli$ki	®re*MMe in Šentilj v mariborskem okraju. Repu-
n*8a rn/F spreJel *udl sakonski predlog o potrditvi sklepen nHi~i.na 0 Izvršitvi republiškega proračuna za leto 1957
v odh ° ustan«vitvl okrožnega sodišča v Murski Soboti. M i i a 0r za organizacijo oblasti In uprave je bil Izvoljen last„„ i Apih namesto Mirka Zlatnarja, ki je na
Zb bil ra7rešcn-0 *ako°r irl>r0*Zva^a*cev obravnaval *n sklepal ločeno le V«|tvl nskcni predlogu o potrditvi sklepnega računa o lz-Na ******* proračuna za leto 1957. skupni seji so najprej obravnavali i
»Ju
seji so najprej obravnavali poročilo o glba-
£kspozSDO(*arS*va v k*1® v prv^ sedmih mesecih leta 1958. UvršniT 0 tem Podal predsednik gospodarskega odbora '•la v i* sveta Tone Bole, Ljudska skupščina je Izvo-kovnp»,,ZVrini svet dr- Jožo Vilfana, za sodnika vr-• sodišča LRS pa dr. Vilka A n d r o j n o.
Seja Republiškega v zbora
dnevnega reda je Mandatn„ 0f Poslušal poročili*0 “‘d« n ''|munitetnega odbo-,volilhPt_ °.mestnih volitev v *> lii.j-i'0* Okrni,, L.s uit
'jldskeea raju. kjer je bil poslanca izvoL n
SSiiK?®1.
»!!' ^°voiV;.!?’ in mandat poir-fi!c ie nato	ljudski	posla-
Vif>ubliški 7k°aa* svečano izjavo.
**>skl/b0rl
P1, je nato obravna-
L^.logov 0 v.rst* zakonskih C*je oblftc*; ?e t;^ejo reorgani-< .Pfvi (n. ln "Prave, h! »? sPrem ZaJconski predlog je okm*	zakona o ob-
filihrepubl'kiesi ‘n °b?.innY Ljud* li “ °dbor„ S.lnvemji. Po poro-
Je. zakonski pred-
r» dr. i-v v 'nienu izvršnega
®TQavj J	Globevnik. V ob-
zakona sta
. fskeea ;n Predstavnika mari-
ki ?r Mi|an .re]lskega okraja, in
sk;S,a "odrnhl! ln Lojze Libnik,
Sa) Predin^ p° P°iasnila zakon-
s*to ^ako^L-epub,iski zbor je
P/ejel. 7n?p . Prpdlog soglasno
tak® cm J,e Republiški zbor
prpHi Hsn.° sprejel za-
lipkaterih°,fux- izvpf1bi odpra-
yn Marrt°rbč,n V °kr"Jih Ce' Suli8kUborVlnju seie je Rfi-
Ut> a o sn. ravnaval predlog tihMVn'h orirem-Lm b zakona o
foži iki Slovenci J Ljudsk1i, re'
d> , v im.,, i ’ Ca Je obrazen’ GlnV>U .'’;vr.^nega sveta ®Prejei evn>k in ga soglas
obrazložil v imenu Izvršnega sveta Matija Maležič. Republiški zbor je tudi ta zakonski predlog [ soglasno sprejel.
Na koncu seje je ljudski po-I slanec Franc Kimovec v imenu devetih ljudskih posloncev in v svojem imenu predlagal, da se na lastno prošnjo zaradi preobremenjenosti v političnem delu razreši Mirko Zlatnar kot član odbora za organizacijo oblasti in \iprave ter na njegovo mesto izvoli ljudski poslanec Milan Apih. Repub-[ liški odbor je predlog soglasno sprejel. Ker je Republiški zbor sprejel predsednikov predlog, da | bi obravnaval in sklepal o poročilu o gibanju gospodarstva v LRS v prvih sedmih mesecih leta 1958 na skupni seii, je bil dnevni red seje s tem izčrpan.
V odmoru med sejo se je sestal odbor za organizacijo oblasti
izvolil za novega predsednika odbora ljudskega poslanca Milana Apiha.
Seja Zbora proizvajalcev
Na današnji IV. seji Je Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS obravnaval in sklepal o predlogu zakona o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna LR Slovenije za leto 1957.
Kot predstavnik Izvršnega sveta je tovariš Matija Maležič podrobno obrazložil predlog zakona, nakar so ga ljudski poslanci brez pripomb soglasno sprejeli. O drugi točki dnevnega reda, poročila o gibanju gospodarstva LR Slovenije v sedmih mesecih letošnjega leta, so se poslanci strinjali s predlogom, da bodo to
in uprave Republiškega zbora in I točko obravnavali na skupni seji,
Skupna seja obeh zborov
Po seji Republiškega zbora sta1 z nadaljnjim povečanjem proiz-se oba zbora zbrala na skupno se- | vpdnie in narodnega dohodka ter jo, ki jo je v odsotnosti predsed- z nadaljnjim povečanjem Izvoza nika vodil podpredsednik Ljudske in relativnim zmanjšanjem uvo-
skupščine Stane Kavčič.	; za, kar pomeni, da predvideva
Najprej je Ljudska skupščina' manjši deficit plačilne bilance, obravnavala poročilo o gibanju Kot enega glavnih ciljev naših gospodarstva v LRS v prvih sed- | gospodarskih prizadevanj si kon-mih mesecih letošnjega leta. V1 čno zastavlja povečanje osebne imenu Izvršnega sveta je podal porabe in življenjske ravni, pri
N«rbiiski
kral; * °dl°k Jevnem
zbor je nato spre o ustanovitvi in o območju okrožnega
ekspoze k poročilu Tone Bole.
Iz poročila Toneta Boleta
Tovariš Bole je uvodoma dejal, da iz poročila o gibanju gospodarstva LR Slovenije v letošnjem letu lahko pozitivno oceni-Novolzvoljvnl ljudski poslanec j mo splošni pozitivni gospodarski dr. Joža Vilfan bere svečano iz- razvoj, ki ga označujejo nadaljnji javo	|	porast proizvodnje, nadaljnja sta-
bilizacija cen, predvsem industrij-sodišča v Murski Soboti, ki ga je skega blaga, porast zalog v indu-v imenu Izvršnega sveta obraz- striji in trgovini itd. Dejal pa je, ložil dr. Teodor Tominšek. Po <ja moramo vzporedno s takšno tem odloku se ustanovi okrožno ugodno oceno resno upoštevati sodišče v Murski Soboti, v ob- | nekatere probleme,1 ki jih bo tre-
čemer je posebej poudarjeno, naj bo posebna poraba odvisna od povečanja produktivnosti dela.
V luči teh smernic, ki pomenijo temelje naše gospodarske politike v tekočem letu, je predvsem potrebno analizirati naš gospodarski razvoj v sedmih mesecih leta 1958 in ugotavljati težave, ki so se pojavile pri izvrševanju zastavljenih nalog in pogoje za čim uspešnejšo izvršitev letošnjega plana.
Družbeni plan LR Slovenije je predvidel, da se mora industrijska proizvodnja v letu 1958 povečati za 7,8 % v primerjavi s preteklim (Nadaljevanje na 2. strani)
DOBRODOŠEL
PRIJATELJSKI OBISK
Predsednik norveike vlade prispe danes v Beograd — Mudil se bo pri nas teden dni in bo obiskal tudi Slovenijo
Beograd, 24. sept. (Tanjug) — vojne. Po vojni so k medseboj-Predsednik norveške vlade Einar nemu razumevanju prispevali šte-Gerhardsen bo jutri popoldne vilni stiki med državniki, politič-okrog 17. ure prispel v našo drža- nimi voditelji, predstavniki mla-vo na uradni obisk, ki bo trajal dine, zadružnih organizacij, sin-teden dni. Na letališču ga bodo dikatov, mest in med kulturnimi sprejeli in pozdravili podpredsed- delavci. Obisk predsednika vlade
Gerhardsena bo nedvomno velikega pomena za še večji skupna prizadevanja in bo prispeval k nadaljnji krepitvi prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Norveško.
•
Predsednik norveške vlade Einar Gerhardsen se je rodil leta 1897 v Askeru na Norveškem v delavski družini. V mladih letih je delal kot prometni delavec v mestni prometni centrali v Oslu.
Zgodaj je začel sodelovati v Delavski partiji in sindikatih. Kot mlad aktivist je imel razne naloge v Delavski partiji, sindikatu in mladinskih organizacijah. Leta 1925 je bil izvoljen za mestnega sekretarja Delavske partije v Oslu in je ostal na tem položaju do leta 1936, ko je bil izvoljen za enega sekretarjev Delavske partije Norveške. Podpredsednik partije je postal leta 1939, njen predsednik pa 1945.
Bil je član mestnega oselske-nik Zveznega izvršnega sveta Ed- ga senata od leta 1934. Za župa-vard Kardelj in drugi državni na v Oslu je bil izvoljen leta 1940, predstavniki.	vendar	mu nacisti niso dovolili,
Naš gost se bo mudil dva dni da bi prevzel to mesto. Imel je v Beogradu. Potem bo potoval v važno vlogo v podtalnem odpor-BiH, na Hrvatsko in v Slovenijo, niškem gibanju. Leta 1941 so ga V Beogradu bo imel razgovore s nacisti aretirali, 1942 pa deporti-predsednikom Titom in drugimi rali v nemško taborišče Sachsen-jugoslovanskimi državniki.	hausen. Leta 1944 so ga znova
Gerhardsen bo imel v Jugosla- aretirali na Norveškem, kjer se vijl priložnost seznaniti se z ju- je bil začel pogajati s predstav-goslovanskimi uspehi v gospodar- niki raznih političnih strank o ski izgradnji, industriji in kme- ustanovitvi koalicijske vlade po tijstvu ter naravnimi lepotami osvoboditvi Norveške, naših krajev.	Bil	je župan v Oslu do juni-
Ministrski predsednik Ger- ja 1945. Do novembra tega leta hardsen bo prispel skupaj s svojo je bil predsednik koalicijske vla-soprogo. Spremljali ga bodo di- de, po tedanji zmagi Delavske rektor v predsedstvu vlade An- partije na volitvah pa je sesta-dreas Andersen, svetnik v zuna- vil vlado Delavske partije in bil njem ministrstvu Ole Algard in njen predsednik do leta 1951. predsednik norveške Zveze novi- Tedaj je bil izvoljen za vodi-narjev Christian Christensen. telja parlamentarne skupine De-Vsa jugoslovanska javnost to- lavske partije, leta 1954 pa za plo pozdravlja državniškega go-	predsednika Stortinga	(narodne
sta iz prijateljske Norveške. Na-	skupščine).
rode Jugoslavije in Norveške dru- V januarju 1955 je	spet	po-
žljo dolgoletna prijateljska ču-	stal predsednik vlade	in je	od-
stva. ki so prišla do izraza še tlej ves čas do danes na tem posebno v času druge svetovne položaju.
močje katerega bodo spadala okrajna sodišča v Lendavi, Ljutomeru, Murski Soboti in Radgoni.
V naslednji točki je Republiški zbor obravnaval in sklepal o predlogu zakona o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi pro-
ba intenzivneje reševati, da bi se v vseh glavnih postavkah izpolnjevali naša planska proizvodnja odnosno naši ekonomsko politični cilji in naloge. Gre namreč za doslednejše izvrševanje smernic naše gospodarske politike, izražene v perspektivnem odnosno v let-
OBISK PREDSEDNIKA MAROŠKE SKUPŠČINE BEN BARKE
Sorodne izkušnje in težnje
trdna podlaga za vedno tesnejše sodelovanje naše dežele in Maroka
računa Ljudske republike Slo- nem gospodarskem planu, venije (republiškega proračuna) I Letošnji družbeni plan računa
Beograd, 24 sept. (Tanjug). — tiko naše vlade, ki sloni na na-Predsednik Zvezne ljudske skup- čelu, da ima vsak narod pravico ščine Petar Stambolič je danes do samoodločbe in neodvisnosti.
dopoldne sprejel predsednika maroške posvetovalne skupščine Mehdija Ben Barko in je z njim
Nenehni boj jugoslovanskih narodov za ohranitev neodvisnosti in žrtve; ki smo jih v tem boju
govoril eno uro. Na sprejemu je i prispevali, so ustvarili pogoje za bil predsednik Zveznega sveta dr. Mladen Ivekovič.
1 naše medsebojno razumevanje in temelje vzajemnega prijatelj-
dežel za osvoboditev, je veliko prispevala k utrditvi tega zbiiža-|i nja. Jugoslovanska prizadevanja, da bi zboljšali tehnično in kulturno raven, razširili industrijsko proizvodnjo, modernizirali kmetijstvo, odpravili ekonomske in socialne razlike med raznimi področji federacije v tesnem sodelo-
Opoldne je predsednik Stam- stva. Prijateljski odnosi med na- vanju z ljudskimi množicami, so
bolič priredil svojemu gostu slovesno kosilo, na katerem so bili tudi Ben Barkin sodelavec Abde-lah Larui, predstavniki Ljudske skupščine, državni podsekretar za zunanje zadeve Srdjan Priča in drugi. Med kosilom sta gostitelj in gost izmenjala zdravici.
Petar Stambolič je med drugim dejal:
Naši narodi so s simpatijami spremljali dolgoletni boj maroškega naroda za svobodo in neodvisnost ter ga moralno in politično podpirali v skladu s poli-
širpa deželama se iz dneva y dan v marsičem podobna ciljem, ki si pozitivno razvijajo. Ustanovitev jih je Maroko postavil v svoji po-
Zivahna razprava med odmorom
Nadaljnja pogajanja v Varšavi
Washington, 24. sept. (AP). — Uradni ameriški krogi izjavljajo, <la so ZDA naročile svojemu veleposlaniku v Varšavi Beamu, naj nadaljuje pogajanja s kitajskim veleposlanikom Vangom. Prihodnji sestanek bo jutri popoldne. Nekateri krogi pravijo, da ZDA ne nameravajo prekiniti varšavskih pogajanj, čeprav prvi trije sestanki niso bili uspešni.
jugoslovanskega poslaništva v Rabatu, ekonomsko sodelovanje na podlagi nedavno sklenjene trgovinske p<?godbe, študij maroških študentov v naši deželi, srečanja in sodelovanje naših ljudi v raznih mednarodnih organizacijah so izraz teh prijateljskih odnosov in prispevajo k njihovemu nadaljnjemu razvijanju. Se posebei bo k tema prispeval tudi ta ooisk. Takšno sodelovanje bo koristilo ne samo našim narodom, marveč bo tudi naš skupni prispevek za utrditev občega miru.
V spojem odgovoru je Mehdi Ben Barka dejal, da je že dolgo
litiki, odkar je dosegel neodvisnost.
Danes popoldne je bil Mehdi/ Ben Bark6 pri predsedniku Ljudskega odbora Beograda Djurici Jojkiču, ki mu je nocoj priredil svečano večerjo. V razgovoru se je Ben Barka posebej zanimal ia razvoj in organizacijo krajevne samoupravne oblasti pri nas.
Jakša Petrič vele^oslanfk v ČSR
Beograd, 24. sept. (Tanjug) Z ukazom predsednika republike je bil dosedanji načelnik oddelka za
želel spoznati Jugoslavijo katere tisk jn informacije v državnem
junaški odpor je vedno občudoval. sekretariatu za zunanje zadeve
Prizadevanja jugoslovanskih na- JakSa Petrii. imenovan 2a Vclepo-
rodov zbuja.io maroškemu narodu sianjka v csr
čustva naravne simpatije, ker so
narodi obeh dežel prestali rpnogo ———
hudega, da bi si pridobili in utr- yvVWr'vl9,"Tn
dili svojo neodvisnost, in ker bo za 4etrtelt 2S> seplembra
podobnost težav, ki so jih prema- SpK,a delom;1 BOllSnp, nato nara.
govali, vselej najboljše jamstvo stajoča oblačnost, preti večeru nekaj
medsebojnega razumevanja. Poli- padavin zlasti v ijlHKinl Sloveniji.
tika Jueoslaviie ki ie vspIpi nori- Temperatura ponoči mect 5 in 10. v Pri-llKa dugosiavije. Ki je vselej poa mor;ju 15> najvišja dnevna okoli 20.
pirala boj azilskih in afriških zjutrai oo kotlinah mecia.
Z ZASEDANJA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
SE V GLAVNEM'RAZVIJA PO PLANU
(Nadaljevanje s 1. strani)	Potrebni pa so stalni in-večji na- Plan osebne porabe bo dose- stagnacije produktivnosti dela,
letom, dejansko pa se je v sedmih pori delovnih kolektivov za po- žen, vendar nastaja vprašanje, ki mora biti osnova za povečanje mesecih povečala za okoli 7,3 % v spežitev proizvodne dinamike.	kakšnimi	pogoji	in	s	kakšno	potrošnje, na drugi strani pa po-
odnosu na isto razdobje lanskega Proizvodnja v kmetijstvu bo strukturo Gre namreč za realno sledlca povečanih življenjskih leta. Proizvodne naloge v indu- po predvidevanjih za okoli 8 %	ln	stroškov, na kar je vplival pred-
striji se torej izpolnjujejo v glav- večja kot lani. Dobra letina je ™z£,7ediW tekupne mo« vsem P°rast ce" kmetijskih pri-nem na predvideni ravni, nekoli- bila pri sadju, grozdju in krom- ™	%■	^	delkov. Razporeditev kupne moči
ko sicer zaostaja proizvodnja pre- pirju, letina žitaric je povprečna, na mesto vas. Ker je že lani na mesto in vas nl bjla ustvar. moga in nafte ter industrija grad- krmne in industrijske rastline pa zaostajala življenjska raven ne- jena v skjacju g predvidevanji benega materiala. Industrija je so nekoliko pod povprečjem. Le- kmečkega prebivalstva, je druž- piaT]a c? upoštevamo, da so se bila letos nemoteno oskrbovana tošnja, v povprečju sorazmerno beni plan predvidel hitrejše na- skupni dohodki kmečkega prebi-z reprodukcijskim materialom, dobra letina, ni samo posledica raščanje realnih dohodkov de- valstva povečali ra okoli 33"/», energetska situacija je bila ugod-' sorazmerno ugodnih klimatskih lavcev in uslužbencev. Zato naj njihovi življenjski stroški pa so na in ni bilo nlkakih večjih ob- pogojev, temveč v znatni meri bi se realne plače zaposlenih v v manjši meri narasli kot v jektivnih zaprek, ki bi negativno tudi rezultat sodobnejših agroteh- socialističnih gospodarskih orga- mestu, saj je bilo gibanje cen delovale na proizvodnjo. Tako ničnih in varstvenih ukrepov, ki nizacijah povečale za okrog 7 °/o. industrijskega blaga, ki ga kmeč-stanje predvidevajo tudi v pri- se uspešno in sistematično izva- Ocena dohodkov vsega prebival- ko prebivalstvo kupuje, zelo hodnje, zato, je dejal tov. Bole, jajo na kmetijskih posestvih in stva za sedem mesecev letošnjega umerjeno (cene so se dvignile za pričakujejo, da se bodo planska preko zadružnih organizacij v ko- ]eta kaže, da so se skupni do- 2 “/o), ugotavljamo da se je real-predvidevanja glede industrijske operaciji ■ privatnimi pridelo- hodki povečali zn okrog 21 »/•, ni dohodek na vasi povečal znat' proizvodnje v glavnem izpolnila, i valcl.
Kmetijske zadruge naj v proizvodnji tesno sodelujejo s proizvajalci
Perspektivni program v kme- nje plačilne bilance ln njenega tijstvu predvideva med drugim, deficita. Ce upoštevamo, da je da je treba povečati površine, po- znašal izvoz iz Slovenije v prvih sejane z italijanskimi sortami sedmih mesecih lanskega leta pšenice in s semeni hibridne ko- 10,7 milijarde dinarjev, letos pa ruze, ki so doslej pokazale zelo J. ist*m raf1d1ob,J,u le 9'5, dobre rezultate. Glede na važnost dinarjev (11 ’/o manj’ čeprav
medtem ko so se dohodki Iz de- no bolj kot v mestu, lovnih razmerij povečali za okrog Ugotovljena protislovja zahte-19 "/o. Ce upoštevamo večje šte- vajo sistematsko izvajanje vseh vilo zaposlenih ln porast življe- ukrepov za ureditev tržišča s	oviiiv
njskih stroškov, so se	prejemki	kmetijskimi proizvodi, na drugi	JU" Kraigher,	pod
na enega zaposlenega	dejansko	strani pa intenzivno izterjevanje	predsednik	Viktor
povečali za nekaj več	kot 2*/»,	obveznosti, ki jih imajo privatni
kar je na eni strani	posledica	proizvajalci do družbe.
Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine Bo-
čimvečje proizvodnje industrij-
družbeni plan predvideva povečanje celotnega izvoza za 12 */o),
Investicijska potrošnja previsoka vendar negospodarske investicije zaostajajo
skih rastlin je treba povečati po- moramo ugotoviti, da planska vršine zlasti hmeljskih nasadov, predvidevanja niso bila izpolnje-sladkorne pese in oljne repice. na. Ta problem postaja še aktual
Avbelj ln predsednik gospodarskega odbora Izvršnega sveta Tone Bole pred zasedanjem
ti bo
prometni davek in dopolnilni pro- ganizaclj. Največ P5Z°rnn°o5Vetitl računski prispevek). Ljudski od- treba pri teh analizah /"jgjitve
bori niso v večji meri	izkoristili	vprašanju vpliva sistema	za,
Investicijska protrošnja je	v	je za 26 »/o nad	lansko realizacijo,	možnosti za doseganje	dohodkov	dohodka na produktivnost	. n3
sedmih mesecih tekočega leta	za	Pri. povečanju	proračunov je to-	na osnovi neobveznih	doklad od	poslovanje ter s tem v z	^
Se nadalie ie treba izbolišati se-	24°/o večJa 0(1 Potrošnje v istem variš Bole opozoril na dva pro- kmetijstva. Na drugi strani pa je čimvečjo zainteresiranost
mensko službo V prihodnje bo	£Tzvor kmltlT razdobiu lanskega leta, medtem	blema. Povečanje občinskih pro-	vprašanje osebnih in materialnih	proizvodnosti dela.	g0iet»
Seba dabe organizirano skrbeti	ko znaša Planje v zveznem računov ne ustreza našim priza- izdatkov. Osebni izdatki nara- Po ekspozeju tovariša ^
za krmno osnovo da ne bo prišlo 5 ^ n« A	d^nriev	nll	merilu 20'/o- Najbolj so se po- devanjem uravnavanja odnosov ščajo iz leta v leto ln močno pre- so o poročilu diskutiral1
do negativnih posledic Dri živin- To V	ko	[i	Izvoz	vefale investicije iz zveznih sred- med mestom in vasjo, zlasti še, hitevajo dinamiko materialnih iz- poslanci Gregor KlačniU,
skem fondu Preko zadružnih do-	1JSJF stev- ln sicer za 1650/4 (tu je! če upoštevamo znatno hitrejše datkov. Pri prosveti na primer Pavšič in Tine Lah. V sv0^.
slovnih zvez in kmetiiskih zadrug ^	n nn	fl 4 mnrfnrde	dinar	všteta tudl cesta L3ubljana-Za-	naraščanje dohodkov kmečkega	zavzemajo	osebni izdatki 67 »/o,	vajanjih so se dotaknil P ^
?e	treba	^>r Ban i z i?a no	iz vesti	vse	W ^	l Jt	onj	Sreb). Investicijska potrošnja iz	prebivalstva. Povečanje	prora-	pri državni	upravi in sodstvu pa	nja produktivnosti dela, lB^j.
je	treba	organizirano	izvesti	vse. jev, to	je za	20'/..	sredstev gospodarskih podjetij se	čunskih dohodkov je bilo	namreč	60*/, vseh	Izdatkov. To pomeni,	ske proizvodnje in	^
Pri	zmanjšanem	izvozu	je	res	je povečala za okrog 40 °/o, po-	doseženo prav pri tistih	vrstah	da povečujemo osebne izdatke,	ska skupščina je poroCiio
možne oblike kooperacije, poseb-
set	n n	^ n ri*	toni u* 'žtvfne nekaJ objektivnih težav (slabše trošnja iz republiških, okrajnih in dohodkov, ki obremenjujejo kup- materialni izdatki pa ne samo da jela. ’	.veta	i®
cene na zunanjem tržišču, te- občinskih sredstev pa se je no moč delavcev ln uslužbencev stagnirajo, pač pa se zaradi po- 1 Predsednik Izvršnega v
in zato negativno vplivajo na nji- večevanja cen hovo življenjsko raven (občinski zmanjšujejo.
kmetiiskirrf perspektivnim pro- žavna prodaja blaga zaradi veli- zmanjšala. Pri povečani investi-gramom To oa še niso vse mož- ! ke Ponudbe), vendar se podjetja cijskl aktivnosti pa moramo ugo-nosti ln naloee sai ie trebn mi-i Premal° zavedajo, da je zmanj- toviti, da struktura investicij nl
V Plačilni bilanci vZ' nio farm itd Ena od osnovnih na- Izrednega pomena za stabiliza- spektivnega in letnega plana. Ne-log pa ostane tudi v prihodnje — cii° na*ega trga ln gospodarstva gospodarske Investicije zaostaja-
skih zadrug na osnovi tesnega1 »redn° ^a na žMjenjsko ra-1 ročje	zdravstva	komu-
- ven delovnih ljudi, torej tudi nale ln drugih družbenih nego-njihovih delovnih kolektivov sa- spodarsklh dejavnosti, medtem ko mih.	stanovanjska Izgradnja poteka v
„	,	,	,	.	.	.	glavnem normalno ln v skladu 4
Uvoz pa je šel v obratni sme- “langklmi predvideVBnjl. Tovari,
med
proizvodnega sodelovanja proizvajalci ln zadrugami.
TovariS Bole Je v nadaljevanju svojega ekspozeja poudaril, da kljub sorazmerno ugodnim rezultatom v industriji in kmetijstvu
ri, saj se je v sedmih mesecih povečal za 10"/« v primerjavi z
Bole je opozoril, da Je stopnja
...	-	.	, izkoriščenosti ■ investicijskih s red-
ne smemo prepustiti proizvodnje lstlm razdoDjem lanskega leta. jstey sorMrtlemo niška, taj smo
svojemu toku. Uspešen razvoj \ Nujno je potrebno, da skušajo i že v devetem mesecu, porablje-proizvodnje ugodno vpliva na iz- naža podjetja z vsemi silami po- ! nih pa je le okoli 40 •/• razpo-voz in uvoz na blagovne sklade večati izvoz, na drugi strani pa ložljivih sredstev. Potrebno Je ln tudi na odnose med mestom in vplivati na relativno zmanjšanje zato zaostriti kontrolo potrošnje vasjo. Zato se moramo sistema- uvoza s tem, da se čim bolj investicijskih sredstev, da se tično In vztrajno truditi, da orientirajo na domače surovine, bodo porabila čimbolj smotrno, planske naloge dosežemo in jih )n drugi reprodukcijski material.! racionalno ln v smislu postavlje-po možnosti presežemo. Objek- izvršni svet je sklenil, naj odgo- j nih nalog.
tivne možnosti za to so. Zato je vorni organi obravnavajo vsako I Proračunska potrošnja kaže Izvršni svet sklenil, naj gospo- posamezno podjetje oziroma pa- tendenco naraščanja, saj so ljud-darski organi rešujejo z gospo- nogo, da ugotovijo izvozne mož- skl odbori povečali republiški darskimi organizacijami vsa nosti in do konca leta dosežejo plan proračunskih dohodkov še
čimvečji izvoz.	1 za okoli 2,8 milijard« dinarjev, to
Sistem delitve dohodka v osnovi ustreza
Ob zaključku J« tovariš Bolo čenlh minimalnih osebnih dohod-spregovoril še nekaj besed o si- kih vsebovane vse slabosti nek-stemu delitve dohodka s stališča zaposlovanja ln produktivnosti.
Pri tem je dejal, da še ne more dati dokončne ocene zaradi kratkega časa opazovanja in skromne dokumentacije, ki je že na razpolago, kljub temu Je možno lz
vprašanja, ki bi lahko zavirala razvoj proizvodnje, in spremljajo izvrševanje proizvodnih nalog.
V to akcijo se morajo sistematično vključiti ljudski odbori.
Nato je tovariš Bole načel vprašanje zaposlovanja delovne sile. Družbeni plan je predvidel v letošnjem letu povečanje produktivnosti dela za 5 do 0 "/o. Ce upoštevamo, da je bilo v družbenem sektorju gospodarstva predvideno povečanje števila zaposlenih za okoli 3 •/•, do meseca julija pa znaša povečanje že 7,8*/o in da se je v Industriji povečala proizvodnja za 7,3 */o lahko ugotovimo, da smo predvideni porast proizvodnje sicer dosegli, vendarle ne s povečano produktivnostjo dela. temveč izključno le zaradi večjega števila zaposlenih.
Pri takem razvoju zaposlovanja se do konca leta ne bo zaposlilo le 9000 oseb, kolikor je bilo predvideno po družbenem planu, marveč veliko več, kar dokazujejo tudi podatki iz uradov za posredovanje dela. kjer je vloženih okrog 6000 prošenj za novo zaposlitev.
Vprašanje produktivnosti dela je osrednji problem našega gospodarjenja v celoti in hkrati postaja tudi naš politični problem. To dejstvo še zaostruje struktura novo zaposlenih, saj je pretežni del (okrog 80"/«) nekvalificiran, oziroma napolkvalificiran, zaradi česar bomo v vsaki akciji za boljše gospodarjenje v prihodnosti imeli še večje probleme.
Delovni kolektivi in komune se niso dovolj zainteresirali za vprašanja produktivnosti dela. S predpisi je bilo urejeno vprašanje nadurnega dela, odpravljene so bile omejitve izplačila dohodka iznad tarifnega pravilnika, določene so bile minimalne plače v rudarstvu in drugih panogah itd. Vzlic tem spremembam, ki so povečale vzpodbudo za produktivnost dela, se z dosedanjimi rezultati ne moremo zadovoljiti.
Eno Izmed ključnih vprašanj našega gospodarstva Je vpraia-
, se zaradi po- 1 Predsednik izvrsnce« .gino, * marsikje celo poslal Ljudski skupščini P «nega katerem sporoča sklep 1 slcup' sveta, da predlaga Lju18	.	VI'
ščini razrešitev tov. Jan potnika kot člana IzvršneB -nega in izvolitev kot člana 1 sveta tovariša dr. Jožeta Ljudska skupščina Je sprejela in razrešila tov. j0jel* Vipotnika, izvolila pa dr' Vilfana v Izvršni svet . 0bt^' danjih obračunskih plač, ko pove- j Ljudska skupščina ie ?f0gu čanje števila zaposlenih zvišuje	navala in sklepala o pr^1	0 pov1
maso osebnih dohodkov. Te ten-	loka o spremembi odlok8	j Vf'
dence še podpira učinkovanje	določitvi števila sodnikov
progresivne stopnje prispevka iz hovnem sodišču LRS in Pyog, ?o dohodka. Način udeležbe ljudskih nih sodiščih na območju j2vp'
,—„— --------------- ----------- odborov na proračunskem pri-	obrazložitvi predstavnika	^b0r9
dosedanjih	rezultatov postaviti spevku ln na dopolnilnem pri-	nega sveta in po poročUu	_rave
nekatere ugotovitve.	I spevku nl dovolj zainteresiral za organizacijo oblasti in od'
Sistem delitve dohodka kaže v ljudske odbore, da bi učinkoviteje je Ljudska skupščina fPr. jtevil® osnovi pravo pot, vendar praksa preprečevali prekomerno zaposlo- lok, s katerim se poviSUji*{a ^ opozarja na nekatera dejstva, ki vanje.	sodnikov	Vrhovnega	s0°
ne spodbujajo v dovoljni meri cl- Tovariš Bole je zaključil, da je Slovenije na 25.	ga
Ije, ki jih zasledujemo v gospo- tieba nujno začeti sistematično V zadnji točki dnevne« ejel» darski politiki. Začasna rešitev analizirati delovanje obstoječega je Ljudska skupščina ‘ njroJ' dosedanjih minimalnih osebnih sistema delitve dohodka ln pri sklep o izvolitvi dr. Vilka s0<jišW dohodkov ne deluje Intenzivno na tem zlasti temeljito proučiti pol- ne za sodnika Vrhovne«3 zaposlovanje, ker so v tako dolo- letne obračune gospodarskih or- LR Slovenije.
■C
MNENJA - KRITIKA - POLEMIKA
Avtobusi so zaradi potnikov...
m
Tildi Z drobni- ?€?ti mimo še vrata drugih a v- interesi poletij in lokail lati 6ni ape- ali pa je sprevodnik vfiaajn^ ^ • • 1 |.v	tobusov.	Uti a tedanjim načinom prodajanja	*ele po nekaj kilometrih ^ ^
UH izboljšava- . Zakaj tako, seveda nl treba uffl- vozovnic za avtobuse na tlatlh pro- postavil na cesto potnike,
Ki Tininilrnm	ne,lcaJ 3® terlva lagodnost, še gah, kjer vozi več podjetij.	imeli voznega listka rfln<sij*a- .
mi Dl pom 1 KOI« več pa o*ko gledanje podjetij ln Na avtobusnih postajah prodaja- podjetja, s katerim so se P močno ustregli 1(*^lUh organov, kt kakor da — '--------------------------------     ‘--------- —	-	-	   ***
vidijo potnika ln
ne Jo potnikom, kolikor Izrecno dru-
 ----------,	     S	tako	prakso	naj ^ -odje*^
—	—	-- ne	zavedajo,	gaffe ne zahtevajo, predvsem vozne	prenehali. Nafta avtobusna tLjK* ^
da,	to	podjetja,	ki	naj potniku lz-	listke za avtobus« lokalnih in okraj-	naj pat razumejo, da za P° -^je 1
lLaauJeJo	u«iu|e.	Kolikor	»e' taka	nih avtobusnih podjetij. Potniki s	niti najmanj važno, ali oJdjeti*'
 ................. '	takimi voznimi listki so potem nifi avtobusom tega ali onega rf, n»J'
kolikokrat sedli na prvi avtobus,	Potnik Izbira tisti avtobus, gie*
ki Je pripeljal ali pa so - ----------11	—‘	*—* n
opravkov izbrali tistega, najbolj ustrezal. Tedaj s
-	- _____________________ pravcate »tragedije«: potniki so mo-
avtobusna podjetja, pa naj lokalni rali ali pleta ti drugi vozni Jlstek
avtobusna podjetja bojijo konkurence, naj pač male« pregledajo, te *o vozni redi lastnih avtobusov najboljši. Brez dvoma pa Je, da Jim bo marsikakšen potnik •izmuznil*. Ce bodo to obžalovala lokalna
Prek Slovenije Je že razpeta kar gosta mreža dobrih cest ln zmerom gostejšo «o avtobusne proge. NaSe-mu potniku Je prav, da se Je zatela ostra tekma med železnico ln avtobusi ln — kot Je tudi razumljivo — se tehtnica naglo nagiblje na tisto stran, kjer so usluge bolJSe ln hl-treJSe. Tako Je avtobusni promet zlasti v Sloveniji dosegel Izreden razmah ln dosegel že tolikšno stopnjo, da lahko zatenjamo razmišljati o »višjih oblikah« avtobusnega prometa pri nas.
»Višja oblika«, ki Jo Imamo v ,mis'.lh, kajpak ne pomeni, da naj skušamo prek no*i vzpostaviti popolnoma novo organizacijsko obliko avtobusnega prometa, ki bi nekako centralizirano*, podobno kot Je to prt železnici, zajemala vsa avtobusna podjetja. Jih povezovala in skrbela za nadaljnji razmah avtobusnega prometa. To bo Izvedljivo Sele s Se vetjlm razmahom, gostejšo mrežo dobrih cest, z rastjo na-Slh mest In z zmerom večjim številom avtobusov. Ze sedaj pa naj bi mislili na tiste drobne, na videz malopomembne izboljšave, ki vodijo s sodelovanjem med avtobusnimi podjetji k bolj urejenemu avtobusnemu prometu.
Sodelovanj* med avtobusnimi podjetji Je, čeprav to v povojih,
Fred avtobusno postajo SAP v Ljubljani je vedno zelo živahno
prineslo doslej pomemben dogovor: podjetja se držijo voznega reda in s svojimi vozili ne »odžirajo« konkurenci potnikov, s tem da čakajo prek ure, ki Jo določa vozni red ali da bolj poženejo motorje. Avtobusna podjetja so sl ob posredovanju "pristojnih organov tudi razdelila proge ln nekako koordinirala voanti red*. Z naraščajočim prometom pa bo gotovo zmerom težav-neje dobro vsklajatl vozne rede ln Iz leta v leto Jim bodo morali posvečati več truda. Mislili naj bi tudi na izdajo zajetnega voznega reda. ki bo obsegal vse avtobusne proge-Tega potniki močno pogrešamo.
LAGODNOST IN LOKALIBTICNI APETITI NA ŠKODO POTNIKA
Marsikakšnemu »radovednemu« potniku pa bo pomagalo že vestno ln disciplinirano uresničevanje sklepa, da naj bodo na avtobusnih postajah objavljeni vozni redi vseh avtobusov, ki vozijo na posamezni progi. Po dosedanji praksi so od- organi razumejo, da naglej Sl ln pohodi ln prihodi avtobusov ne glede voljnejši prevozi omogočajo državna podjetje objavljeni le na večjih ljanom opraviti bolj naglo ln bolje In na začetnih avtobusnih postajah, marsikakšno delo ali tudi oaebnl Redkeje Jih najdemo na vmesnih opravek in da omogočajo velik pri-postajah. Tam navadno izobesijo le hranek na času. To pa J* konec vozni red lokalnega ali okrajnega konca v korist vse skupnosti, avtobusnega podjetja, pa čeprav po Se bolj prihajajo do Izraza odel
rvi	avtobus.	Potnik Izbira tisti avtoou*. g\e-
so	st	zaradi	prej pripelje ali tistega. w uStrez*:
a, ki	Jim	Je	de na njegov čas najbolj ,tCfVatl,
so nastajale	In potnikov čas Je treba SP
Sedanji način prodajanja k0 je listkov, čeprav so na nji n tako razločno označena »v potnljf podjetja, torej ne ustreza. tu<ji — upoštevajmo, da ;lsni mnogo tujcev in da avtobus* rt' vodniki niso poligloti — 0’ čeh ne razmdiljajo in "L lab*1? ki smo Jih omenjali, 3n« upravičeno razjezijo. Potni*“ voz-bi zato pomagali z Izdajanje™ lu£U nih lisitkov, katerega del« BVto-sprevodniku tega ali one« z »V-busnega podjetja za obraWn llst*» tobusno postajo, Id Je voaw prodala.	oro<iaJ!
Mislim, da je tak na«nP p,ej kaj lahko uvesti t	J,
avtobusnimi podjetji. Pf®'' se lahko avtobusna poletja m vortla, na kakšen način potniki prekinjali
KTWmTp<5Sffi,,«=8f^
v manJSe kraje.
NaSteli smo le nekaj PjSJJJJu ..	,edanji	aVK'_«J	o
kako izboljšati	,Ael	m--,
promet z drobnimi ln na vid dvort» pomembnimi ukrepi. Bre* mar2n pa bi bilo mogoče Itorltt Se n kaj več. Prepričani ajno, ogosteJ' naša avtobusna podjetja » ^og0^0!. Simi medsebojnimi stiki	le d«
to tudi storila. Poglavitno Je da naposled pclno prTdedo^^ n« so avtobusi zaradi potnikov. ^ obratno.
...in ne obratno-
MIT0 Hadži-vasilev
Naprti krog neke politike
Zoper
II.
| ljudje lahko oporekajo dejstvom
akrf3 Je PravzaPrav na- iin jih zanikajo! Seveda velja to n'u* ZKj i, * prot* -revizioniz- P° avtorju samo za vse politike
« KflZe tudi nnlitil^o	•	Zlinai	RKP	Rr^nc	nota	nAvn
P^iena akcija
i tud
^akednirVornlfl *judi naspro- podnet, nekakšna dolgoročna WakedZk,ru_"ar.odu
e.arskih ode tUdi P°litika bol- zunaj BKP. Bržčas je neka nova M	e°vornih	ljudi nasnrn- podnet. nekakšna doleoročna
makedon uV““ "a,oau-	I	strategija (navkljub dejstvom in
Politiko ZK t nar°d izenačuje zgodovinski stvarnosti) podžgala Jevanim nsr- Z zg?dovinsko izvo- j upanje glede na možnosti za J sv°jo dncoi°nalnim Priznanjem, ' ostvaritev intimnih makedonskih In PnJeno nacionalno svo- , teženj, in tako smo dočakali čas, novUvii0 *°Pravnostjo, z usta- da Je CK BKP zaprl fascikel o nio sociaiicvi6 države, z izgrad- problemu narodne manjšine v s*?vanskih e skupnosti jugo- | Pirinski Makedoniji in se s po-.njegova "a^ov. v kateri sta hlepnimi očmi okrenil k LR Ma-utrdite,, IaI.lstična prihodnost kedoniji, iščoč -zgodovinsko pra-*<» medseboinJeg°Vlh Pridobitev ,mh naporov v ,pornofi in skup-°ie živif m spoznaval ?v°je priiatpHe n 38 k e koristi,
°Predelii n sovražnike pa LlS«u d*1 P?.niih0vem sta-svojega strem-
vlco~.
Ne mine niti en sam pomembnejši datum iz zgodovine makedonskega naroda, da ga ne bi z raznimi proslavami in po tisku izkoristili za to, da spominjajo Makedonce, da so bili v vsej svoji zgodovini deležni samo bolgarske
2Kj je Kl. £odstva BKP: greh i Podpore, da so ideje in organi-!a naroda-° t °da makedonske-; zatorji bolgarskega progresivnega d°nskih kor' ..zdaJstvo make-1 gibanja ustvarili tudi samo gi-I^edonske ^ ~ Priznan3e banje v Makedoniji, da so ti boji
iJ8tanoAm„	‘‘"tonalnosti, le,
k! ^akedn p ljudske republi- ! Mi vemo, s čim, kako in kdaj ^ iueoci	*n nespravljivi	nam	je pomagal	bolgarski narod,
Pr°ti D '°vanskih komunistov	nekateri njegovi	znani sinovi ali
5* In hoja	r j a n j u zgodovi-j deli	njegovega	revolucionarnega
nacionalnosti, je dejansko zgodovina naroda.
in
wV' Kalti ]Ugoslovanskih naro- gibanja. Cenimo to pomoč ‘“Uržoaznj „Vse to Proglašajo za podporo z ljubeznijo in priznavanju ^a^ionalizem- ZKJ -v njem prav toliko, kolikor cenimo Se Potem « akedonije~. Mar naj svoje nacionalno dostojanstvo. Pr°tijuRo , ® kdo čudi, če pomeni Toda prav tako dobro poznamo _ed°nski B?*sl,a gonja za ma- tudi mračno naličje do loče-
V OZN ne sme biti
Tajpeh, 24. sept. (AFP). Tajvansko vojno ministrstvo je objavilo, da je nad Tajvansko ožino nastala letalska bitka, v kateri so bila sestreljena 4 kitajska reaktivna letala tipa Mig, dve pa sta bili poškodovani. V poročilu
New York, 24. sept. (Tanjug). | rodom Sihanuk je predlagal usta- I Ganski delegat Adžej se je za-' je rečeno, da so se tajvanska le-Proceduralna razprava o indijski ( novitev komisije OZN, ki bi po- vzel za pravice alžirskega naroda tala vrnila nepoškodovana zahtevi,^da pride vprašanje kitaj-! magala poravnati spore med ve- in terjal priznanje njegove neod- Kitajsko topništvo je medtem .t *< x	j	.	—j	lesilami.	Ustanovili	naj	bi	tudi	visnosti.	obstreljevalo	obalne	otoke.
»leteče ekipe« opazovalcev OZN,
prejudiciran kočljivi razvoj na Daljnem vzhodu
Nadaljnja obča razprava o perečih mednarodnih problemih
Letalski spopad nad Tajvansko ožino
skega članstva na dnevni red Generalne skupščine, se je razvila v debato, v kateri so se pojavila tri gledišča. SZ in ZDA so druga proti drugi nastopile z argumenti o splošnih medsebojnih odnosih, ki so presegli okvir teme. Obtožbe in protiobtožbe Gromika in Lodgea so bile povečale bojazen številnih delegacij, da bi se položaj na Daljnem vzhodu še bolj zaostril. Dežele
ki bi delovale na nemirnih področjih in poročale Varnostnemu svetu.
Turški zunanji minister Zorlu je dejal, da ima britanski načrt o Cipru za Turke to prednost, da »pripravlja tla za sodelovanje dveh skupnosti in vlad, ki se ju ciprsko vprašanj q tiče«.
Etiopski zunanji minister De-
“*lh treniih	abstraktnih ideolo-	nosov. Naša zgodovina je izpol-
,]e6ovo	rnarveč napad na	njena z bojem	naših narodov
st«nCo	”acionalno eksi-	Proti vmešavanju	in aspiracijam
?°sUvi^ Pa tudi na Ju-	°d zunaj, vštevši	tudi velikobol-
ln garskim, ki so se pokazale naj-
s k59 »arodp 'j'iobi. maKeaoP' bo1^ žilave- (Konec prihodnjič)
« 5iavn, 1 p
^ot svobodno ®k*8a narrvH skuPn°st makedon- bolj žilave.
at®rimi a> z drugimi narodi,
Zetu skupno gradi socialni ^akedonci
gradi socia-smo torej bur-
^er je naš ^iclje tah . makedonski. Na ,‘Znia bom!!0rske^a internacionali. da	^o	bomo	prl-
,a2umeli	'Bari>	*n	ko	bomo
v?eresu j. 0 zelo je v -našem« '0	** ne slepimo z »ilu-
ualnost| in nacionalni indivi-^epubliki t ne,ki sv°Jl »umetni« j irsDektiVi a kampanja nam v J. ^aked ^?sreduje likvidacijo _r]a vsestran^ i.’ ln v ’menu tega er, a,. Proti n, Podporo od nas ljudje v.am samim. (Le kam Besneni- ®k"ili Pamet!)
^n|*nia ie ,®''kobolgarskega 5o-protijugoslov Veno povezano s
&3a je ne I]Sko *>«#»• Ta
X* ,le spustila veliko-.T?vinizem z nezadrg-
izven blokov pa so se zavzele za resa je izjavil, da vse majhne de-to, da z ostrino v razpravi ne bi , žele z največjo prepadenostjo kakorkoli prejudicirali nadaljnji spremljajo dogodke, ki utegnejo kočljivi razvoj na Daljnem sprožiti svetovno vojno, v kateri | vzhodu.	1	bi bile žrtve sil, ki jim same niso ;
Razprava se je zaključila ob kos. splošnem vtisu, da se bo v krat- |	Na nocojšnji seji je o nevar- I
kem nadaljevala na formalno nem položaju na Daljnem vzhodu drugačni osnovi. Kdaj, to je od- 1 govoril burmanski delegat U Tan, visno od varšavskih pogajanj in ki je obžaloval, da so ZDA dovo-njihovih rezultatov ter od razvo-j lile Cangkajšku, da je obdržal in ja položaja na področju Tajvana, utrdil otoke ob kitajski obali,
Ameriška vlada je že napove- hkrati pa tudi to, da si LR Kitaj-dala, da bo tajvansko vprašanje ska prizadeva, da bi s silo odstra-sprožila o OZN, če na varšavskih nila to nevarnost vzdolž svojib pogajanjih ne bodo doseženi pri- , obal. čakovani začetni rezultati. Nasproti SZ bi uporabila najostrejšo taktiko, kakor je že prišla do izraza ob zavrnitvi zadnjega pisma Hruščeva Eisenhowerju, Kitaj-cerp pa je že postavila rok 14 dni, da popustijo od svojega stališča. Medtem pa bodo ZDA še nadalje zbirale svoje sile na področju Tajvana. Na drugi strani nameravajo s kar največjo propagando dokazati upravičenost
53»
- • . 'i C''’•*. *
Prizor iz kampanje za. referendum v Franclji. V ro-i*’'«-™ nrpd-mestnem zabavnem parku i*naio Improviziran bife z reklamo »Da« pa bife, »ne« za De Gaulla!
OB PORAJANJU PETE REPUBLIKE
Ključ je v Alžiriji
Nova vtada v Libanonu
Bejrut, 24. sept. (Reuter) Nocoj je bil objavljen dekret o novi vladi. Za predsednika vlade je bil
(Nadaljevanje in konec) i pa so njihova stališča pogostokrat1 ske stranke niso pripravljene v Napovedi referendumskega iz- protislovna. Izjema je Gvineja, alžirskem vprašanju na nikakršno
__________ ida so v Franciji več ali manj kjer je Afriška demokratična koncesijo. V tej luči je na dlani,
svoje politike in si *” zagotoviti zanesljive, popolnoma drugačen stranka, ki je zbrala v svojih, kam cilja manever s komedijo o podporo za vsak primer. Zato Pa je položaj v tako imenovanih , vrstah veliko večino volivcev, | nekakšnem »francosko-alžirskem pripravljajo objavo novih doku- j francoskih prekomorskih ozem- ! razglasila, da je izbrala neodvis- - pobratimstvu«, mentov kot protitezo sovjetskim ■ 1 jih (tretjina Afrike je pod fran- \ nost in bo zaradi tega odgovorila1 Alžirska FLN je na to poli-notam in kitajskim izjavam.! coskim kolonialnim nadzorstvom), j v nedeljo z »ne«. Gvineja sodi, tiko odgovorila z akcijo svojih Vplivati skušajo tudi na 20 zu- Kako se bo odločilo 13 milijonov s svojimi dva in pol milijona ; komandosov v Franciji, kjer živi nanjih ministrov latinsko-ameri- i volivcev (če izvzamemo Alžirijo)
imenovan eden izmed uporniških voditeljev Rašid Kerami, ki je ških dežel, ki so se zbrali na kon- na Madagaskarju, v francoski prevzel tudi resora za narodno ferenci Organizacije ameriških Ekvatorialni Afriki, na Slono-obrambo in notamje zadeve. Zu- držav, in na Selwyna Lloyda kot koščeni obali, v Gvineji in Sene-nanji minister je Filip Takla, mi- j tudi na britanskega obrambnega I galu? Novi ustavni osnutek jim nister za gospodarstvo in za in- ministra Sandysa, ki se zdaj mu- sicer obljublja možnost izbiranja formacije Helu, finančni minister dita v ZDA.	med sedanjim stanjem, integra-
Rašik Naja. V vladi so še štirje Danes so razpravo nadaljevali, drugi ministri.	1	Predsednik kamboške vlade Na-
prebivalci med najstarejše fran- | okoli štiri sto tisoč Alžircev. Sa-cos,ke kolonije v tako imenovani mo vodstvo osvobodilnega giba-Cmi Afriki, raz^n tega pa so nja je bilo glede tega dlje časa tod zelo bogata nahajališča boksi- razdeljeno, 'ker so nekateri me-
!&r"a
Ra V ’ navide7„ z nezaarg-,]e PovisaiI verige, marveč r ° ° PoHtjJ* v državno in par-
„2*1 ideal v^?vinistl5nl aspi' v	na i ^'Sarske buržoa-
r,*®bi n a uden način postal etarskepnC|Vega razumevanja nJi ni meri IJternacionaJizma v ga na,no s’ kolikor Proglašajo li, naroda b°do makedonske-p0e,T1- Tak«n« btIr2oazni naciona-Mnt m°ralne S6 razodevajo idej-t i?ernaeion=n “marksistične- in (Jaig08l°Vanskp	osnove	pro-
z niPn Bon^. Ce Jo gle-
uiazanVanj0 ^	'* ——
k^nja®
nob!^aSu BKP
Vznemirjenje na Koroškem
spričo najnovejših ukrepov v zvezi s poukom slovenščine na osnovnih šolah
Dunaj, 24. sept. (Tanjug) Med s predstavniki Slovencev, čeprav slovenskim prebivalstvbm na Ko- so to oblasti po sklenitvi državne 13 roškem Je vzbudila hudo razbur- pogodbe obetale.	™
gtT^avarj^°We(?^iM^apoek^tM''i I R?abova »Neue Tageszeitung« ostalost teh področij, široke mož-
M'aerS3,5Sf pk0°pu°: cu, Beljaku, \ elikovcu in Smo- Pressen« beleži, kako izraža bil- lamost generala De Gaulla, ki sl
; jo je pridobil, ko je med zadnjo
rer j j. vpre^li najbolj se V®, ‘dive preteklosti. 2kr°S njih. Na VII
C"? zavest S* ni prebudila
Poet-,,;. JePrav je bil tilr • Nasnr Jen cel svoboden takšna Po,i-
kn 118 kont»J*na^*^° ceno«, ker vs„cKn° ugotov1nnijtribun1 nePrc'
S^v«SK,BicJe bila Uniin
te^!vržena’V° ,n dosledno nalizrriu revizionizmu in
III.
bil 8resu podal 'P ’ ^ ga 3e na PomPorabljen n °dor 2ivkov, Je
na So&ovor sp,osnega
n“ nrilu področlu: Posebno daljnovidni
ne
"'\\v
cijo in federacijo, vendar pa so te določbe spričo svoje zelo široko zasnovane »okvirnosti« in namerne ohlapnosti dokaj dvoumno nejasne. »Dokler ne bomo priznali prekomorskim ljudstvom svobodne odločitve«, glosira ta del ustavnega načrta profesor na Sorbonni Vedel, »bomo gradili na pesku«!
Pri presoji nedeljske odločitve teh trinajstih milijonov volivcev je treba upoštevati več elemen-
iooi<i	oiviciii l v i	urzavne
pogodbe obetale.	i	no (dUhovno in gospodarsko) za-
Raabova »Neue Tageszeitung« i ostalost teh področij, široke mož-
podiag^neke' s*tare uredbe^i^leta L'’u5l*kf stranke nezadovolj-. je puuuun, ku je mea zaanjo ?905^ onrostifo ntrnko^nnifk« v S« stv0 Z Wedenigovo odredbo, češ : vojno od tod začel akcijo »svo-venšClS ka?	da hofe koroška deželna vlada bodne Francije«. Politični pred-
nrfJL™’	.-i	na ta način obiti osnutek šolske- stavniki prebivalstva teh ozemelj
ga zakona.	se	še	niso dokončno izjasnili, ali
Ostri ukrepi v Bejrutu
spričo spopadov, ki so jih izzvali falangisti ob nastopu novega predsednika republike
odpravo dvojezičnih Sol. Sredi septembra so predstavniki Slo-Vencev v Avstriji predlagali koroški deženli in zvezni vladi, naj bi problem uredili v dogovoru s slovensko* manjšino. V svojem pismu so opozorili na prvotni nesprejemljivi Wedenigov predlog, naj bi število dvojezičnih šol zmanjšali od 107 na 57, pouk v	.
slovenščini pa bi bil obvezen sa-	rut, 24. sept. (Reuter). — jcijskih voditeljev, Saeb Salem pa
mo do četrtega razreda osnovne i Položaj v Libanonu je bil tudi je izjavil, da je bilo danes samo šole. Zadnje dni so bili sestanki danes resen. Desničarsko falangi- med njegovimi ljudmi ubitih t5. staršev slovenskih otrok v 2e- stično gibanje »Kataeb« je raz- j Salem je pripomnil, da upa. lezni Kapli, Sent Jakobu, Sent glasilo splošno stavko iz prote- da bo današnje prelivanje krvi Mihelu in drugod, na katerih sp sta. ker so ugrabili falangistične- zadnja akcija pristašev bivšega
izrazili željo, da bi dvojezične šole '	v	'—»***»----->— L"i- *
ostale in da bi sporazumno uredili šolski problem. Na teh sestankih so tudi zahtevali, naj pri-
ta. Ni verjetno, da bi »gvinejska odločitev« ostala osamljen primer. Štirje milijoni alžirskih voliv-
nili. da bi bilo treba dati prednost akciji z »letaki in ne z granatami«, vendar pa se je spričo
cev nimajo te izbire. Odločili se sedanjih razmer odločilo za dru-bodo lahko za bele listke, kar po- go, ostrejšo koncepcijo. Profesor
meni »da«, ali za vijoličaste, ki so inačica za »ne«. »Režim polkovnikov«, ilustrira položaj v Alžiriji celo desničarsko usmerjena turinska »Stampa«, je zatrl dejavnost vseh opozicijskih sil«. Tudi tehnično bo izvedla volitve vojska in policija. Seveda v takih razmerah in okoliščinah ni moč govoriti o svobodni odločitvi ali pa nedeljskemu Izidu pripisovati vrednost, kot jo n. pr. Soustelle, ki je izjavil, »da bo predstavljalo glasovanje 28. septembra prvi ele-
zgodovine Bidault pa ima v. nečem gotovo prav — polovične rešitve danes niso več mogoče. Tak kompromisni izhod bi bil nemara možen še pred tremi leti, ko sta si priborili neodvisnost Maroko in Tunizija, danes pa je razvoj (pomemben mejnik pri tem je ustanovitev prve neodvisne alžirske vlade) dosegel stopnjo, ko Je razglabljanje o tem le še izgubljanje časa.
Se nekaj — orožje s še tako zvijačno padalsko psihološko teh-
pa novinarja Hedada. V središču predsednika republike Samuna. Bejruta so falangisti zažgali ne- I Vojaške oblasti so strogo pre-kaj avtomobilov. Nastalo je tudi povedale nošenje orožja. Polici-več eksplozij. Na ulicah so se ja je dobila ukaz, naj brez opo-stojni	avstrijski	organi	nastopijo	spet pojavile oklepne enote li* mina strelja na vsakogar, ki bi
proti	šovinističnim	organizator-	banonske vojske. Kljub temu je ga na ulici našla z orožjem. V
prišlo do spopadov med falangi-1 ukazu je rečeno, da bodo vsako sti in njih nasprotniki. Ubitih je j hišo, iz katere bi streljali, »zrav-bilo 10 ljudi. Eden izmed opozi-1 nali z zemljo«.
jem nove protislovenske gonje.
Najnovejšo odredbo so uveljavili, ne da bi se prej posvetovali
^SXXXXXXXXXVXNXXX>>WX,X ..VNVWXVX>XXXXXXNSXXXNXX>NXXXX>XNXXXXXXNNXXNXNX>XXXXXXXXXNNXXXVXXXXXXXX>XXXXXXXXXXNXXVX>XWXXXXVXXXNXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXNXX>.XXXXVWXXVXNXXXV<XVXXNXXXXVX>XVNXXXXXXXXXXXXXV.XXXX'
ment odgovora. Tega dne bomo nlko ne more obnoviti razmajane zvedeli, ali hoče ostati Alžirija francoske supremacije v Severni francoska provinca v tesni po- Afriki. Afrika je kot bogat vir veeavi s francoskim narodom«, surovin za Francijo, ali kakor jo Vodja ljudskih republikancev Bi- nekateri »evropeistl« bolj zavito dault pa je to alternativo sicer imenuiejo — »projekcija Evrope bolj cinično, vendar še jasneje v Afriko«, spričo naraščajoče mo-očrtal, ko je v agitaciji za novo či protikolonialističnega gibanja, ustavo v alžirskem Constantinu ki ga je sprožil arabski prerod, dejal, »da je Alžirija izključno zelo naivna iluzija. 900 tisoč Fran-francoska, ker jo je Francija cozov v Alžiriji ne more s silo, ustvarila, in zaradi tega nima ni- pa tudi z nikakršnimi drugimi hče pravice, vmešavati se v to metodami »integrirati« 9 milljo-zadevo«. Obsodil je tako imeno- nov Alžircev 1 vano sredinsko stališče. Po nje-1 Četrto republiko niso zrušile govem mnenju ni mogoče najti notranje razmere, saj je bilo n. pr. rešitve s kliučem »pol neodvisno- v tej gospodarsko harmonični de-sti in pol francoske Alžirije, želi med Flandrijo in Sredozem-Mogoča je le integracija, ki jo skim morjem, kljub že tradicio-nujno terja tudi najdba petroleja nalno naraščajočemu primanjk-v Sahari«. In prav za to tudi Ijaju, manj brezposelnosti, več gre: za ohranitev francoskih ko- avtomobilov in izdatneje oblože-lonialnih in predvsem petrolej- na miza kot pri renskpm mejašu skih interesov. Herbert Ltithy je ali pa celo v deželi preko Rokav-v »Monatu« ironično pripomnil, skega preliva. Četrto republiko da bi morali »alžirske odbore na- je postopoma razkroiila nredvsem rodne rešitve« prekrstiti v »od- škandalozno — kratkovidna kolo-bore za rešitev petroleja«. Ce po- nialna politika Značilen orimer vzamemo: ne samo polkovniki, metod te politike je dogodek pred padalci, francoski kolonisti v Al- 12 leti. ko so sprejeli v Parizu žiriji in desničarske sile, marveč predsednika vietnamske vlade tudi francoske sredinske meščan- Ho Si Minha z vsemi častmi, v
šSK- a: Prijateljska Norveška
v deželf !?, Jrn°čnejša stran-	J	J
Vlentarnih Na zadniih
dvema blokoma je življenjsko zainteresirana na ohranitvi miru. Zavzema se za krepitev OZN.
Za naše sedanje prijateljsko sodelovanje z Norveško sta med
Vpx7 81 je 7a'itvah v oktobru mezde znašajo v skupnem narod- bližno tretjino norveškega prebi- kmetijstvo, v katerem je zaposle- drugim značilni vzajemno zani-(78 *agotovlia absolutno nem dohodku okrog 55%, na so- valstva.	"	------	m	-•
atOv.	Skunnrv	1	rialn**	rvHnnHp nkroe 10
0v. prej iTtf skuPno 150 man- cialne dajatve odpade okrog
n°Va sa,.l •* ** j6 impln 77% i«	nrifitntknv narnHnppa rirvhnrtkal
nih 224.000 ljudi, pa le 6% na- m?nje za izkušnje v delavskem
gibanju in skupna zainteresira-
istrm času pa Je v Saigonu francoski visoki komisar ustoličil novo marionetsko vlado in začel vojaško akcijo ponovnega francoskega zavzetja Indokine. Ta politika se le končala s katastrofalnim porazom pri Dien Bien Fuju. kar potrjuje enega najpomembnejših elementov v sodobni splošni zgodovini, da namreč z nikakršno silo ni moč ti«taviti
* ^„“!;;rcn.,Trediwrm	s
Pada' V Evropi M^ia iStlČmh finančna politika, subvencije po *fat.m^iJard, k™h "a leto; od at	g	P°treD	P°	in razlika tako v notranji kot
ohil Cističnim * pn" sarneznim gospodarskim pano-	T*	,	?"aglerriu Norveška je članica Atlant-, zunanj‘ Politikl- O bistvenih
ves tlaAsti Je že®lrn01?kiT gam- Ti ukrepi pa .pogosto po-	tekoriSča!]I	samo ske zveze Vendar pa ^ ne stri- vpraSanjih miru in mednarod-
ratl norvV' Prizadeva reformi" menijo komPromis z delodajalci. ^	.:	N^Skl	(1^	milf	nja z nekaterimi oblikami at- "ega ?°deJ;ovanJf imata podobna
6ti«nem e5ko družh« ' refo™!’ Javni sektor gospodarstva	,	°^	a	(13,5	mili	lantske politike, kot je ideološka giedišča. To je trdna podlaga za
tiki, ^	»ntolu. v zunlnifnor'	(državna in občinska lastnina)	Itunasveu - okro^OO^ kWh	naPetost zgolj vojaško sodelova-	^daljnje sodelovanje Dokaz in-
’ >1 •	v •oeS ta ’ Je relativno slaboten. Nad 80% n*b^ai“	9	nje, kritizira pa tudi koloniali- tenz.vnega sodelovanja so nepo-
5 Ankami , z	k,^	gospodarstva je v privatnih ro- na Prebivalca.	stično politiko nekaterih atlant- s,redni J !k‘ državnih n partij-
I? pro,?1- nenehnem uff kah. Državni sektor obsega ra- Najvažnejša gradbena indu- skih zaveznikov in se zavzema skJ.h voditeljev, jfevrnh in kultur-i	'ki	,i=nJirn	v	ekonnm 133	zen večjega dela notranjega pro-	strija. na katero odpade okrog	za sprejem LR Kitajske v OZN.	"!h delavcev, zadružnih in mla-
kontrou	' kar	zadeva l i p(v	meta električno proizvodnjo, del	43 % narodnega dohodka in je	Predsednik vlade Gerhardsen se	“inskih organizacij ter borcev,
?*le, Ce	v gospodarstvu	rudarstva in elektrokemijske	ln-	v njej zaposlenih okrog 500.000	je lani na sestanku ministrskih ,V	<;nt?v’ lzn?®nlaYa, material-
Jatve.	’ davke in sociil rt	dustrije. V občinski lastnini	so	ljudi. Posebno vlogo ima trgo-	predsednikov atlantskih dežel v	nIh	in kulturnih dobrin.
v	1	lne	da'	lokalni promet, del proizvodnje vinska mornarica. V začetku tega Parizu zavzel za to, da bi odlo- Naša javnost toplo pozdravlja VIHUU K1 sn ,n
h°dka az,delitev naro(1n	.	električne energije in plinsko leta je znašala njena tonaža žili raketno oborožitev in obno- v svoji sredi predsednika none-! arabske držav^in lo bodo gotovo
nina zi,^liva z Mne£aud°-	razdelilno omrežje.	okrog 9 milijonov Brt (6400 la-	vili razorožitvena pogajanja z	ške	vlade Gerhards^ena in nje- kmalušedruee zlLtiiztako
°dstotkov\a rne*U>ma tuni 5 °Sa Zadružno gibanje je precej dij), tako da je Norveška v tem ZSSR. Norveška ne dovoli, da bi govo spremstvo v trdnem prepri- imenovane bandunške skupine mi in soi: z ustaljenimf'	,	0 razvito. Zlasti močne so ribiške na tretjem mestu na svetu. Na na njenem ozemlju v mirnem ča- čanju, da bo ta obisk pomembna Nadaljevanje vojne v Asiriji pa
ialno	poliuk^L^da-	in potrošniške zadruge. Centralna	trgovinsko mornarico odpade	su ustanovili raketna oporišča,	spodbuda za še boljše medseboj-! dobiva	s tem nove še‘resnejše
(Pla«e in	zadružna organizacija zajema pri-	8,5% narodnega dohodka, na	Kot majhna dežela na meji med	no razumevanje in sodelovanje. I aspekte.	resnejše
5ti'n 15 '"»la m in ta od.totkov' nirodnei, dohodkM. .S1??” e“rff‘,k?1	)e	nost	™	oteanit?l“mi“	"nf“	W"i>l»lnm 'n.-ninv v Mihov.m
h»»08eno’viMJ09 . R,»n	planit.-	S‘	oMrtSSSŽ	L",	'
Bočila močan	^Jeaeisiva,	Ker je ODoeiovame ”,-----r;,
nja in davkov so pod državno iorveš|?- Jl tahko irLnSlia zemlie le 3Zato morajo kriti delovanja. Obe deželi kažeta ra-
boiu za samoodločbo in neodvisnost.
»Patrioti (beri kolonialni šovinisti) so resnični izdaialci Franclje«'. je zapisal bivši predsednik italijanske vlade Feruecio Parri v eni izm^d 7adniih številk tednika »II Mondo«. Ali bodo v Peti republiki upoštevali to modrost, saj je tudi kliuč njenega obstoja v rešitvi alžirskega vprašanja? De Ganile se bo slednjič le moral odločiti’ ali za polkOvniške zarotnike ali pa za razsodneišo politiko, ki 1o terjajo sedanie razmere, predvsem pa deistvo, da so ustanovili prvo alžirsko vlado, ki so jo že priznale vse
NEKAJ JE NAROBE
Pri roizvodnji,	dobavi	i
PROIZVODNJA
ne sme zaostajati
Zaradi kopičenja dopustov in težavnejšega pla®®^, nekaterih proizvodov je poleti industrijska P vodnja počasneje naraščala
Zadnje mesece »e naša Lndu- stažem po zakonu o deloV^,ujt* sirijska proizvodnja ne giblje na merjth večje pravice do ^,0 ravni, ki bi docela ustrezala pla- Letni dopusti pa so zdaj v niranemu obsegu. Pvlganje prolz- za nami ib zat0 'ahlfo r‘* dustrlJ' vodnje Je postalo/počasnejše. Po da se bo že v septembru ugotovitvah zveznega sekretariata ska proizvodnja spet hitreje za Industrijo in Zvezne Industrijske zbornice pa je ta pojav le prehodnega značaja ln Je navzlic temu računati z Izpolnitvijo letnega plana O tem so prejšnji teden raze pravljali tudi v odboru za gospodarstvo Zveznega izvršnega »veta.
Predsednik odbora Mijalko Todorovič Je v tej zvezi poudaril, da Je povečanje zalog blaga v Industriji ln trgovini v skladu z nalogami, ki so bile postavljene v začetku leta, kolikor pa Je zdaj teže plasirati določene vrste blaga, bodo državni organi skupaj z zbornicami in združenji Izdelali ustrezajoče ukrepe, da proizvodnja zaradi tega ne bo zastajala.
jala.
SPET VEČJA PROIZVOD^*
premoga	■
Med značilnimi sprem primeri s prejšnjimi me«®0	^
nlmlvo gibanje proizvodnje ga v rudnikih Slovenije- v ^ so v Slovenskih premogovni*^( ]( radi težav pri prodaji na ^ p»
■HM DAA fstirt npaimrtffR. V	^	^
29«.000 ton premoga. V se Je proizvodnja, spet m0^”lJer p* večala na 338.000 ton, P*1
Je bila Se za 12 OflO ton P"** proizvodnjo v istem meeeeu.
Visoko raven proizvod^* ^ zuje tudi v preteklem meseC^ansW trodndustrija, ki Je pres««la ^ ^ proizvodnjo v Istem meee^~jifl P* zu 30"/«, v prvih osmih me	ajtr
za 22®/«. Nezadržano pa 1» nje proizvodnje elektrlčn-h	^
nlh aparatov, *aj Je v avgr	vCJ
seglo 200 toni, to Je en^ kakor lani v Istem mesecu.
DELNO ZBOLJŠANJE V AVGUSTU Medtem Je naša statistična aluž-ba objavila tudi že prve podatke o gibanju Industrijske proizvodnje v avgustu, v zveznem merilu se je Indeks Industrijske proizvodnje po sezonskem padcu na 101 v juliju spet dvignil pretekli mesec na 102.
Obseg proizvodnje Je bil v tem mesecu za 5®/« nad lansko ravnijo, medtem ko smo skupaj v prvih osmih mesecih presegli lansko proizvodnjo za 10,7*/. Podatki za samo	nJ“	kakQr ,ani v l3tlh	'gr
Slovenijo pa nam povedo, da se je IstQ	2a	te,kstilno	indust™	^
indeks industrijske proizvodnje Slo-	J& ■	avgustu padia pod lafsK°	dl
venlje, ki je v Juliju popustu od	ven/Cewl)arska industrija	J®**^.
10«,5 na 100,1, v preteklem mesecu	k0llektlvnUl d„pus,ov	f
spet dvignU na 104,1. Navzlic temu nrn„Mrtn<n nrf	P*^iJU,
KOVINSKA IN TEKSTEN* INDUSTRIJA ZAOSTAJA
razveseljiv
Manj razveseljiv J* ,uliju 1« vln6ke Industrije, ki J® v rOii\'0^ avgustu izkazala manjšo p jgcib
pa je bila pretekli mesec Industrijska proizvodnja Slovenije samo za slab odstotek nad lansko ravnijo v Istem mesecu, za prvih osem mesecev pa znaša preseganje lanske proizvodnje 5,4®/«.
VPLIV LETNIH DOPUSTOV
Zaradi kopičenja letnih dopustov opažamo vsako leto v poletnih mesecih popuščanje industrijske
proizvodnje. Letos pa Je ta poletni —  -----------------------------------v	,
zastoj prišel močneje do Izraza ka- uspešnejši, saj so opekani kor prejšnja leta, kar je deloma teklem mesecu dale 20 , mjlU(,na pripisati okornosti, da imajo leto« -kosov opeke nasproti	®
Jo proizvodnjo od 206.< juniju na komaj 89.000 j^.o v avgustu pa je izdelala gPj^0ft<r parov ln a tem presegla lan pjjjuif lzvodnjo v istem me*ecU' 3ptrPa roma dobro posluje tud ^ t3 industrija, kar velja Pre ga ]e rotacijski časopisni PaPlr' aVgtisw tovarna v Vidmu v juliju kjkcr izdelala za eno četrtino v otne!i‘' lani v Istih mesecih. Naj 0j,eKsrn mo, da so napori naših j^lj* za povečanje proizvodnje^ ^ pr®
delovni ljudje z daljšim delovnim kosov v lanskem a
vgusttf\
Več papirja in karton9
Avstrijska tovarna »Andritz« v Grazu bo izflUjd kartonski stroj za Količevo in dva papirno 5
za Prijedor
Pred meseci smo poročali, da je Jugoslovanska investicijska banka hkrati odobrila sedmim največjim podjetjem naše papirne industrije investicijska posojila za rekonstrukcijo in povečanje proizvodnje, Podjetja, ki so jim bila odobrena posojila, so takoj stopila v stike z incikemskimi tovarnami zaradi izdelave potrebne opreme predvsem velikih papirnih strojev. Za papirnico Količevo in tovarno celuloze Prijedor je v hudi mednarodni konkurenci ponudila najugodnejše pogoje avstrijska strojna tovarna
»Andritz« v Grazu. , z vf° Gre za kartonski s*r J v pa' opremo, ki bo postavil® ’ ,a(j ip pirnici Količevo pri pon . jih za dvk papirna stroja, K
dohila tovarna celuloze	b°
Vsak izmed teh treh stf2a pM' dolg 60 m in bo izdelaP izvodnjo papirja ozir04jPga tona z možnostjo poznel- ^o&°' daljšanja strojev, ki b° pr0'^ čilo še povečanje dn®vnAobaf vodnje za okrog 30 ve- zriaf3 rok za vse tri stroje y ^ej3 pa 18 mesecev, mor tazna	>
bodo trajala 4 do 5 mes
POSLEDICA: STROŠKI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ZA ZDRAVILA STALNO NARAŠČAJO, ZAVAROVANCI PA KLJUB TEMU Z MARSIČEM NISO ZADOVOLJNI — VZROK: NI DOVOLJ TRDNE RO£E, KI BI VODILA POLITIKO RAVNANJA Z ZDRAVILI
Srečali smo ga, slišali njegove pritožbe, kot ste jih tudi že vi, če niste bili celo v njegovi koži. Kdo je to?
BOLNIK, KI ZAMAN iSCE PREDPISANA ZDRAVILA
Ko se je z receptom oglasil v lekarni, sp mu dejali: »Ne, tega zdravila za sedaj ni moč dobiti, pošlo je, kdo ve, kdaj ga spet dobimo.« Ali: »Teh zdravil pri nas sploh ne prodajamo. Nikjer jih ne boste dobili.«
Odmev v čakalnici ambu-bulante: »Pomislite, eno samo zdravilo bi me lahko ozdravilo, a tega nimajo. Zmanjkalo ga je oziroma pri nas ga sploh ne prodajajo,« Nadaljnje tirade, povečano in razmnoženo pritoževanje, imajo desetkraten, stokraten odmev.
To v času, ko ugotavljamo:
• da so se izdatki za zdravila
• v zadnjem letu povečali za
• 47 %, potrošnja zdravil za
• 23 %, povprečna cena enega
• recepta za 20 %;
• da predpišejo zdravniki po-
• vprečno na eno osebo (ne na
• enega bolnika!) v enem mese-
• cu 5 receptov!
Podatki šo zbrani za ljubljanski okraj, problematika pa je v glavnem podobna v vsej Sloveniji. Čeprav so. ti podatki dejansko resnični, vendar negodovanje bolnikov le ni neutemeljeno. To pa zaradi verige nepravil-
NAMESTO KIRURŠKIH ROKAVIC — GUMIJASTE ZOGE IN LUTKE
V svojo korist ln na škodo skupnosti se je tovarna papirja in celulozne vate na Reki raje odločila za proizvodnjo cigaretnega papirja, namesto da bi povečala proizvodnjo celulozne vate, ki jo moramo uvažati za drage devize. In prav tako je storila neka naša tovarna, ki izdeluje gumijaste rokavice za kirurge. Iz komercialnih razlogov se jc vnela za izdelovanje gumijastih žog, lutk In podobnega; namesto pogodbeno vezanih 30.000 parov gumijastih rokavic pa je Izdelala samo 1500 parov.
• Tu nismo našteli tudi dobrih O potez naše proizvodnje zdra-0 vil, brez komentarja pa gor-® nji in podobni primeri nare-© kujejo drugačna pota pri tej
• dejavnosti, ko bi morali za
• kritje potreb na terenu naše
• tovarne zdravil tesno sodelo-
• vati z znanstvenimi ustanova- i
• mi in inštituti, ki naj bi usmer- j © jali pravilno proizvodnjo in
• oskrbovanje pacientov z zdra-
• vili.
Težavna pa je tudi problematika uvoza zdravil.
lijarde 14,5 % deviz. Mnenja smo, da število prebivalstva ne more biti več ključ, po katerem razdeljujejo devize, temveč je treba upoštevati stopnjo in razvitost zdravstvene službe posamezne republike. Hkrati s tem bi bilo
obupani in nezadovoljni, ker trenutno modernega zdravila ni na vagone in ker se jim zdi, da so prikrajšani za svoje praviee.
Analiza zadnjih mesecev je pokazala, da pri receptih prevladujejo vitamini, tonikumi, ne gle-
ZDRAVILA NISO MANJ VAZNA KOT PREDMETI ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Kot pred leti velja še sedaj ključ za delitev deviz za zdravstvo, preračunan na število pre-
Ko je sprejela recept, je zmajala z glavo: -Nimamo.-Pri uvozu, pri proizvodnji in predpisovanju zdravil bi morali bolj dosledno misliti, kaj pomeni tak odgovor za pacienta
treba sprožiti vprašanje zvišanja deviz za zdravstvo iz kvote za široko potrošnjo. Ta kvota se je v zadnjih letih od 3 milijard deviznih dinarjev letno zvišala na okrog 10 milijard. Kvota za zdravstvo, to je predvsem za nabavo instrumentarija in zdravil, pa je ostala ista in sicer 800 milijonov, kar današnjim potrebam nikakor več ne ustreza.
Toda tudi če bomo uredili te problematične zadeve, z zdravili še vedno ne bomo na zeleni veji, Tako bo vse dokler zdravniki ne bodo računali s tem, kaj je in česa ni moč dobiti v lekarni.
»SAMO ENO ZDRAVILO * j JE ZVELIČAVNO«	|
Zaradi zastojev pri uvozu se res zgodi, da zdravnik v dobri veri napiše recept, v lekarni pa zdravila nimajo več. To bi bilo moč urediti z večjo devizno kvoto za zdravila, z olajšavami pri zamenjavi deviz in z boljšim obveščanjem zdravstvenih ustanov s strani lekarn o zalogah zdravil.
Skrajno neodgovorno pa je, da mnogi zdravniki predpisujejo zdravila, ki pri nas sploh niso registrirana, ko dobro vedo, da jih bolnik ne bo mogel dobiti. tTka"”resno” pOTOT- I Zbegani pacienti hodijo od le-nost	karne do lekarne, se vračajo v
ambulanto, vlagajo pritožbe na zavod za socialno zavarovanje, so
Zdravila Imajo važen delež pri zdravljenju, zato easlužl problema-
de na sezono, ko je dobiti dovolj sadja, dalje antinevralgična sredstva, ki se jih predpisuje samo zato, da se nekaj predpiše.
Povprečno pet receptov na enega prebivalca v enem mesecu! To zdravju ne more več koristiti. Samo v avgustu letos je bilo v ljubljanskem okraju izdanih 1380 receptov za »Vital« — v glavnem nekakšen nadomestek za pravo kavo. Okrog 15 % teh receptov poživljajočega »Vltala« je bilo Izdanih za osebje zdravstvenih ustanov.
ZAKLJUČEK: VSE SE DA UREDITI, CE SKRB ZA ZDRAVJE ODTEHTA DRUGE TEŽNJE
Prav bo, če bo republiški svet za zdravstvo resno vzel v roke to resno problematiko ravnanja z zdravili in nakazal boljša pota.
© Doseči moramo: v tovarnah ® manj komercializacije, pri uvo-© zu potrebne olajšaVe, pri zdrav-
• nikih večjo odgovornost, skrb-
• nost in presojo pri predplso-© vanju zdravil, In pri preza-
• htevnih zavarovancih boljši In
• pravilnejši odnos do družbe-© nih sredstev. Potem bodo stro-
• ški manjši, ljudje zadovoljnej-
• šl, zdravje pa prav nič ogro-0 ženo, saj za vse, kar je po-
• trebno, nismo nikdar varčevali © z denarjem.	M. N.
PIVA PRIMANJKUJE, PIVOVARNIŠKE ZMOGLJIVOSTI NE ZADOŠČAJO
Bi koristilo obnoviti znano senožeško pivovarno?
Močan mali obmejni promet, turizem in oddaljenost od obstoječih pivovarn nujno narekujejo
razmišljanje o obnovi pivovarne na Primorskem
nostl. Poglejmo najprej tiste v tovarnah za proizvodnjo zdravil.
KAM SE NAGIBA TEHTNICA — NA STRAN DENARJA ALI ZDRAVJA?
Predvsem je narobe, da v tovarnah za proizvodnjo zdravil izključno iz trgovskih vzrokov svojevoljno opuščajo izdelavo preparatov, ki niso rentabilni, so pa vendar potrebni.
Poglejmo: opustili so Izdelavo preparatov živalskega oglja, ker se stroji umažejo in je čiščenje zamudno. Tovarna »Pliva« je čez noč opustila proizvodnjo okrOg 30 preparatov, med njimi tudi zdravilo za zdravljenje bazedovke, ne da bi začela proizvodnjo drugega, manj toksičnega preparata, kot Je bilo v planu. Tovarna niti ni opozorila komisijo za zdravila, da bi ta posredovala uvoz > podobnega preparata. Posledica Je bila — bolniki so zaman Iskali nujno potrebno zdravilo.
Takih primerov, ko komercialni moment pretehta skrb za zdravje, je še veliko: za zdravljenje kroničnega alkoholizma smo uvažali preparat Cronetal. Na osnovi farmacevtskih raziskav v Ljubljani je uspelo ugotoviti kompleten sestav tega preparata. Da bi prihranili devize, so, proizvodnjo ponudili najprej tovarni »Lek«. Letna potrošnja bi bila 5000 škatlic.
Tovarna »Lek« Je proizvodnjo odklonila, češ, da nc bodo začeli proizvodnje novega preparata, če ne Znaša količina vsaj 20 milijonov pilul. Tovarna »Pliva« je odklonila vse, kar bi Ji dalo manj kot 100 milijonov prometa. Ponudbo je končno sprejel majhen obrat, tovarna »Krka«.
bivalcev po republikah. V letu ! 1956. je dobila veledrogerija v i Ljubljani pri prometu poldruge milijarde le 12,5 % deviz, medtem ko je Ljudska republika | Bosna in Hercegovina v istem času prejela pri prometu ene mi-
LetcSnje leto je pokazalo, da Imamo premalo pivovarn oziroma da te pivovarne premalo proizvajajo. Cene vina, toplo vreme, zlasti pa naraščajoča potrošnja lažjih alkoholnih pijač so privedli do tega. da so se naše pivovarne še spomladi znašle v dokaj težki situaciji. Vzlic vsem ukrepom niso zmogle zadostiti potrebam ln zahtevam kupcev. Prt. vsem tem ne smemo prezreti naraščajočega turizma. Upoštevati moramo namreč, da Je med turisti čedalje več motoriziranih ljudi, takih, ki po kosilu ali večerji sedejo za volan ln zato ne prenesejo močnih alkoholnih pijač. Tudi domača potrošnja se Je precej povečala. Vse kaže, da se bo domača potrošnja Se povečala, saj odpade zdaj komaj dober vrček piva na mesec na prebivalca.
«
TRI PIVOVARNE V SLOVENJI.
A SLABO KRAJEVNO PORAZDELJENE
V Sloveniji Imamo tri pivovarne. Največja med njimi Je ljubljanska, ki preskrbuje tudi področja izven republike, predvsem Istro in Reko, vse do tja, do kamor ne seže zagrebška in karlovška pivovarna. Pivovarna v Laškem se je nekako specializirala na proizvodnjo visokokvaJitetnega piva, mariborska pivovarna pa Je zastarela ln
Si želite »FIAT 600«
Naročite takoj »LJUDSKO PRAVI00« Pogoj: vsaj 3 mesece naš naročnik Žrebanje oktobra
■ i	•	*	•	>	©nj
tega,« pravijo stari Uu^Jdl znali senožeško pivo. Ih n|vCvf,0J-takih je, ki so delali V za Ljudje, ki se zanimajo doiiv nosti obnove pivovaine, , (jijar ji že nekaj hladnih Prh:_a da ffab* plvOvarna Je tako m v bilo treba novih. PraVkantna Celjani. Pipovarna je' ri**?^;. S. 0> va, pravijo bolj urpe .-/»vah1* ao-žejci in zagovorniki P* dl pili c|ti jim odgovarjajo, da bi r m^j« bro pivo tudi v Pd’etn‘fske in z njim zalagali obnio tajco ln ga celo izvažali, če D jjje zalo.	. k0 cJa* s»
Hladne prhe so neka»“ , d3,o
mitih imroinnio lv3Z“ * v*i f W"
so v Senožečah gledali na ruševine svoje pivovarne in modrovali, kako bi jo obnovili. Seveda so pri tem preračunali koristi, ki bi Jih od obnovljene pivovarne imel kraj sam In potrošniki v vsem Primorju in Istri. Tudi na izvoz so računali. Pa končno tega niti ne bi bilo treba, saj Tržačani sami pridejo ln radi pijejo naše pivo, da ga le dobijo Pred prvo svetovno vojno Je skoraj vsaka večja vas na Slovenskem imela svojo pivovarno. Razen ljubljanske ln tržaške pa Je bila najmočnejša v Senožečah saj Je leta 1913 proizvedla 37.005 hektarov piva. Največ ga je tedaj šlo v izvoz v ERlpt in eelo v Avstralijo. Senožeško pivo je slovelo kot najboljše za plzenskim. Pravijo, da zaradi vode.
VODE PRIMANJKUJE, TODA TO ZA SEN02EJCE NI VPRAŠANJE S Senožejci so se začeli zanimati tudi drugi za pivovarno. Mnogim Je na tem, da bi Jo obnovili, vendar . . Dali so preiskati teren, da bi ugotovili, če Je dovolj vode. Treba bi bilo zajeti neka) studencev ln vode bi bilo morda dovolj. V Senožečah pravijo, d* voda sploh ni vprašanje, da napeljava ln zajetje vode tudi ne bi bilo vprašanje, ker bi prebivalci to naredili ( proštovljnlm delom.
V Senožečah sem vse da bomo
lokalno vprašanje. 1'-azjaI'pi ,"na’ Senožejci vztrajni in “L bilfL#> i zamisel izpeljali, ce bi 1' 0 t* p
 ...	................... rlstno In potrebno n® s pncaL|t!.
pokonci. »Le naredite, le, Paf Pa za Y?° ^?llba §e S*-imeli si skupaj korist od Prav 10 Je	tr
je nekaj mesecev
Senožeška oivovarna pred orvo svetovno vojno
njena proizvodnja ne vpliva bistveno na trg.
Ljubljanska pivovarna bi lahko še nekoliko povečala proizvodnjo potrebuje pa nekaj investicij, za razširitev vležalne kleti in nekatere nove naprave za steklenlčnico. povsem bi bilo treba renovtrati mariborsko pivovarno. Poskus s stekleničenjem piva izven tovarne, kakor so ga letos naredili v Kopru, se ne more uveljaviti, ker pivo izgubi na kvaliteti.
Vse to je dale misliti na vzpostavitev in obnovo nekaterih starih pivovarn. Glede tega so naJb°h agilni Senožejci, ki Imajo precejšnjo tradicijo. Na žalost pa od »tare pivovarne, ustanovljene leta 1825, stoji le nekaj stranskih prostorov in ruševin. Pivovarna, ki Je bila v bivši Avstroogrskl ena največjih, je neslavno končala leta 1925, ko Jo je zlomila nelojalna konkurenca tržaške pivovarne.
MORJE, TURIZEM, TRST
Letos so v Kopru baje pili tržaško pivo. Hkrati pa se Je Trst za nlmal za naše pivo. Seveda v naj-hujšlh mesecih. Obmejni kraji ao bili več dni v tednu brez piva.
Nihče ni ugotovil, koliko Piva bi spili leto« v Primorju. NI bll° mogoče, ker Je piva v glavnem »talno primanjkovalo. In v pasjih dneh
Varneje in udobneje po gladkih cestah
v ljubljanskem okraju asfaltirajo, razširjajo in modernizirajo — Letos je končno na vrsti mestna okolica —■* Pri gardnji občinam precej pomagajo tudi podjetja
*'asu lahko vidimo v okolici Ljubljane mnofro
letos parkirali avtomobili v Kam- bilo torej zelo obsežno in korist-niški Bistrici še vedno na travi. no. Lahko pa bi bilo še uspešnej-Na severo-vzhodu Ljubljane še, če ne bi stalo na njeni poti pripravljajo cesti Vir—Kbličevo nekaj pravzaprav nepotrebnih in Domžale—Količevo za asfalti- ovir. Primanjkuje jim predvsem ranje, ki bo prišlo na vrsto pri- nekvalificirane delovne sile, to pa hodnjo spomlad. V Črnučah gra- le zato, ker dobivajo delavci niz-dijo nadvoz nad progo, ki bo go- ke plače (42 din na uro) in nobe-
r*>menn a *	lanno	viaimo	v okoiici i^UDijane mnopo
metne z*lf °barvanih cestnih zapornic, na njih pa protesti« in * n "Prepovedan promet za vsa vozila«, »Delo na strojih >’0bvezna smer«. Za njimi stoje navadno delavci ob cest, nekateri imajo v rokah tudi krampe cest« ,h' njimi je največ asfalterjev. njihovi tovariši pa van * *>ovr®insko obdelujejo ali pa jo pripravljajo za poli-
«Ue*z asfaltom
. > dola •	nn	„	, ..	.	tov v	enem mesecu, prihodnje le-| nih terenskih dodatkov. Novi pra-
7st in Dor“	gradnji novih	tembra	bodo asfaltirali tudi Sre-	to pa	ga bodo asfaltirali.	Prav	|	vilnik	o	plačah so*v zavodu iz-
?erniziranju	^ ter mo'	diško ulico’	ki	je bila že zel° sla'	sedaj	so dokončali gradnjo	ceste	delali	in	potrdili že maja, takoj
za ceste oTjO	t	k ,vodl Uprava	ba, saj	je	na	njej z ozirom na
f*3o pa r^,„_^u ^ana. finansi- dve garaži stalno velik promet.
\etn ie 2lactf°San}ezne	občine. Pri V kratkem	bodo	dokončno	ure-	j
dljo -	- asti značilna	________ j.-,j a... j:______..	o i ____________,i..
kot
?i]o več Drpt<f«na^^no’ ne Sra" ^'1' tudi poti v Savskem naselju Vsa pre'f ° V cen^ru mesta, in asfaltirali hodnike na vrtu Po-
1101 vsa nre;rr v centru mesta, in asfaltirali hodnike na vrtu Pomiki vefini *e*a,_ ampak po liklinike v Njegoševi ulici. Upra-
— vUS1e, v ,na Periferiji, ki je va za ceste ima v letošnjih na-2aP°stavlipn= t!-*1. P°Sledu docela Črtih še asfaltiranje Kotnikove Nadnjo cest e.^ sredstev za ulice, kjer je velik promet zlasti 80 letos izmoi13 sv°jem področju	v zvezi	z	vozniškimi izpiti,	in
i^vale 0h*i„ ^stnih občin pri- Breg ob Ljubljanici.
Moste. Turi,- ®ežigrad, Šiška in
liansb«1, dru8e občine v liub-	TUHINJSKA DOLINA BO V
več va^0°t aju dajejo čedalje	KRATKEM PROMETNEJŠA
2Ve*ain. Ved d?'3ri.rn prometnim	Med	cestnimi gradnjami	v
?.a podr*1?- ^ se uvaljavlja ljubljanskem okraju je sedaj naj-ne z vei'i °-U s°delovai#je ob- večja gradnja ceste Kamnik—
?anfnimi sr'ri1tPOd:iet:ii’ ki s fi'	Motnlk	v	Tuhinjski dolini.	To
dfUgačp ®ds^vi. materialom in prometno žilo razširjajo okoli va-Ces* v svoip ma^a?° pr* 2radnji , si Špitalič v dolžini 30 km, oja-pol«orna pra”-! °^°^šu To je po- čujejo mostove, postavljajo pro-JH? ^st ob tu’ hkrati pa grad- metne znake in cesto sploh mo-e *n hitre’ iz<3atni pomoči dernizirajo. Ta gradnja je nujna naPreduje.	zato, ker bodo po cesti Kamnik—
fAlt pnirorv.  __________________ Motnik	v	kratkem preusmerili
Izmed cest •	.	JE	promet z glavne ceste Ljubljana
omenimn n i so že v Sradnji, —Celje, ki jo bodo začeli poprav- Šmartno—Gameljne—Črnuče, in nato sta ga potrdila še Okrajni poštah, ki ? ^kopališko ul'co v ljati na odseku Trojane.	uredili dovozno cesto na Rašico, sindikalni svet in Svet za komu-
V ^ njeni d ■ d° as*altirali po Most pred Domom v Kamniški Na tem področju nameravajo v nalo OLO Ljubljana. Potem se je :]ana-Tran^	»Ljub-	Bistrici so pričeli popravljati in kratkem urediti še nadvoz čez nekje zataknilo... 800 ljudi čaka
v v kratkpP°rt<< namerava nam- utrjevati že lani, letos pa ga bodo Kamniško progo v Savljah.	na prepotrebno zvišanje plač, delo
«Usn° Proonmi^Vesti krožno avto- dovršili. Hkrati bodo razširili in Na Dolenjskem so v zadnjem zavoda pa po nepotrebnem za-f!* in Zale bo žla skozi Mo" utrdili del ceste pred mostom, času največ delali v Sodražici, staja. in spet’ P° Linhartovi v me- Parkirni prostor pred Domom na- kjer so razširili in asfaltirali vse nazaj. Do konca sep- meravajo asfaltirati, vendar bodo ceste II. in III. reda, v Ribnici so j
asfaltirali hodnike za pešce, kočevske ceste pa so pokrpali z as-
Zlasti po vožnji po daljši ravni cesti se lep nagnjen ovinek kar
prileže
faltom.
Zadnje slovo od Izidorja Cankarja
Vsa pozornost velja cesti pred vozilom
l
ZabELE2
ENO
8ra z ognjem
beremo, kako se Je *o kii,t(Sr«6s n. IgTe otrok Izcimila t PrebU,u°£°f‘ »o zakurili, pa bUj J®4« ve{ Mslopia, m nesreča, L	"Pilonov škode, }e
d.**«*-«-! tembolj ftlrav ‘Krajo z u® sred| Ljubljane J® na h, opVlem Ko pade cesti 3*°?ŠC^ hl*e na Pre" »e Jf' Nobenpr« e P°sebno veliko zlasti večjim, se Jih floinae, -M,dez kot da so • ■ Tn t.S zadovoljni. da '2 otrMi? zvečer, začne *«t n nadstror,T d 1-1141)6 metati z »Votli i1*11	dvorišče go-
6'I|fni,JJvo’1šč» ^	P'amen raz-
Klonil ko veselje ne-Je ‘)una?^alcev. W še vzpod-, S*ar5	a*'	na^ '« nadalju-
ob takih prl-feQb ntžjih i1^.er'_ opominjanje V ,1? Meno nad»tropiJ pa Je kot
ie* 38 vlekel Prece1 »tfj^rltču	otroci	uprizorili
^ r žal Jih " s.° frSal* na vse tW '«hko	ni	videl nihče,
»»M	»	5?™^'	red °d tistih
v Bort tr°ci	^	tega osrožem
vplivati.
5«! 1’ da bcdo^!?llko 6asa bre*“ feo »J^ečo	zares	prlkll-
bre^ i’*anie ZJ!n0Te ^arnfrltl. da Po^leatc^P plrla in krp ostalo M. K.
Cesta Jesenice—Blejska Dobrava bo obnovljena
Komunalna dejavnost na Jeseni' Delo	Uprave	za	ceste OLO	cah Je letos več kot uspešna. Svet
t	mAcPrih	ip	Za komunalne In gradbene zadeve
Ljubljana	v	zadnjih	mesečin	je	slcrt)1 za Opravo vseh obstoječih pro-
blemov, ki niso majhni. Obnovljena Je cesta I reda preko novega mostu nad železnico, ob cesti pa še urejujejo pločnike ln ograje. Uredili m pet, ki je vezala Tomšičevo cesto z Razgledno potjo, sposobno za prevoz _ ,	z avtomobili, kar Je velikega pomena
Ljubljana, 24. sept. — Danes 2a prebivalstvo tega okoliša. Ureju-ob 16. uri se je slovenska kultur- jejo ln razširjajo cesto med Jesenico ■ioi/n.-.c.t rw=l,vinl3 na ?alah rrl caml in Blejsko Dobravo, ki Je bila na javnost poslovila na zalan oa nekaterih krajih izredno ozka ln
pokojnega dr. Izidorja Cankarja. | je zaradi nezavarovanih prepadov
Ob krsti je O njegovem življenju I Ogroiala varnost prometa, cesta bo
in Hpln	ter nipsnvi vloai in	mestu	I	dograjena do zime in bo velikega po-
in aeiu	ter njegovi viogi in	mes»iu	;	mena ^ nemoten in varen promet
v naši	kulturni zgodovini	spre-	po njej. Med drugim bodo uredili še
govoril	dr. France Stele. Nato so	letos javno razsvetljavo na Titovi in
in 1 Kidričevi cesti na Jesenicah in po-Stevilni pokojnikovi znanci in Srbeli, da bo glavna prometna žila prijatelji nosnremili njeeove no- skozi Jesenice, t. J. cesta I. reda smrtne ostanke k odprtemu gro- opremljena s pločniki na obeh stra-,	,	c	°	neh ln da bo .ustrezno razsvetljena,
bu na pokopališču.	, Kakor komunalna Je zelo uspešna
letos na Jesenicah tudi gradbena dejavnost. Razen stanovanjskih zgradb, t. J. treh nebotičnikov, stanovanjskih blokov, četvorčkov itd., ki bodo nudili letos in drugo leto blizu 200 stanovanj, grade tudi tržnico, dom upokojencev, dom šahistov ln novo šol-
Dolžnosti in pravice novih samoupravnih organov
Te dni so začeli že skoraj vsi nemu zboru poročila o gospodarjenju upravni odbori kmetijskih zadrug v ln odločal o višlnan zadolžitve zadru-Slovenljl sestavljati osnutke novih ge ali pa s to pravico pooblastil uprav-zadružnih pravil* ki jih bodo kmetij- ni odbor ali upravnika. Zadružni svet ske zadruge sprejemale na občnih naj bi predpisoval tudi taritnl pravil-zborih v prvi polovici oktobra. Nova nlk o osebnih dohodkih delavcev, od-zadružna pravila bodo meji drugim 16čal o dajanju štipendij, razdeljeva-tudl točno določala pravice tn dolž- nju stanovanj, o ustanovitvi samo-nosti novega samoupravnega organa stojnih obratov zadruge ter spremljal pri kmetijskih eadrugati - zadružnega ln potrjeval njihove tarifne pravilnike, sveta - in naloge bodočih upravnikov hkrati pa nastavljal in razporejal vo-kmetijskih zadrug. Po novih zadruž- dilno osebje v zadružnih obratih. Žanih pravilih kmetijskih zadrug ne bo- družni ?vet bo sklepal o vseh tistih do več upravljali dosedanji upravni vprašanjih v zvezi z gospodarjenjem organi zadruge: občni zbori, upravni zadruge, o katerih sklepa po splošnih odbori in nadzorni odbori, marveč z predpisih v gospodarskih- organizaci-novim družbenim telesom - svetom Jah delavski svet. Zato bodo Imeli čla-pri kmetijski zadrugi - razširjeni m zadružnih svetov pravico postavlja-upravni organi. Poslej bodo ljudski ti upravnemu odboru in upravniku za-odbori razpisovali, podobno kakor druge vprašanja o celotnem gospodar* mesta direktorjev drugih gospodarskih jenju. kmetijske zadrugo, organizacij, tudi vodilna mesta v kmetijskih zadrugah. Zadružni sveti ln NALOGE IN VLOGA UPRAVNIKA prek njih zadružniki bodo Imeli v pri-	KMETIJSKE	ZADRUGE
hodnje glavno besedo pri odločanju, 9 uspeh ali neuspeh kmetijske k%ko v zadrugi gospodariti. Vzlic te- zadruge bo v marsičem odvisen od mu pa sami ne oodo neposredno strokovne izobrazbe in prizadevnosti upravljali kmetijske zadruge, marveč njenega upravnika, ki bo prevzel ln bo del njihovih nalog ln znaten del upravljal znaten del operativnih nalog operativnih nalog dosedanjega uprav- dosedanjega upravnega odbora. Po nega odbora kmetijska zadruge oprav- novih predpisih bo imel upravnik ljal njen upravnik. Obsežne pravice kmetijske zadruge podobne dolžnosti in dolžnosti zadružnih svetov ln bo- ln pravice kakor direktor v gospodar* dočih upravnikov kmetijskih fcadrug sW organizaciji. Upravnik zadruge Je pa naštevajo tudi osnutki novih za- v načelu lahko le, kdor ima srednjo družnih pravil, ki o njih v teh dneh all višjo strokovno Izobrazbo ln po-razpravljajo upravni odbori kmetij- trebno prakso. Kom'slja za nastavitev sklh zadrug.	upravnika lahko nastavi za upravnika
_ _	______ kmetijske zadruge tudi človeka brez
PODOBA ZADRUZNin SVETOV teh kvalifikacij, če je za to mesto pri-• Kakšna bo podoba zadružnih meren. V ljubljanskem okraju so v svetov? Zakonski predpisi Omogočajo, zadnjem letu na večtedenskih seml-da Jih vsaka kmetijska zadruga po narjlh izšolali dovolj kandidatov za svoje oblikuje s pogojem, naj Ipiajo upravnike vseh kmetUsklh zadrug v pri vseh kmetijskih zadrugah enake okraju. Upravniki bodo neposredno pristojnosti. V ljubljanskem okraju bo odgovorni za Izvrševanje zakonov ln zadružne svete sestavljalo od 30 do 60 drugih predpisov, hkrati pa bodo mo-članov, od tega 3 petine zadružnikov rali skrbeti, da bodo zadruge gospo-ln 2 petini zadružnih delavcev. To so-, darske predpise pravilno uporabljale, razmerje v korist z*družnlkov naj bi Neposredno bodo vodili uresničenje dajalo slehernemu članu zadruge gospodarskega načrta, akcijskih pro-možnost prek svojih številnih pred- gramov m celotno poslovanje zadruge stavnikov odločati o gospodarjenju ln organizirali celoten proces dela v kmetijske zadruge. Upravni odbori zadrugi. Upravniki bodo prav tako kmetijskih zadrug so v svojih osnut- skrbeli za delovno disciplino, hkrati kih pravil predvidevali, naj bi trajal pa zastopali zadrugo pred državnimi mandat članov zadružnega sveta dve organi. Iz tega Izhaja tudi njihova leti, medtem ko bi predsednik zadruž- dolžnost, da v primeru, če bi zadružni nega sveta ne mogel biti član uprav- svet ali upravni odbor nasprotoval za-nega odbora kmetijske zadruge, konsklm določilom, takoj obveste o Predsednik bo moral po novih pravi- tem upravne organe občine, v kateri lih sklicevati zadružni svet po potrebi, ima zadruga sedež, in zadrže Izvršitev toda najmanj enkrat v treh mesecih, sklepa.
dolžan pa je sklicati zadružni svet Vsebinsko ln organizacijsko spre-tudl na zahtevo upravnega odbora za- menjene oblike upravljanja kmetlj-druge, tretjine članov zadružnega sklh zadrug, novi samoupravni organi sveta ln na zahtevo upravnika za- - zadružni sveti - dalejo zadružnikom druge.	mnogo večje možnosti pri upravllanju
Zadružni svet bo odločal po pravi- kmetijske zadruge kakor doslej Uh zadruge, po veljavnih predpisih ln upravni odbori. Zato so se v ljubljan-po sklepih občnega zbora. Novi za- skem okraju lotili pri vseh kmetijskih družna pravila vsebu.tejo tudi vse pra- zadrugah sestavljanja zadružnih pravice ln dolžnosti zadružnega sveta, vil pravočasno in poslobUeno. Glasno Predlagal bo spremembe v pravilih in zadnjo besedo o zadružnih pravilih zadruge m njenih obratov, sklepov o pa bodo izrekli zadružniki, ki bodo letnem gospodarskem načrtu in akcij- svofa pravila sprelamali na občnih skem programu zadruge, potrjeval za- zborih v prvi polovici prihodnjega ključni račun zadruge, predlagal obč- meseca.	vk
Mladina ljubljanskega okraia se pripravlja na nove naloge
Z LJUBLJANSKEGA 2IVILSKEGA TRGA
Obilna letina pritiska
Kronjpir, dostavljen na dom, po 9,25 do 10 din >
.	.	Na glavnem ljubljanskem živil-	marlce za vlaganje p* SO, stročji fi-
sko poslopje,	v	katero	se bosta že	skem trgu so na včerajšnji mali trž-	žol po 50 do 60 ter grah	po 100 din.
.... j. ... ,	prihodnje leto vselili obe Jeseniški nl dan prodajali za letos najcenejši v družbenem sektorju Je bila papri-
Pred kratkim ]e delavska ko- gamzacij večjih podjetij in članov osemletki. V načrtu imajo še začetek krompir. V količinah nad 500 kg ga ka po 44 do pri privatnikih pa misija pri Okrajnem komiteju občinskih komitejev ljubljanske-	iSarihP	narr>reč	KZ	Beričevo	—	Dol	z	vra-	c-d 50 do 70. večja razlika v prodajni
T ivrc	T	cMinaia	mevptn.	a*	rdj-r-iia	NT a	en	b°do	začeli	čim	bodo dobili gradbe-	čunano dostavo prodajala po 9,25 din	ceni Je bila med obema	sektorjema
LMS	Ljubljana sklicala	posveto	ga	okraja.	Na posvetovanju so	nlke.	ki so	z	gradnjami	letos preža-	za kg_ y manjših količinah pa po	tudi pri paradižniku,	ki so ga
vanje predstavnikov osnovnih or- razpravljali predvsem o tolmače- posaeni.	- •	-	■	-	■	*	 —
nju delitve dohodka in o spreje-
V Železarni Jesenice nagradili novatorje
manju tarifnih sporazumov. Ugotovili so, da so bili doslej mladi delavci premalo seznanjeni tudi z lastnimi problemi v podjetju, zato
10 din. Prav tako z dostavo na dom privatniki imeli po 40 do 50, v družbe-(v količinah nad 100 kg) je bil krom- nem sektorju pa po 30 do 35 din. Mar pir na stojnici KZ Dolsko po 9.25 in lancane so prodajali po 35 do 40, če-prl KZ Vače po 10 din. Drugod po bulo po 60 do 76 ter česen od 170 do trgu so imeli krompir na drobno po 200 din kg .
10 do 14 din. Jabolka so bila na stoj- Na trgu Je prvi kostanj po 80 din nicah omenjenih treh zadrug po 15 do kg. Gospodinje, ki so Včeraj prišile Prva serija domačih sokovnikov, 20, breskve slabše kvafltete (samo na trg Šele sredi dopoldneva ali opol-
Pet tisoč sokovnikov prodanih
2e nekaj let v Jeseniški železarni ...	, , _	,	,	        •	—. --------- -----— —-1--------- — r—-------------------,—	-----------
nagrajujejo predloge za tehnično iz-	na3 bi V bodoče mladinska orga-	ki Jih Je minulo leto izdelala Tovarna	pri KZ Dolsko) po 35 do 40, hruške	dne. so zaman povpraševale po sli-
boljšavo. Fredloge najprej preizku-	nizaciia s pomočjo sindikalne or-	emajlirane posode v Celju, Je spričo	Pa so imeli po 20 do 40 dinarjev. Res,	vah, ki so Jih razprodali že v Jutra-
sljo pod kontrolo posebne komisije.	Bar,jzacjiP dodnhra seznanila mla-	dostopne cene vzbudila pri gospodi-	obllna letina pritiska.,	njih urah po 45 do 50 din. Fige so
Ko pa ugotove korist ln vidnejše pri- gamzacije aoaoDra seznanila mia	veliko	zanimanje	Sokovnike so Organi tržnega nadzorstva bele- p,11 e po 50. grozdje od 70 do 1«>, hru-
hranke, avtorje tehničnih Izboljšav de proizvajalce Z različnimi gO-	raznrodaii' Cellska tovar- žlj° v zadnjih dneh počasno, vendar P* ^ do. bre*'5v* P0 50 do 79
piimemo nagrade. Pred dnevi je bilo spodarskimi vprašanji. Razen te-	*“P*??®	•	.	.	..	vztrajno naraščanje prodajnih cen in Jabolka _od 15 do 30 din.
nagrajenih dvanajst avtorjev izboij- _ j t.; _ vc,pu n0ciietiih se-	^ } velike potrebe na trži- jajc prl piivatnem sektorju. Zasebni- Glavni živilski trg je biO na vče-
ševalnlh predlogov, ki so prejeli v	ga nf,J 01 P° ^ , P /1,? I	SCu ln začela letos sokovnike v večji	kl jth namreč prodajajo po 20 do 22,	rajšnji mali tržni dan z vsem kar
skupnem znesku 118.ooo din. Nagra-	znanili mlade delavce tuai z ao-	množini izdelovati. Doslej so v osmih	v družbenem sektorju pa Jih Je bilo	dobro založen. Prodajalcev je bllor
Jeni so bili Ivo Podlipnik, Ivo Podili- sedanjo delitvijo dohodka.	mesecih prodali več kot 5000 sokovni- včeraj moč kupiti po 16 (»Perutnina«	okrog	BOO.	—n>G
pic. Franc Iskra, Jože Prešeren. Predi	kov -po Je nedvomno velik uspeh za Ptuj), in 18 ter 19 din. Žive piščance	_
nar,°tai'C,Urbar. “ban«? Gregor Nov obrat eteričnih ol j	artikel, ki Je na našem tržišču prava » ^Vn° 4M ^ ilV"	^	ZanimlXf Predavanje
i Novak, Franc Arnež Franc Stamp-	j,	,	,	.	,	irr,nfr\n	v	krat-	nov?st' uPoS*evamo, da dajejo go v družbenem in zasebnem sektorju	V Domžalah
Melj V skupnem so izdelali Jeseniški V Podpreski bodo konCmo v krat- spodlnje sokovnike tudi na posodo. Je j6 blIa cela repa p0 20 in kisla po V kino dvorani v Domžalah so se žtlezarjl že nekaj tisoč lzboljševalnlh	^eTn	P™eu graditi oDrat	etericnin	prav razVeselJlvo, kako hitro so se	50, glavnato zelje po 16 do 24 ter	kislo	predvčerajinjim zbrali na sestanek
predlogov ln nagradili več ko	tisoč	”	gospodinjstva odločila za pripravljanje	po 60, zelena kolerabica po 40,	pesa	člani SZDL. Poslanec tov. Stanovnik
avtorjev. Izboljševali predlogi	dosti	JitMa	pMebna komisija,	ki	je ooio-	naravnlh zeienjaVnlh ln sadnih sokov,	po 25 do 30 in ohrovt po 30 din	kilo-	jim Je izredno zanimivo orisal svoja
itniriatMn nrndrvodnii oodietla.	™“^“‘tn^^ali	PredvMmi	Pri tem Imajo tudi društva za pospe-	|ram. Gospodinje so lahko kupile	doživetja ob potovanju z našo parla-
koristijo proizvodnji podjetja.
SI ŽELITE »»FIAT« 600?
TAKOJ NAROČITE »LJUDSKO PRAVICO«
^^_____________________________1	čajno.
Skladišče pokradenih stvari na Kalemegdanu
,• j_+.T “ _	i_	»o«!*,«*	Riavndlu sumiu po 50 do 80, solato	mentamo delegacijo po Latinski Ame-
denarna sredstva za gradnjo	ln	opre- Sevanje gospodinjstva nemalo	zaslug.	endlvlj0 po 50 do go ln EO:ato berivko	riki. Govoril Je tudi o aktualnih po-
L	’------------------------------------------------ od 40 do 80 din. Nekaj kilogramov	litičnlh dogodkih doma in po svetu.
^	^	.	motovilca so prodali po 100 din. Spl- Člani SZDL v Domžalah si tako za-
1^? Ih hr,	nesreča	NE POČIVA — To pot nača Je bila po 60 do 80, cvetača od	nimivih sestankov še želijo,
vim obratom eteričnih olj bo zopet so se zatekli v ljubljansko bolnišnico 56 do 10i kumare po 14 do 20 ln ku-	J.	C.
nekaj ljudi - tega pasivnega predela skoraj sami taki ponesrečenci, ki so dobilo zaposlitev. Od kmetov bodo potrebovali zdravniško pomoč zaradi lahko odkupili precej smrečja, saj bo padca z drevesa so padli kar štirje, imel obrat večjo zmogljivost kot obl- izmed njih so si trije poškodovali
hrbtenice, ln sicer 32-letni kmet Jože Zdešar iz Babne gorice 18, 46-letnl računovodja Franc ^enedig iz Cankarjeve 3 v Kranju ter 48-letni kmet Alojz Strnad iz vasi Cesta št. 9, medtem ko si je četrti ponesrečenec, 53-letni skladiščnik Damjan Pavel iz VlžmarlJ 129 pri padcu z drevesa poškodoval desno stran prsnega koša.
S kolesa Je padel 41-letnl železničar Janez Hribar lz Campove 14 v
P^eSemn „b„°-	v, Be°Srad" f d"a .obra.v
»emu največIih vlomilcev Velu Dukovskemu	Vdan tudi kvartoplrstvu. Tako je v Ljubljane, Zaloška 97 pa Je padal z
*0<W8am	i,	*arneJn.	,	večeru	pognal	nad	motcTja jn Si poškodoval desno go-
rti; , 6 v BeoclSrf^ar*ata za notranje mesecev Ječe Med vojno se mu Je 300.000 din Sebi. svoji ženi ln *tevil- ;en Smolo Je imel 19-letni Anton g,ajsk^h a°^att li H8? zače11 pred tre- posrečilo pobegniti lz Ječe. Na svo- ^‘m p:rijateljem pa Je kupoval drage Drobnlč, sin kmeta lz vasi Adamovo. v«nit' 2dravnllK iave znanih beo- bodi Je nadailjeval svoj »posel«, tako stvari in obleke.	pade] Je s klopi in sl poškodoval
!? se VLln 'judi H^,J.?ženlrlev’ ®d- da se Je 1942. leta spet znašel pred Med preiskavo so ugotovili, da Je desni komolec. Prav tako 19 let stara ^Jav < ^*vali J?	poklicev, ki	sodiščem.	Dukovski samo v Beogradu izvršil	Dosta	MiloSevič iz Vlasteni-
50 navi*	CertaS	50 okradli. Po osvoboditvi Je Dukovski na<Ja“ 110 vlomov In ukradel za okrog 10 mi- ^ «,30’ pa ,^e ,padJa 8 kamiona in si
IJUIci	da	so	l?e ve4- Prizadeti IJevai svojo staro obrt. Ze leta 1946 ujonov dinarjev nakitov ln gotovine. Pcžkodovala levo nogo. Anton Povše,
flragooS.neill sam n hIH Predrzni vlo- Je bil obsojen zaradi vlomov po Ma- p0sameznl Beograjčani so bili oško- 38-letni železničar lz Vodjčičeve 11 v V1°mi.^nstl Skr.?. ar 111 največje kedonljl na 12 let stroge Ječe ter na dovani ^ vei 6to tisoč dinarjev. Med Novem mestu, je padel z zaboja in fjkMi JU isti tifvvLi, ^ mislili, da deset let izgube državljanskih pravic, okradenci so večinoma znani zdrav-	poškodoval desno nogo v kolenu,
V»rnee» da gre ^ Ž?' p°zneje pa so Toda v Ječi se ni poboljšal. Ko Je bil n.ki, inženirji in odvetniki Kakor Je 81-ietnemu Petru Malcu upokojencu
®^iraij n k	iet<
ttJu ni^f^a	^	^tipu	vela	tožni klopi. Ukradene stvari je od- O d S eil na »delo«. Je preveril vse po- ^or^tnar iz Ljubljane, ulica z°f-
i„?°.ve žene mPJ.	v »tanova- našal svoji ženi, ki Jih je kasneje drobnostl Navadno Je svojo žrtev m?5.vedi?ve i8 Le™ len0„s? A?
Š^amL	Z ateoo	*° nail1 ve~ ■ prodajala ali zamenjavala za tujo va-	poklical po telefonu ali pa pozvedel f ™11 pri padcu pri delu 38-letni
'■.‘Oie ?‘?'ea naklt. t0^Sreb.rTle«“ m luto Da ne bl odkrili. Je pogosto 0 nJeJ pr| SOsedih in Je natanko ve- var^'ec
f	valute	muf	T	1	ve*Je	menjavala stanovanje in se selila v de| kda^ ne bo nikogar v stanovanju . , a f . r. poškodbe, nastale po
l^tll	da	i«VS	na	za-	Beograd Zagreb ln Skoplje Da pa Nekajkrat se je zgodilo, da so ga	ST?	U %<5r5f’
r hu	Jtevfir,	, Beogradu Jima zanesljivo ne bt prišli na sled.	stanovalci zalotili pri kraji. Toda ™ }?1 staro gospodinjo lz Sodraži-
r h nav« nevarni virJI1?mQV Tak0 VeJe Dukovski sploh ni stanoval sku- vseleJ se mu je posrečilo pobegn tl S®,
i?***««™»	P°	treh	Da:l z Seno	,	- Nekoč Je moral celo skočiti lz dru- Premer Ji Je povCTOčlla poškodbo
?a poznan i Varnostni Teda Dukovski kmalu tudi v ženo gega nadstropja Zanimivo Je, da Du- ’?%e roke ln leve noge v kolku. Sralco ®tink,rl,n|nalca	,preJ	kr>t	n' ,me' vet zaupanja ln je začel zato kovskl v 12 stanovanjih, v katera Je fka	P[av tako znana oseb|>>
Ie*hiil Pl?*k*ga	ta	uhl	spravljati denar, zlate zobe, o krške, viomll „1 ukradel ničesar, ker ni na- L.J2aPad:la	hLhJ? h
6^fi vio~ PremMent?. ,ffa 1* bt' v dragocene uhane, zlate ure. tobačnice Sel dPnar1a	t-	---
„ Z. ,rJJ"ec v hasf ^ x n bajspret in druge drigocenosti v neko Jamo Z61« D,',vi l939 so „	po vojni v Kalemegdanski trdnjavi v Beogra-
22	.v 5>KODl1ii n hc<\H 11 ■ A11 AV, orntTniii cn naill «	raT.Pll
»H*
**radl'vl
PenCurja lz Zgornjega Hotiča 42 pri Litiji ter mu z nožem ranila trebuh.
—	    Na	obravnavi	ki	bo	na	beograj-	Petnajstletno	delavko	Ano	Cad iz
Skoplju obsodili	du Ob aretaciji so našli v njej rar.en	skem Okrožnem sodišču 6. oktobra	Rodice 49 pri	Domžalah	pa Je podrl
mu Je bilo tedaj	velikega števila dragocenih predme-	bo pred sodiščem pričalo 110 okrade-	kolesar ln sl	Je dekle	poškodovala
“ na tri lota ln pet	tov tudi dva samokresa.	nih meščanov in več drugih prič.	lobanjo.
Na obrežju Ljubljanice med Tromostovjem ln Zmajskim mostam se je predvčerajšnjim okrog desetih dopoldne zgrnila velika množica radovednežev. V strugi prek noči narasle Ljubljanice je namreč plaval z brega na breg, ves zbegan, velik pes. Ko so obvestili poklicne gasilce, je tok psa odnesel že do Zmajskega mostu. Tamkaj se je za neprostovoljnim kopalcem pognal v vodo 19-letnl delavec tovarne »Rog« Lovro Danev in preplašenega štirinožca za rep potegnil na suho. Prikupni kužek je v zahvalo svojega rešitelja ugriznil v levo roko, vendar na srečo rana ni velika. Ko je pes na bregu otresel svoj črni kožuh, je z rešiteljem odšel iskat svojega gospodarja. Kakor so vedeli povedati nekateri »očividci«, je gospodar nekje na Prulah sam vrgel svojega psa v Ljubljanico, kjer naj bi se okopal
■c
KULTURNI OBZORNIK
,, zonah moralo prevzeti nase ve- drugega je vseboval pomenek z 1 liko število gostovanj, zlasti v dramaturgom Dušanom Morav-% ljubljanskem okraju, razširiti pa cem. Njegova dejavna vnema vlije moralo svojo dejavnost tudi va zaupanje, da bo gledališko na področje kranjskega, koprske- dogajanje v MG dalo svoj dina ga, goriškega in novomeškega mični prispevek našemu kultur okraja. Te naloge pa so.dovolj nemu življenju. In to ni malo.
Otvoritev razstave v Umetnostni galeriji v Mariboru, kjer «o razstavljena dela sedmih slovenskih slikarjev ln kiparjev, Je bila hkrati tudi uvod v Mariborsko kulturno revijo, ki bo s Številnimi prireditvami prikazala dosežke kulturne dejavnosti v mestu ter njegovi bl^njl in daljni okolld.
V ZNAMENJU GOSTOVANJ
LJUBLJANSKO MESTNO GLEDALIŠČE PRED NOVO SEZONO
Se nekaj dni in vrata sloven-	dramatike, ki ga bo v prihodnji	selno igro »Ločene mize«, in even-	predpostavimo, da	bodo te šte-
skih poklicnih gledališč se bodo	sezoni uprizorilo MG, je Shake-	tualno še Giraudouxovo duhovito	vilke spričo novih	abomajev še
odprla. Med tistimi, ki se že dlje spearova komedija »Dva gospoda inačico, antične zgodbe o Jupitru znatno narasle, tedaj ni nobenega časa intenzivno pripravljajo na iz Verone«, ki še ni doživela krsta »Amphitrion 38«. Za mladinsko dvoma, da bo MG svojo kulturno novo gledališko leto, je tudi Mest- na slovenskem odru. Delo je pre- igro in delo, s katerim bo tudi in vzgojno funkcijo opravljalo no gledališče v Ljubljani. Te res- pesnil Matej Bor.	v letošnji sgzoni gostovalo Slo- tako kot to pričakujejo gledalci,
nice se človek še zlasti zave, če Pretežni del tujega repertoarja vensko narodno gledališče iz Tr- Ti pa si žele v prvi vrsti odgo-potrka na vrata v gledališki pa- je na najmodernejših in tistih sta, se gledališko vodstvo še ni vorov na nešteto vprašanj, ki jih saži, da bi izmenjal z vodilnimi sodobnih delih, ki so si prido- dokončno odločilo.	zastavljata naš čas in naša res-
ljudmi teatra nekaj besed.	bila v svetu že ugled. Med njimi Tak je torej repertoar. Na- ničnost in žele si razvedrila. Ce
Dramaturga Dušana Moravca velja na prvem mestu omeniti slovi in avtorji, ki bodo šli letos jim bo Mestno gledališče v Ljubšem med splošnim živžavom na- Brechtovo komedijo »Gospod prek odra Mestnega gledališča, ljani obojega podarilo s pravo šel v njegovem improviziranem Puntilla in njegov hlapec Matti«, so dovolj mikavni in obetajoči in mero tudi v letošnjem gledall-»kabinetu«. To ni nič drugega	Eduarda de Filippa avtobiograf-	tako smemo pričakovati razgiba-	škem letu, tedaj bo	kajpada vno-
ko z zaveso predeljena gledali-	sko delo »Moja družina«, pri nas	no gledališko dogajanje.	vič Izpolnilo svoje	osnovno po-
ška garderoba. Moram reči, da ta manj znano delo »Soledad« na- Kaj pa ostali problemi? Pred- slanstvo in nujno eksistenco.
»stanovanjska improvizacija« dra- predne francoske pisateljice Colet- vsem velja omeniti, da je Mest- Veliko tega kar sem tu me-maturga Moravca še malo ne mo- te Audry, dalje Rattiganovo domi- no gledališče že v preteklih se- vezano napisal in še marsikaj
ti. Rade volje govori o svojem	  11------—	-
gledališču, o delu in načrtih. Seveda me je v prvi vrsti zanimal repertoar za prihodnje gledališko leto in — kajpada — vsi drugi problemi, ki se samodejno vežejo na to temeljno vprašanje.
Mestno gledališče v Ljubljani je bilo ustanovljeno z namenom, da uprizarja v prvi vrsti domačo in tujo sodobno dramatiko. V stilnem pogledu gre seveda za komorna dela tako v komediji kot pri problemski drami. In- temu svojemu načelu je gledališče ostalo z večjim ali manjšim uspehom zvesto.vseh sedem dosedanjih sezon. Osnovna programska orientacija se tudi v letošnjem gledališkem letu ni spremenila.
Idealno bi kajpada bilo, da bi delež domačih novitet bil v tej zamisli kar se da večji. A ker je poglavitno izhodišče kakovost igranih besedil, bi ne imelo nobenega 'smisla, da bi uprizarjali nova domača dela zgolj zato, ker so nova in domača. Od tod vodi še posebna skrb k ravnovesju med resnim in zabavnim deloip sporeda.
»Zvestoba tem načelom daje našemu repertoarju kolikor toliko homogeno podobo in je umetniško vodstvo mnenja, da bi jih kazalo upoštevati in celo zaostriti tudi v bodoče« — meni dramaturg Moravec. Mimo tega narekuje gibljivost v repertoarju še vrsta drugih, zlasti praktičnih
‘ 1 odgovorne in naporne, zato o njih ne kaže na dolgo govoriti. Kolektiv MG jim bo gotovo kos. Seveda lahko v tej zvezi omenim, da bo MG tudi letos kandidat za sodelovanje na Sterijinem pozor-ju v Novem Sadu, kjer si je na dosedanjih nastopih ustvarilo zavidljiv sloves. »Večer v čitalnici«
V. P.
SEPTEMBRA^
ČETRTEK, 25
Iskreno priznanje umetnik11
A A.	1	\	tcrTDTn	•	nactft«	Im	.	.	.«	llftkflkO	Ž®1	*
,	...	ixi	i	Resnično,	vredno	Je zabeležiti: ba zabeležiti te oba literarna naeto- ka ...« tako nekako ga
i x,u Pj°j,	petdesetletnice	pisatelja	Mišk* Kranj- pa, v ' Veliki Polani, pisateljevem maMn v Veliki Polani.	jastl^
lepših doživetij te elitne jugo-	.	.:	     -	—	----—v P°.
i	i	-i	j	11x1	i«	ca se Je slovenska Javnost spomnila rojstnem kraju, ter v Murski Soboti Te Intimne proslave v v- pu»
slovanske gledališke revije v mi-	# tollkSno neposrednostjo ln pozor-	ln Intimni večer v Dolnji Lendavi,	petdesetletnice, prirej eri	w(Ji pri'
nuiem letu.	-t,«-—.!—, ,	nostjo, kakrinlh nismo navajeni. Se	Toda ne zaradi literarnega nastopa,	teljevl volji, so bile hk	sp'0*';
Y organizaciji abonmajev je	pottb0j pa treba	nenavad-	pač pa zaradi resnično presenetljive	znanje nail sodobni >lte*	deiu, **
SSSSLiiA . t°Pel »prejem, ki ga Je svojemu pozornosti, rekli bi lahko celo lju- predvsem tistemu njene ^
razgibano dejavnost dopolnilo s štirimi novimi delavskimi abonmaji. To je eden izmed uspelih
beznl, ka so mu Jo ljudje izkazali ob ne beži lz tesni perečih ^ nePfl*|! V telovadnici gimnazije v Murski tej priložnosti. Pisatelja so jjoidra- naSega današnjega časa.^ ^
pisatelju priredilo Prekmurje.
G«
dv
ie
D,
tu.
tel
ukrepov° priVabljnanTamnove5lJzla- SobotTi' odprti razstavo Miitovlh viu ln se ga spomnili z manjidml da- ljene manifestacije so ££ uicrepov pnvaDijanja nove, zia_ ------------------------------------------  rni	vsi	veftli	delovni	kolektivi kraja, ln dokaz pomena ln vlog.,,
delavske publike v gledališki	knji«, ki predeča tudi boljie po-	*« vsi večji d^ovnl kolektivi kraja,	m dokaz	pomena m v^ *
itoril. Ce upoštevamo da si le	Hvalce pisateljevega	dela. Na tej	občinstvo' pa mu Je Izkazalo po*o»	umetnosti	v	druiMJ*
skoletnih 282 predstav ogleda- razstavi so zastopani vsi slovenski noat, k* 3e 1,111 toliko večja, ker Kranjec Je to pr llizu sto tisoč obiskova^cev in knJUnl tiski, iteXi knjižni povodi, m Imele ničesar vljudnostnega na	-p
nekatere revijalne objave ln nekaj sobl> wla iskren ln prepričljiv	HfT/J	iyi V»/
e	primerkov prekmurskega časopisja, ^aa »poitovanja, ki ga tl ljudje ču-	Ml0 '
.	_	„	.	,	ka Je poročal o tem ali onem plsate-	1°	svojega	pisatelja.	Bila	je	iz-	/	O
_	D	n 7ctQ	P rpH n 1P\/AC l/" I Vi tVpcV	ljevem delu. Razstavni	prostor krase	raz tUitega, kar Je pisatelj vselej po-	PREJELI	SMO »
h	I\dZ.SldVd bi	CUlllCVCaKlIl llCaK.	itevllna olja Vrečiča.	Lajčlja Pan-	menil ln ie vedno pomeni za te kraje	lt
U	J	dur J a ln Karta Jakoba, prva dva st. *	P*	tudt	za	ves	narod.	__
durja ln Karta Jakoba, prva dva sta “» »J«««, v* »um **	Jueosiavlte. ~L1ubl1ana oa “iUjtc. jr,
prekmurska, tretji pa v tem kraju »Miško Je bU vedno kot nekakien aprlu 1958- opremila	po4laJ(.
»vi ln dela	vljsk,	id Je čestokrat tudi proti nail dalo Casoplsno-založnUk®	t
- .«1^4 .. H.lk H/iKrn rtv4t1«Vnl »Lludska DraVlCa- - ^ gtršnl
V Beogradu bodo konec meseca razstavili nad 350
kopij fresk iz 35 samostanov	je	ureJena ln volji, a vselej v na«e d^bro pritiskal -gjudlte	'
Beograd, 24. sept. (Tanjug). V stavljenih nad 350 kopij iz 35 sa- nudi lep vpogled v pisateljevo delo: n» v*> to m ^»kogar M j. bUj£ (vn,,e\	^
vprašanj, od personalnih do fi- enj izmed dvoran beograjskega mostanov.	tu	Plastltno	Izstopa	ne	s»mo	Kranj-	noganJatl	naprej	kolo	napred-	tovanje lz Litije do	f®v,,
nanČnih* možnosti. Upoštevajoč sejma bo od 27. septembra (lo Čeprav je ta umetnost pred- ^eva nenavadna piodovitost, temvefi	Bjaj Tomaževič. Podobe1
pričujoča programska izhodišča in 26. oktobra razstava srednjeve- vsem verskega značaja, je po- tudl slTOlc razpon problematike, ki željo po čimbolj kvalitetni se- $kih fresk. Direktor galerije memben dokument o življenju, lo 18 v 8V0^lh delih obravnaval, n zoni 1958/59, se je izoblikoval tale dr. Milan Kašanin je na nedavni dogodkih in osebnostih svojega Murs,ke Sobo'te ^°d0 razstav0, prenesli seznam gledaliških besedil: med tiskovni konferenci poudaril, da časa. Tako je moč med cerkve- 80 v druge vee3® kraje Prekmurja, domačimi deli je na prvem me- ^odo na bližnji razstavi pri- ilimi freskami najti nekaj sto v zvezi z Miškovo petdesetietr
. OBISK JEANA LOUISA BARAULTA
miiuunu inaniaj 1 •	-»g
hem oceanu. Prevedel
, -	...	------ ---- ------j m ---------- x---	----- ---------- --------------,	»Triglav	film«	bo	v prihod- opremil uroS Vagaja. ^ck)- } ^
stu Juša Kozaka »Balada o ulici«, kazali malone petkrat več kopij portretov plemenitašev in njilio- ^i00. oziroma praznovanjem tega nje-	ietu	posnel	več	celovečernih	(urednik	Ciril
^ J  .................................................................................................................. govega	jubileja	v	Prekmurju	Je	tre-	igranih	fllmov	dgmače	proizvod-	tgX?3M	+	(Sd.*'■
Gre za dramaturško ureditev be-	pred nekaj leti, ko je bila ta vih družin,
sedila, kot ga pozna slovenska naga umetnost prikazana v tu-javnost iz istoimenske Kozakove iinL Qd okrog 8000 fresk, koli-novele, ki je zbudila veliko pri-	m. :--------
znanj in pozornosti. Kot velika predstava j% zamišljen Kreftov »Prešeren«, ki bo prav tako dovolj zanimiv dogodek v našem gledališkem življenju. Od dveh novitet se bo gledališče najbrž odločilo za »Situacije« Mirka Zupančiča. Sicer pa o tem dramaturg ni mogel povedati še nič dokončnega. Edino delo klasične
/	"““Vi
kor jih imamo pri nas, bo raz-
ZAČETEK JESENSKE SEZONE V JAKOPIČEVEM PAVILJONU
Jutri zvečer bo Jakopičev paviljon po daljšem premoru odprl svojo jesensko likovno sezono z otvoritvijo razstave slikarskih del Hansa Bischoffshausena, doma iz Beljaka. Razstava je v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo, ki se že vsa zadnja leta ugodno razvija. Slikar Bi-schoffshausen bo v vseh prostorih Jakopičevega paviljona predstavil ljubljanski javnosti svojo grafiko in olja. Vseh 30 olj ln 35 grafik kaže na Izrazito modernističnega umetnika, ki se je rodil leta 1927 ter je imel že številne razstave po raznih mestih.
ko Smrekar. Knjlimca ""er). “.953. 20 (urednik UroS KraiSJLijjnl Mladinska knjiga	v	wu	fi-
Strani 7l + (I), 8».
Mlkluho Maklaji Potr®»* Zup ,G'cr 'd»l* 1858'
v »K
sr nekaj KOproauKClJSKin 111-	Govor predsednika ^psO'“.J«,
mu v. Med deli, ki jih tuji ustvar-	- Ob ejankih	v	kn|&t*
jalci nudijo »Triglav filmu«, je tu-	^.ovs3^
dl scenarij po znanem literarnem podjetje -Ljudska pr»vlff ,95«- s delu književnika Franca Kafke -	založba	v	Ljubljani	^
»Grad«. Zanimiva je pri tem vest,	Anion Grad: Francoska^,.
francoski gledališki in filmski teo- ®trlr®1,. ...
ne Mineuc,
■4 retik in Praktik - Jean Louis Bar- v LJublJanT 1M8. Strani M« i rault, ki bo konec tega meseca Otto Ludwig: Med r OPL0^a obiskal Ljubljano.	«J°-	^
da bo delo verjetno režiral znani vi. razred gimnazij, O- f6 ure)f,nmJ
'	‘	Aleksander	Horvat. «
lellč. Izdala Ml.a j4fl+(3)> Vt&. neS«5®
1]0. Prevedla Alenka Gla,Zbirk*w. „-Grega KoSak. Knjlžn*
... obzorja, zv. it. 4. ZaložU® * #ni
JUGOSLOVANSKI FILMI zorja v Mariboru 1958. d,x» NA FESTIVALU	9.
V SAN FRANCISCU	V
IN LONDONU iilbifii*. Odgovo;n ra borCev
~	1.	Glasilo
dllne vojne f}c £ o<W°
mViai> 1(11 tl St)
Zveina komisija za Izbiro doma-
Boree.
noosvobodllne
«h filmov za inozemske festivale Je X, september 1833, *t. »■
Izbrala itdrl filmska dela, s katerimi urednik Bojan AJdlfi.	jneJ'	jjkJ
ae bo' Jugoslovanska kinematografija Film. Ilustrirani j”z«10 jAfl’1 predstavila na filmskem festivalu v Leto VIII, 1958, it. 9. 1	s,rti	U1
San Franciscu. Prvi Je flim režiserja oddelek podjetja za P‘°. Gl*v Nikole Tanhoferja »H 8«, ki Je dobil -Vesna tlim« v Ljuoljan •	j8-
v Puli prvo nagrado, drugi pa Je odgovorni urednik De Santlsov film »Cesta, dolga leto Knjiga S8. Glasilo sl®v,Bj * dni«. Od kratkometražnlh filmov jf ložb. Letnik VI, St.	z«10*	n-»I’	|
izbran film PurlSe DJordJevlča »De- založbe Izdala Cankarjev 1K kle z naslovne strani« ln risani film Ljubljani. Odgovorni ul »MaStevalec«.	Skuiek.	knl’
Za filmski festival v Londonu, ki Enodejanke. -Dram?k»Ifd„i	jni
bo od 6. do 18. oktobra pa Je komi- (ureja Marjan Belin*’:. jbsS. s sija Ubrala film »H 8« ln dokumen- svetni servis v Ljubljsn1,,^*]«.
Srednjeveška freska: Rahellna tožba (Markov samostan)
taml Ulm »Petar Dobrovlč«.
Franjo Kriinl6: Negovalka rol
Najbrž je Slovenija ena redkih dežel, v kateri bi se dogajal tale paradoks: radijska igra je kot specifična zvrst umetniškega oblikovanja prodrla dlje med ljudi kot katerakoli umetnost, celo dlje od filma. Predpostavimo, da posluša radijske igre le en poslušalec pri vsakem sprejemniku — kar je malo verjetno — in dobili bomo število precej nad 200.000!!! in vendar ta pastorka v našem kulturnem življenju — drugod po svetu in tudi v naši domovini je drugače — v splošni kulturni resonanci nima praktično npbehega odmeva. Izjema Je mariborski »Večer«, ki 7000 NOVIH ŠTUDENTOV dovolj redno spremlja in ocenju-NA BEOGRAJSKI	S,V?
UIMVbKU • jja to vprašanje je težko odgo-SkoraJ 7000 abtUirlentov »red- voritL Najbrž pa Je pri nas še njih šol se Je letos prijavilo xa zmerom zasidrana tista puhlo-vpls na beograjski univerzi. Za glava konservativnost, ki radijske nekatere fakultete so potrebni igre ne prizna, ker pač o njej še sprejemni izpiti, medtem ko ni ni skladnlc teoretičnih razprav in . treba sprejemnih izpitov za vpis ker je »smetana« naše kulture še na veterinarsko, ekor.omsko-prav- ni akceptirala. Iz podobnih razno, rudarsko-geoloiko, agronom- logov se najbrž ne bo nič bolje sko, prirodoslovno-matematično, godilo televizijskim programom, farmacevtsko in gozdarsko fakul- ki se bodo kmalu »prikradli« v teto. Prav tako ni sprojemnih izpi- našo kulturno konstelacijo. Bodi tov v posameznih skupinah filo- odgovor na vsesplošni molk o ra-zofske fakultete, r*<en pri skupini dijaki igri tek ali tak — skrajni za angleški jezik in književnost, čas je, da se ji resneje posvetimo kjer je število prijav ža prekora- in Jo sprejmemo medse kot ena-jenc.	kovredno umetniško oblikovalko.
Problemi radijske igre
Drugo vprašanje v zvezi z radijsko igro zadeva odnos slovenskih pisateljev do nje. Se pravi: do pisanja za radio. Svojčas je to področje pisateljskega udejstvovanja že krenilo z mrtve točke, potlej pa se Je spet ustavilo. Razlogi? Menda so podobni onim, ki sem Jih navedel prej: bržkone ima' radijska igra premajhno »večno« reputacijo, da bi se ji kazalo z vso resnostjo posveti ti. In vendar je brez vsake razlage jasno, da je takšno pojmovanje v naj skromnejšem primeru ataromodno, demagoško in nekulturno. Res je, da na Slovenskem ni preobilja tiste vrste nadarjenih pisateljev, ki bi znali polnokrvno oblikovati dramske konflikte — ln čestokrat Je tudi radijska igra zasnovana na njih — vendar to še ne pomeni, da jo kaže za vselej izobčiti lz našega pisateljevanja. V prvi vrsti že zato ne, ker ima radijska Igra številne oblikovalne možnosti, od čiste poetizacije do ostre dramatične napetosti in epske zložno-sti. In v tako raznoliki oblikovalni lestvici imajo naši pisatelji dovolj izkušenj. Bojim s«, da bo
tako le najbolj verjeten za nesodelovanje tisti razlog, ki sem ga omenil uvodoma. In spet: odveč so pojasnila, da bi bil že skrajni čas opustiti ta »bojkot« radijske igre, saj je njena vloga v avetu in zlasti v zavesti poslušalcev že dovolj Jasna in pomembna.
Da ne ostanemo zgolj pri kritiki odnos* do radijske igre, sl oglejmo osrednje poteze repertoarja Radia Ljubljana za sezono 1958/99.
Pri sestavi repertoarja se srečuje radijski dramaturg s podobnimi problemi kot dramaturgi gledališč: v celotnem »poredu je treba najti čimbolj zadovoljivo razmerje med domačimi in tujimi avtorji, med resnimi ln veselimi deli, med klasiko in sodobno ustvarjalnostjo. Mimo tega mora radio upoštevati še izredno širok krog poslušalcev, biti mora razumljiv, a vendar ne sme popuščati pri kvalitetnih kriterijih v repertoarju.
Radio Ljubljana ima letno približno trideset(!) premier radijskih iger. To visoko število lahko vpliva na razmerja, zlasti med domačimi ln tuji*ni deli. Pregled
tega razmerja v minulih dveh sezonah kaže napredek: v sezoni. 1956/57 je bilo izvajanih 5 jugoslovanskih del, v sezoni 1957/58 osem del, v letošnjem načrtu pa Jih Je 9, medtem ko bodo 3 prišla še z natečaja za radijske igre, ki ga Je razpisala Jugoslovanska radiodifuzija. Orientacija k domačim radijskim dramskim besedilom pa se bo v prihodnje še stopnjevala. Prizadevanja bodo Šla v dveh smereh: vzpodbujati je treba slovenske pisatelje, da bodo začeli intenzivneje pisati za radio, hkrati pa prirejati za radio dela slovenske in Jugoslovanske literature, ki nudijo možnost dobre radiofonske obdelave. Več pazljivosti bo treba posvetiti tematiki narodnoosvobodilnega boja ln delavskega gibanja, saj to narekujejo že tako imenovane »praznične« premiere (29. november, 1. maj, 4. julij, 22. julij itd.).
Letošnji repertoar vsebuje 30 del. Od tega jih je dokončno določenih 28. Ostala bodo odbrana z natečaja Jugosl. radiodifuzije ln mednarodnega tekmovanja »Prix Italia«, ki se bo začel te dni v Benetkah. Tako se je izo-
blikoval tale seznam gr^! Polikarp, Kreft: Celj«* Filipič: Pohorski bataljo Imel sem vas rad, lju««- p# Na križpotju -	g:
Rupel: Boter Andraž, jmMJ galnica na vrbi žalujkl. m Čudoviti prah. Nem^Vjf0; Braun: Hiša pod ž^° 1	e.
Denger: Minuta P«",/ JiPlL Weisenborn:	Lovca ” n: Pr«-
Svlcarsko delo: DUrrenma ... d
  rrenmatt■ p
da za oslovo senco. Fran c la: Jonqullle: Nenavadna o« gospoda Bicha, Nivoll**- * počitnice. Italijanska dei Levi: Zadeva Pinedus, 0 <}el Obtoženi Riccardo.	‘i
Calderon:	Sodnik	*	^ ^iVJ
Ameriška dela: 0’Nelll- ^a. AJ na!, Adrey: Luč s švemfrflP gleška dela: Hughes: £ dra|^ Thomas: Vrnitev. Ru®u^eto ' tiko zastopa Cehov t* in še ena igra P°f proze, ki bo odbran .	»V
Poljsko Strzalkova 2«od Vif dan je moja moč« W^ £ ryjeve »Sirote«. Izbor .	*	v
volj raznolik tako v P	k0t
dobnih in klasičnih ijj razmerju resnih m v	n8Sf
To so glavni P^^rlki jJ. dela, ki jih ima drama ^ dvo delek Radia Ljubljana.	šU
ma, da jih bo z uspehorn^^. realiziral tudi r novi v p
ftcicfea Gagica
MANKO GOLAR
J ni?bilttGvSCJi® š,“ na P°teP-{“.•»amico	Jna	s	svo’
ni k:i_’ Jena mamica nam-
bnnaVl,r,?Ca’ ,nnit,ok je bila sej*aJ“ k"klja- In Ga-
?Jen« murni dol«°«Mila, ker je
bi bi L ,,,ls,.ila k "»laki-
pa sem prišla pogledat, ka
tel, od kod si, kajti jaz poznam pri naši hiši vsakega pernatega prebivalca, pa čeprav komaj prileze na svet. Tebe pa še nisem videl.«
Komaj Je Gagica izjecljala: tv.' U| bil« j.l ,,us,.l.ia k mlaki, »Oh, petelin, Iz sosedovega dvo-r ’n prL>nhf.x'..Priietno čofo- rišča sem. Doma sem se na veli-
Sfina m.I" atl kozol(,e- Ne' *«'«-
ko?« '? ni bila 5aSajo. Ni„„ ” (lruge mamice, ki .ajSB 'n snm® "1®mica je Koko-JMiSču in sm in hrskn P°
‘J« pri racah - Tak" brsk«-?‘C* Se bil. J navadi. In Ga-
«t°V in pnVohn-r do *r,n V?,ri fa^ce „ "•hJzndev- Takih « J a I* znelo^ J,ed"Preveč rade.
*^?vem ,1, *d,aJa ^aKica na so-r> e in aiih	seb' podobne
J4.*8 in ni	mamica je bila
“e samo koklja Koko-
gre na pote p
dajsa.
j,T'!
Je sk,Pniln G«gi-Jk si h„*Jfra- * raci Gagi. iV|°^e mami bt.a,a *a mamico, ne £ • ki ®e izogiblje
**>« In je r»ram vef‘ Rm- da 5>«edovnJ2. Ua?><,8 res odšla na
*r>*v
ko Je kaj pri vas.« Medtem je res odšla na P.r.*sl? bliže putka ^opa: »Hm.
In Gagica se ni zmotila. V
'us^ovn H	res	odšla	na	Hris|a	uiur	puma	\_>u|jai	»nui,	mlaki	so čofotale račice, krog
nj “Vf,rUče, Mamici Koko- nisi ti sosedova Gagica? Tvo- njih pa je plavala njihova mani« _ Povedal. _•*. .	..	i«	vt« «>«*» ■«- niica Gaga. Gagit'« se Je spom-
nila, da je dobro, če se pozdravi v tuji hiši. In račica je rekla: niso nič »Dober dan, ljuba mamica!«
Raca Gaga se je močno z.flču
se-
na
^ ' ni h	c'	IVlfimiCl	KOKO-	1*1^1	»	t
?'*' *e ni P°v,edala niti besedice. J8 mamica Kokodajsa je moja l?v <ivčll0*S,0v,la °»I svojih bra- *<rična. Mar ni tako? Si zašla ..„
Jivlt, Ni« ! n^i od sestric čiv. naše dvorišče ali kaj? Mamica te *,!' le D?u br?,ci in sestrice so ** S«*"™ Išče! Potepuhi ‘	“
"ilmi sP „ a,)ci in ne račice. 7.	M prid« ljudje!	---------
Kaf ,l ,7Plača imeti posla. Račka ragica je bila zopet v	dila, saj	ona. raca Gaga, vendar
in i ,i* l’’01 J** smuknila zadregi, kajti laž ji ni šla kaj	ni Gagičina mamica. Pa	je rekla:
'Nflšf,, 'pJe bila na sosedovem rada iz kljunčka: »Da. teta. sa-	»Ce se ne motim, nisem	jaz (voja
h Lbi' »osoh!1, ki Ra Je srečala,	mo pogledat sem vas prišla. Ma-	mamica.	Kolikor mi je znano,	je	zvfč„	ko	•	j^hal	po	dvoriščn
< Jbr° sa l« Ppfplin Kikiriki, mlca mi Je že večkrat pripovedo-	tvoja mamica puta Kokodajsa,	mm>,	vetpr T#krnf	«.e	stisniia
t» i.Nom»«P07^®,a P° *lasn in v“la.° V!V l" <udl sedfli va" l(,P“	jflz Pa se,m rara Gaga.«	rnfk„	pod	svoje	mnnlice
P8l#- Kn » ?ta se nekof Pre"	P“zdravJia in va» .vpraša, če ste »Oh,	ljuba gospa Gaga,«	je	jn	bUf)	..	-e	to	]o	kot	že	nikoij.
pri naši hiši. Vedi, da ne čuvam naše hiše le pred mišmi, pač pa tudi pred vsiljivimi potepuhi.« In muc Crnuh je pogledal račko že bolj zeleno in pokazal bele zobe, da je Gagico kar spreletelo, ln tega se je račulja ustrašila. Joj, muc Crnuh je grozen muc, saj še ponoči zavija okrog oglov! »Saj gremv saj grem, gospa Gaga. Sem mislila, da boste le moja mamica. In brez zamere, prosim!«
Ko je odhajala Gagica nazaj proti domu, se ji je smejalo vso pernato prebivalstvo, kajti da hi nekdo kljub dobri mamici iskal drugo mamico, tega pa res še niso slišali. In o tej novici so slišali tudi že na domačem dvorišču. O tem je zvedela tudi mamica Kokodajsa. Koklja je pogledala potepinko z žalostnim pogledom. kajti hudo jo je bolelo, da je iskala Gagica novo mamico. Mar ni skrbela zanjo dovolj? Mar ji ni prinašala črvičkov prav pred usta, ter ji je bilo treba odpreti samo kljunček?
Tndi Gagica je spoznala, da je Kokodajsa vendarle dohra mamica in cla boljše ne bi našla kar tako. To je čutila najbolj
;
j J~*u	     _	.
1 dom ~f’07na*a P° glasu in v®Ia o vas. In tudi sedaj vas lepo jaz pa sem raca Gaga.«
I^arim sta se nekoč pre- pozdravjja in vas vpraša, če ste	1	- •
0 Je zagledal sosedov zdravi.« »Prav.« je rekla puta
Copa, »sedaj si me videla. In ker veš, kakšna sem. lahko greš do
Oh, ljuba gospa Gaga,« je vzdihnila Gagica, »to je ravno tisto, zaradi česar sem prišla k vam. Svoje mnmice koklje no
Pavla Klančnik le Slovenje** Gradca, stara 16 let, učenka VIII. razreda osemletke, Je prejela m svojo risbo Nehrujevo nagrado. Risbo je narisala, ko je bila stara 11 let. (Na sliki in njene nečakinje.)
mov. Sicer pa, če te opazi muc marnm več. Saj vendar ni raca!«
Crnuh, ti ne bo dobro. Tujih prebivalcev ne trpi na našem dvorišču. Knr sem rekla, sem rekla. Srečno!«
»Kaj praviš, otrok nesrečni.« se je začudila Gaga, »in to rečeš kar tako! Ne moreš biti priden otrpk. In še potepaš se! Nak, ne
In puta Copa je odšla in se ni mafam zate! Najmanj pa to, da več zmenila za potepinko. Račiči bi ti bila mamica.«
Gagi se je povesil kljunček kaj- ,Gagici so skoraj privrele sol
Moje počitnice
Letos sem bil na počitnicah	Jo največ hoteli.	Videli smo	tudi	se kopali ln se Igrali skoraj do
Trenti. V tem času smo sl	stari Blejski grad. Na Bledu	smo	mraka. Zvečer smo si malo ogle-
dali mesto In druge znamenito-
del pravo luknjo, skozi katero	ka Hansena In spremstvo. V	ati. Ker	Je bilo drugi dan oblač-
prlvre ob velikem deievju reka	Kranju smo čakali na tveio z	no, amo	se napotili domov. Malo
Soča. Isti dan smo sl ogledali	avtobusom za Ljubljano. V Liub-	smo sl	ogledali starodavni Ko*
tudi »Alplnetum Juliana«. Bo-	Ijanl smo ostali en dan in si	per. Ob	11. uri smo se odpeljal!,
tanlčni vrt, ki ga je v ljubezni	ogledali mesto.	Videli smo	tndi	Avtobus je bil nabito poln, da
čemlmofi no^n/Le ti'(''si'se' na- do naših planin ustvaril Albert	nesrečo, ko sta	se dva motorja	smo se vsi potili. Ob 14. smo pri-
...	...	« • m	a	T> ni. <1a CItAann 9nl na am Itvtnno vdl o4ftl O	sppll dOOIOVr
smo III a avto-
kamor smo
o	svoji	mamici.	Nič	kaj	prida	Rekel sem, da bom tudi jaz	pnspeu opoiane. Popoldne smo
otrok	si! Do	veš!	In	sram	te	bodi!	napravil tak vrt, seveda iz rast-
Ce pri priči ne izgineš, bom po- Hn, ki jih poznam. Naslednji dan klicala muca Crnuha. Morda bo smo si ogledati tudi planinsko hotel on postati tvoj očka?«	turistični muzej, v katerem smo
»Mrjnv, mrjav! Ali sem slišal vide,‘ ®llke P,rv>h P,*nln«^ “ svoje ime, ali sem ga prav slišal? Pred l?5	P™«	P«-'*1’ na
In je muc grozeče zagodrnjal in J™™.** *mo	mn°S°
zčleno pogledal po rački, »in o
ti take nevljudnosti ni pričako- re nn oči: »Saj ne morem več do- ogledali izvir Soče, kjer sem vi- videli tudi danskega predsedni vala pri sosedovih. »Kai pa še mov. Vsi bi se mi smejali. No, čakaš,« jo je vprašal Kikiriki, gospa Gača. bodite vendar moja »Čopka nima navade prinovedo- mamica. Tako rada bi čofotala v vati tega. kar misli, dvakrat, mlaki! Prosim!«
^avo!«bTudi Kikiriki ji je po- ,Konec b„e(li! S poteP„hl no-
‘n Gairio« ,	.	Gagica	se	fe	namrdnila še en- ,„Mln ini. I-.iiii .mvnrl! Se mnin Bois de Shesne. Zal pa so imena zaletela.
. ica! pa ' Je dejali »Oho( krat. potem pa Je opnzlla za j„*(rn nli i)05 nokVarila ko sli- ow*Hn pisana v latinščini In Jih Naslednji dan sr kaJ»°V°Ul pritiS' naia! ^do pa ti skednjem muca Crnuha. kako se ...	>	nekdo	tako grdo govori *ato nisem mogel prebrat«.	busom	še v Izolo,
Ko ri"? paše dvorišče, je pretegoval n« soncu. Sama.	1«	Rekel	sem.	da	bom	tudi	laz	P^Peli	opoldne.	I
ja v,' “o je vliiTiV«"'	Je pretegoval nn »umu. onim«
oaj a?*c« nrnJ » Kikiriki, da se sreča, da ni opazil Gapice. Pre-»v ®ljeva| 7 e “strašila, je koj vidno je odracala proti mlaki, ti °’ ,aJ se is ^ l^j^im glasom: kajti tam bo gotovo ubšIb raco 0o^m, le VJ11 treba bati. Nič Gago. ki naj bi postala potepinki Prasati sem te ho- Gagici druga mamica.
Vam fe znano, da...
^ je
l',yral ^Jransformator s kon- — je rn»C?J Gaulard za kopan
stavo v Turinu leta tehtal 36 kg in 22 g?
n°« iT^VovHin,
Zvonko Fišer,
4. a razr. osn. Sole Ajdovščina
nekakšni mamici sem slišal. Kaj bil 1842. leta na Uralu is- pa hofes tu pri nas, ti neznana
raSnlJa- Tujih gostov ne maram
fci )e
£•»»**
Jfn(
^red
nikov kotiček
— morski pes nikdar ne miruje, kar pomeni, da nikdar ne spi1
— miši vzdrte desetkrat dal) časa brez hrane kot brez vode?
— oče prve železnice Stephenson George vse do svojega 18.leta ni znal ne pisati ne brati?
— je Roland Garrof prvi preletel leta 1913 Sredozemsko morje? To je dosegel 23 septembra, ko je preletel morje na poti Iz
tovarii urednik!
Dri*!1 n' imel n* kraiko *8odbo Franclje v Afriko. boj	Ti bnm 2' . -se T* zdl	“ J« najdalj/la	francoska reka
h obJavil v "Ssanl t j° M™ dolga 1020 km?
D- M. Maribor	“ ^ aida blla v XV stolet)u
Ura», ^ . Gosposvetska uL Prenesena v Evropo iz Azije, kjer
je njena, domovina7 D„0	—»t	«1 i .	-	*«	)« 60 tekmovalcev udele-
?«lca n
^.re*Dn|VdC„Pr,eml*lJeniv_nJeJ
napujn lme’ Prav- Je ;|j0 jeta jggf p-ue avtomobilske MjSfr.il dirke na cesti Pariš-Rouen?
-f,
znamenitih trentarskih rojakov In več slik znamenitega raziskovalca In pesnika dr. Jultusa Kugyja. Na tej razstavi je tudi starodavna kuhinja in glineni zvon. ki je bil do leta lf)M v bovški cerkvi. Tukaj je zbrane tudi mnogo planinske literature.
Bil sem tudi na Kriikih podih, kjer je Pogačnikov dom. Ker pa je prišla megla, smo se morali vrniti. Cez dva dni smo odpotovati. Slovo Je bilo težko In drugo leto se bomo spet vrnili v ta gostoljuben kraj. Z avtobusom smo se peljali na Vršič, Tu smo se ustavili za 20 minut. Videli smo mnogo hribov ln tudi kočo, ki se imenuje Tičarjev dom Nato smo se ustavili pri Mihovem domu, ki se imenuje po partlza-nu-alplnistu Mihi Arlhu. Ustavili smo se na Jesenicah, kjer so velike železarne. Potem smo prišli na Bled, kjer smo si ogledali mesto in Jezero. Bled sestavlja-
Križanka
»RAČKI«
y/
Vodoravno: 2. lepa, 4. kesa-' nje, S. osebni zaimek, 8. žuželka, 7. del voza, 8. draga kovina.
Navpično: 1. ta dan, 2. zelišče, 3. igralna karta, 5. sled.
n!l**t, 8e,e'Ko boš pisal drugo
^dokonč,
, žo&a Cii czita...
svojega srca. Urednik
ona slika
'v''x'
■ . '<
Slikar i?
Sr^Ti:,(,?kon^at' 8,:k°'
®{>odnje delJu! , sicer tako
4. V velikem zaletu so Andrej. Lall. Marjetka, Boris In Modrln,lak hoteli čez cesto. Toda v zadnjem hipu so se ustavili, kajti po cesti Je drvel z veliko brzlno Merccdes Andrej, ki se je igral i žogo, ga Je opazil, ko je bilo le prepozno.
5. Kolesa na avtomobilu so zacvilila. Andrejev očka In mamica, posebno pa le Andrej sam, so se morali zahvaliti prisebnosti šoferja. Pritisnil Je na zavore res v zadnjem hipu. Samo za tas je manjkalo, pa Andrej ne bi videl več ne prijateljev In ne žoge.
FOTOGRAFIRAL
MARJAN CIGLIC
NAPISAL
EMIL MATKO
Si ■
mmmm
Dve basni
O PETELINU IN BISERU Petelin je brskal po gnoju in našel dragocen biser. Ko ga je videl ležati v blatu, si je govoril: -Glej gal Tako krasna in draga stvar si, pa ležiš tako žalostno tu. Ce bi *e na$»*i trgovec bi te bil vesel. Prišel bi do velikih časti. Meni pa ne koristiš mnogo in jaz tebi tudi ne. I.ahko ostaneš, kjer si. Jaz imam rajši zrno kot vse bisere.-
O LEVU. LISICI IN OSLU Lev, lisica in osel so skupaj lovili. Nekega dne so ujeli jelena. Lev je ukazal oslu, naj divjačino razdeli. Osel je razdelil jelena na tri dele In dal vsakemu enega. Ko Je lev to videl, je udaril osla s šapo po glavi. Revež je stal tam ves v krvi. Lev pa je dejal lisici: »Razdeli ti plen! In to pravičneje od osla!« Lisica ,ie vzela vse tri dele, jih sestavila skupaj ln jih dala levu. Lev je bil začuden ln je vprašal: -Kdo te Je naučil tako deliti?« Lisica je pokazala na osla in dejala: •Tale doktor v rdeči baretki.«
Martin Luther, 1520
6. Metko, Borisa In Lallja Je pretreslo. Modrinjak pa Je od velikega strahu pobegnil domov. Oni trije pa so ostali pri njem In se neizmerno veselili, ko so videli, da je Andrej le ostal pri življenju. Cez nekaj minut Je tudi pridrvel rešilni avto.
C
TELESNA KULTURA
?S
J
OB OBLETNICI PEIKUU&TVB SLOVENSKEGA PRIMORJA
»Jadranski tek«
V počastitev obletnice prikilju-Cltve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji bodo telesno vzgojne organizacije v Kopru pod pokroviteljstvom
Sveta za telesno vzgojo OLO Koper D j n.	.
organizirale tradicionalni »Jadranski Beograd, 24. sept. — V nada- V malokalibrski puški za čla-mutovVw,kSr!vahiaile^a ljeva„nju d^avnega strelskega pr- nice je prvo mesto osvojila Magda večje števto at 1 eta v siovenskega	je ,Brank° Lonfiar (Sr- Herold z 8X7 krogi pred Radivo-
Prtmorja in tudi iz drugih krajev blJa> dosegel v malokalibrski pu- jevičevo 809, Markovičevo (vse naše domovine. Pravzaprav gre za Ški 1132 krogov, kar je nov dr- Sr) 804 itd
6290 m.	tiakXnakLJe6^j8a-	^k°rd' PreJSnji rekorder Pri mladincih je bil v malo-
na ob morju. Na njej bo tekmovanje v teJ disciplini je bil Vladimir kalibrski puški najboljši Branko m	„
nn™h°oVg^fzalV^S°an“<^:	VfR)	!	krogi.	Karaič	(H)	z	830	krogi.	Slovenec	ska^S^ezenSa'So^jefske'
štev »Partizan«, ter štafetni tek ki ^ rezultati. Jei (Sl) 1116, Lojze Mikolič se je Uvrstil na zveze Je v prijateljskem srečanju pre-
Kn	i.i______i m   ., . .	/H	\	1119 TM llni>«jX /oi\ urn	_____.	ma 1 a 7nhnHnr» MomAiin t 01 ■ A n
DRŽAVNO STRELSKO PRVENSTVO
Vse bliže strogemu centru
-[-Brzojavke—
bo prav tako posebej za štafete atlet- Anlč (H) 1112, Mlinarič (Sl) 1112, tretje mesto, skih organizacij in društev »Parti- Grozdanovič (Sr) 1112, reprezen-
g£>o ^v^net' tekmovalcev"	3i*29’ HrVatSka 3324*
ki bodo morali preteči naslednje Slovenija 3320. f™«e: 1390 m x 1300 x 1300 x 1300 x V malokalibrski pištoli proste •	izbire pri članih so bili doseženi
Prijave štafet in posameznikov w tile rezultati: Umek (Sl) 530, Crv-nameravajo sodelovati v tem tiradi- Hanin (HI =>21 Rurtnlln«« i<ir\ sio cionalnem teku je treba posflati do A ,	,“1’	<8r> 519>
l. oktobra, okrajni zvezd »Partizan« Mejavšek (Sl) 516 in I<azic (H)
Koper.	516.
PRED POMEMBNIM BOKSARSKIM DJTOBOJEM
Trde pesti na obeh straneh
Bukarešta, 24. sept. (Tanjug). Tudi boksarji dober ugled v mednarodnem romunska boksarska federacija je do- boksarskem ringu, ločila svoje reprezentante za srečanje V romunski reprezentanci bo na-z Jugoslavijo, ki bo 27. septembra v stopilo nekaj boksarjev, ki so na zad-Bukarešti in 30. sept. v Temišvaru (ne- n.:ih olimpijskih igrah in evropskem uraden dvoboj).	prvenstvu	osvojili v posameznih ka-
Romunijo bodo zastopali: muha: tpgorijah eno izmed prvih treh mest. EK?1/!?* b,a?*am: Oeorgiu: perolahka: Zaradi tega uvrščajo Romunijo med Mihalik; lahka: Stefanovics; polwel- najmočnejše amaterske evropske re-ter: Dumitrescu; \velterf I4inka; pol- prezentance. srednja: Gozan; srednja: Velicu* pol-
težka: Za ha rij a in težka: Mariucsn. a sitopk iini m n a	<	»	*»
-sfc EHCZ:	»s1	sr,
Nogometaš Odreda, Kranjc, v akciji
magala Zahodno Nemčijo z 81:40 točkami. Sovjetske tekmovalke so osvojile prva mesta v vseh. disciplinah.
• NEW YORK, 24. sept. (AP). -Švedski boksar Ingemar Johanson Je postal kandidat številka 1 za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji, ki ga brani Floyd Patterson (ZDA). Johanson Je namreč s knockoutom v prvi rundi premagal Američana Ma-hena, ki je bil na drugem mestu lestvice kandidatov za naslov prvaka.
• SPLIT, 24. sept. (Tanjug). — Vaterpolisti zagrebške Mladosti so *1-noči na državnem prvenstvu premagali Mornarja s 6:2. Tako Je večkratni državni prvak Izločen iz boja za naj višji naslov. Spl itčani so igrali s pomlajenim moštvom.
• VRŠAC, 24. sept. - Reprezentanca jugoslovanskih modelarjev je odpotovala v Bukarešto na V. evropsko prvenstvo letalskih motornih modelov, ki se bo začelo 27. septembra. S to prireditvijo bo končana letošnja mednarodna športna modelarska sezona.
• RIM, 24. sept. — Italijanski plavalci se marljivo pripravljajo za dvoboj mladinskih reprezentanc Jugoslavija : Italija, ki bo 4. in 5. oktobra v Splitu. Na skupni trening so poklicani plavalci Beneck (Lazin), Faidiga, Martinem (Fiat), Valle (Napoli), Veschi, Saini (Lazio), Zennaro (Veneziana Nuoto). V Trst pa so pdlcllcani na trening vaterpolisti.
1 CANKARJEVA ZALOŽBA
bo konec oktobra oskrbela
| Program in statut ZKJ
v posebni izdaji v žepnem formatu.
gj Obseg okoli 260 strani. Cene za prednaročnike bodo raZ"
meroma. nizke: broširana knjižica bo veljala . . . 200 din,
v polplatno vezana............. 330	din,
v polusnje vezana............... 700	din
j Poznejše maloprodajne cene bodo seveda občutno s Program in Statut sta bistvena dela gradiva VII. kok pr| g ZKJ in sta neobhodno potrebna slehernemu članu,/"a ^ H sedanjem široko zasnovanem proučevanju tega SraCl1, r' oni = tovo pa bosta vzbudila zanimanje tudi med širšim kt §	ljudi.	gl0.
s Program in Statut lahko naročite v vseh knjigarnah v H veniji ali pa neposredno pri založbi, najpozneje do i • tobra 1958. — Pišite na naslov:
CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI Ciril-Metodova ulica 5/1.
je bilo končano neodločeno 10:10. Ro”-’	m ^	3°	Sheppard
munski boksarji tokrat upajo pred a t »c anpfi rc oa cpr,t /at»\
dSrs^prS^na^skS Ž" V
bor!#n?ii	turnirja	v	Los	Angelesu	je	Richard-
la& &V« NuSjl d““veStoŽ^ S,'£?	4:«^	olmed^
nlmanje, ker uživajo Jugoslovanski (peru) pa Seixas.’a (ZDA) z 10:8, 2:6, — —  9:7( 6;3
Z namiznim tenisom
tudi med delavsko mladino
kJ,Ub!J0a"a' ( 24 “P*;. ~ Navzlic iz- Sestava članstva nas ne more za-
• ZAGREB, 24. sept. (Tanjug). - Sloveniji so ‘ še v^no^ildeli^v^naš^ dniju^n f®vedno prevladujejo ie Na mednarodnem tekmovanju kole- republiki od koder ni nobenega silaku d* ^	«	^ef>IJfv.	Je	znano,
sarjev v hitrostni vožnji na	1000 m z	o tej športai panogi. Pr“ Mto »	sindikalnih n	^Udl	»°
200 m sprinta Je zmagal May	(Stuttg.)	delegati	na nededjskf skupščini NTZS	pagandmh sreča ni	na	no deže 1 ii
_	,	Pred Bogovičem. Novakom in	Kirinom.	sklenili,	da bo v bodoči sezoni po-	tovarnah in 2	^	Podeželju,	v
Drsalni klub Olimpija priredi v so- V moštvenem tekmovanju na 4000 m	glavitna	naloga Zveze in podzvez —	varnah in šolah	bo
boto ob 20. uri in v nedeljo ob 17. url Je zmagal Graz pred Zagrebom.	razAirMi	vrste	tudi	na ta področja
Drsalna revija na kotalkah
Drsalni klub Olimpija priredi v so-
  — prav tako- po-
večalo zanimanje za namizni tenis.
Cu,arJevl u,,cl "	• MILANO, 24.' sept.”'('sp)7 Fran- Posebno 'Prekmurje ““in^ Dolenjska J Organizacija tekmovanj Je bila
55?^??^ REVIJO NA KOTALKAH, coski kolesar Roger Riviere je izbolj- bosta deležna največ pozornosti V do8leJ Se vedno taka, da je zahtevala Pnjatelji drsalnega Športa, obiščite re- šal svetovni rekord v hitri vožnji na zadnjih letih se je posrečilo vzbudllti pr®ve^ tekmovanj. V bodoče bo zato v	nastopajo v raznih pe- dirkališču. V eni uri je prevozil 47.34G zanimanje v Zasavju in Kooru. v ra^e ve^ lokalnih tekmovanj, ki so
strin revijskih točkah Člani in članice kilometra. Prejšnji rekord je bil prav Celju pa, kjer so bili nekdaj dobri ce,ne^a Pa tudi uspešnejša za na-ter najmlajši kotalkarji.	*	i.	J	^	.t	—i—
IMIMATOfiRAFI PREDtfflJ*Jt
KINO »UNION«
Angleški film
srecame
ReiiJa David Lean. Igrata Cella Johnson ln Trevor Howard. Tednik F. N. 38. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja amer. filma »Prelomnica.. Predprodaja vstopnic od 8—11 ln od 14 dalje.
KINO
Francoski t11110
»Črna waP^!
Režija: Andre Cayattel	^
le Delorme in Bernard stave ob 15, 17, 19 ln 71 vstopnic od 9—11 ln 14
tako njegov s 46,923 km.
igralci, še vedno vlada mrtvilo.
PRRD ZADNJIM KOLOM ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE
Epilog bo reševal režijo
V soboto v Ljubljani: Olimpija-uBoograd« — »Ljubljana« potuje ▼ Beograd na odločilno srečanje za četrto mesto s Partizanom
Zaključne predstave v zvezni košarkarski ligi bodo na sporedu T soboto in nedeljo. 2aJ, moramo reči, da Je bilo letošnje prvenstvo slabo zrežirano. KaJM snov, zapleti, razburjenja so bili Izčrpani že precej pred zadnjim, XVIII. kolom. Saj že dalj časa vemo, da bo novi košarkarski prvak »Beograd« Igral v evropskem pokalu s prvakom Grčije Panellinlosom ln da bosta namesto Jugomontažnega ln Radnlčkega najresneje konkurirala Sloboda lz Tuzle in verjetno 2elezničar iz Karlovca.
stop« manj znanih igralcev
9e pred nekaj leti Je bilo večkrat opaziti, da mlajši igralci s težavo zamenjujejo starejše. Danes pa je bila dosežena že skoro druga skrajnost. Starejših igralcev tako rekoč na tekmovanjih ne opazimo več. Igralci se tudi pri vrhu precej hitro izmenjujejo in bi to utegnilo imeti slabe posledice za kvaliteto. O igralcih, ki so še pred leti VeiljaiM za mnogoobeta-joče, danea ni več silifiati. in mladi uspevajo že z malo truda,’
Ob zaključku je skupščina sprejela nekaj sklepov, kil bodo vodilo za delo v bottoči sezoni:
0	vključiti	člmveč neorganizira-
Toda po dolgem času bodo Ljubljan-	Igralcev v	klube in sekcije,
čanl odpotovali na tuje igrišče v po- • Posebno pozornost posvetiti sek-pclnt zasedbi. Zato ne izgubljamo Jijam pri sindikalnih podružnicah, upanja v četrto mesto »Ljubljane«. »dah, v JLA in podobno,
V ostalih srečanjih bo Crvena zvez-	•	upoštevati	smernice VII. kon-
oa igrala z Lokomotivo, Jugom on taž- gresa ZKJ v pogledu telesne vzgoje.
gradom«Cinl*klm ^ °‘lmPiJa Z ^	•	Priviti aktivnost namiznoteni-
Nekako simbolično bo v Ljubljani	J*	.V*’
O ne prav živi zainteresiranost Na cilju so torej dočakali že vse izzvenel letošnji žvenket košarkar- _	večkrat	na	sporedu,
priča tudi zadnji postopek Crvene	tekmovalce, jim izmerili čas in dolo-	sklh orožij, stari in novi prvak se	• nadaljnja krepitev	terenske ln
zvezde, ki siploh m prispela v Zagreb,	čili mesto z izjemo »Ljubljane«, »Za-	bGsta pomerila, kot bi še enkrat ho-	sodniške organizacije,
Na ta način je bilo v kroniko košar-	dra« ln Partizana. Le-tl se v zadnjih	tela urediti medsebojni odnos. Vseka-	# boljša preskrba osnovnih	orea-
karjev prvič zabeležen rezultat 20 : 0	metrih z malenkostno prednostjo bo-	kor bo »Beogradu« nekaj manjkalo,	nizaeij z rekviziti
w. o. Čeprav je uradno tolmačenje	rijo za četrto mesto. Do zadnjega sano	če ne bo še enkrat potrdil svojih spo-	A	~	tmiu
Crvene zvezde to, da je uslužbenec pričakovali, da bo pripadlo »Ljubija- sobno««. Nasprotno pa bo zmaga	“JLJJ	^22^5
zagrešLi napako iz malomarnosti, smo ni« — kot že tolikokrat. Toda »Zadar« Olimpije prva grožnja zA naslednje	pomoči,	starejših
lahko prepričani, da se kaj takega ne Je zmagal v tekmi z Radnlčkim in prvenstvo. Vsekakor bo sobotni derby bi pripetilo, če bi bile točke vsaj v	Partizanom v srečanju z Olimpijo,	v Ljubljani sijajen epilog,
najmanjši meri odločilne. Tako je pa	Tako vodi »Zadar« z 19, za njim je
-	    *	----- --------*— ---------- dj IV, /va njim JO
šlo le za denarno vprašanje. In zara- »Ljubljana« z 18 ln na koncu trojke dl predpisov, ki jih Zvezda ni dobro Partizan s 17 točkami, poznala, Je moč reči, da se Je tudi v ob koncu tedna se bodo pomerili: tem oziru srečanje končalo z zmago »Zadal« s Proleterjem v Zrenjanlnu Jugomontažnega. Crvena zvezda bo ln »Ljubljana« s Partizanom v Beo-moraia poravnati vse stroške, ki Jih gradu. Ce verjamemo v staro, še ved-je Imelo Jugomontaino v Beogradu, no polnoveljavno, pravilo o prednosti Vsekakor pa menimo, da Je ta »ka- domačih, bo najbolj verjetni vrstni red TIVA 1 zen« mnogo preblaga!	trojke: »Zadar«, Partizan, »Ljubljana«.
NASA PROGNOZA:
OLIMPIJA — »BEOGRAD« 1 PARTIZAN — »LJUBLJANA« 1,2 PROLETER — »ZADAR« 1 JUGOMONTAZNO — RADNICKI 1 CRVENA ZVEZDA — LOKOMO-
Nezonimiv dvoboj
Ljubljana, 24. sept. V prijateljski nogometni tekmi nn- stadionu »Ljubljane« sta Igrala Odred in »Ljubljana« neodločeno 0:0. Pred 500 gledalci Je sodil Kordež lz Ljubljane.
Tekma Je bila nezanimiva ln Je bilo na obeh straneh videti precej začetniških napak.
KINO -SLOGA-: nemški film »Vražji KINO »$ISKA*:	zaprto	m
krog«. Tednik F. N. 38. Predstave ob pravili	...n«:
15, 17, 19 in 21.	j	LETNI KINO »BEZIGF* naStor,
KINO »VIC«:	premiera sovjetskega, barv. cirkuški fllm " —/4et* -•*“
barvnega cinemascopskega filma mo«. Danes »Sestri« (po Tolstojevem romanu »Trnova pot«). Predstave ob 15, 17,
19 ln 21.
KINO »SOCA«: ameriški barvni we-stern: »Dolina maščevanja«. V glavni vlogi Burt Lancaster. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21.
Skl film ^preds^V
.,u-. krnica zadnjikrat! r pred v
20. Prodaja vstopnic u	((r
četkom predstave. h nins1,i Prodaja vstopnic v	vse:	-	j
grafih od 9-11 ln od	l‘ %#')!•
MLADINSKI KINO	1«!>
film »Zenica«. Predstav} ,T2r LITOSTROJ«: ameriški »“‘o 10-v puščavi-«. — predstava
KINO »TRIGLAV«
Ameriški film	fl	*	/1
Spremeni skrb v vese«"
Tednik. V glavni vlogi Stan Laurel ln Oliver Hardy. Predstav® in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.- Danes zadnj»KI
Oglašujte v »Ljudski praviet !<<
Komisija za delovna razmerja pri TITOVIH ZAVODIH »LITOSl®
O J*
razpisuje delovno mesto
ktoriu
pravnega referenta v kadrovskem se
Pogoj: fakultetna izobrazba in najmanj 3-letna Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarl
pravilniku podjetja. — Ponudbe z navedbo dosedanji^ poslitev poslati na zgornji naslov najpozneje do 15. okt-
za-
1959-
BORIS KRISTANČIČ
\\>X\V\V\\\\\V\\\\\\V\\\\\\\\\>\\\\V\\\\\V\\\V\\\\\\\\\\\\\x^^
rDrug
• v CHARLES EXBRAYAT
Od časa do časa sem se na ulici poh'^j vil pred kako izložbo, nato pa nag ^ar ,, naprej, kakor da bi hotel videti neK Jjsen1 hoče uiti. Čeprav sem napenjal oči, pol>a3,„j, kril zasledovalca med vrlimi SeviU01' ^ pol . jočimi po ulicah, ki še ni bila P^e- eSeOP.’0fi Komisar Fernandez je verjetno držal . vti5 drugi strani pa so Lajolettovi ljudje P zv' nočnega poraza najbrž ugibali,	j, n*5so
imam š policijo. Čeprav si v več stva efip1.1 ^ bil na jasnem, me vendar pretnje, s K S(jj grozili Mariji, niso preveč vznernirJ3 me prav po teh pretnjah še enkrat ubiti.	ti	i	J	ji
Ob osemnajsti uri bi se moral seSI„nt nom pri Pascualu v ulici Toneleros-^^ pr^^o
IC
25
V SEVILLI
Ko sem se oblačil — priznam, da precej brez volje — sem skušal najti vsaj nekaj oprijemljivega, da bi lahko dvomil v Juanovo krivdo, zlasti pa, da bi si ohranil Marijo. Fanta so morda našli Lajolettovi ljudje, ki so vedeli za moje odnose z Marijo? Na to misel me je pripeljal listek, ki mi ga je izročil fantalin na Alamedi de Hercules. Morda je Hacinez videl, da ga Juan zasleduje? Lahko je sumil, da dela zame in da bo šel pome. Morda so sledili tudi Juanu, ko me je šel obvestit? Bilo je veliko domnev in vsaka je bila vsaj nekoliko verjetna! Ne, Juanu izdajstva še ne morem očitati — vrsto stvari je treba še ugotoviti in dognati! Ko sem to ugotovil, sem čutil veliko olajšanje. In ker so stvari take, tudi Mariji ni treba povedati, kaj sumim. Nekoliko se maješ na palubi, seiior Moralžs, toda ali ni to usoda vseh zaljubljencev’
Čakala sta med pred Cristino — nista si upala stopiti v lokal! Ko me je Marija zagledala, je prebledela kot zid. Se preden sem ji voščil dober dan, me je vprašala s tresočim se glasom: »Ali so vas ranili?«
Delal sem se junaka.
»To ni nič, saj sem tukaj!«
Juan me je prijel za roko.
»Vidite, da bi moral iti z vami«
Da bi mi pomagal — ali da bi me uničil? Čeprav sem govoril, da ni nič hudega, zaro-
čenka ni hotela niti slišati, da bi šli v restavracijo. Moral sem naročiti taksi, ki nas je odpeljal na Palmo. Marija je gotovo mislila, da se bom tu bolje počutil kot v javnem lokalu. In, pri moji veri, ni se motila. Ko naju je pustila sama. svojega brata in mene, in šla nekaj kupit, da . bi na hitro pripravila kosilo, sem prižgal cigareto in motril Juana, ne da bi kaj rekel. Kako bi ga pripravil, da bi priznal — toda ali je kaj, kar naj prizna? Žival me je opazovala z izrazom, v katerem je bilo nekaj — bog mi oprosti! — kot občudovanje!
»Ali poznaš Prospera?«
Presenečeno me je pogledal.
»Ne, toda po tistem, kar ste mi povedali, sem mislil, da je Prosper človek, ki ga na Triani kličejo ,el loco‘ (norec).«
»In kako se ti je posrečilo, 0a si ga našel?«
»Vedel sem, da dela, kadar ga pokličejo, pri trgovcu z ribami v ulici San Jorge. Tja sem šel in bil je tam.«
•	»Ali te je videl?«
»Ponudil sem mu celo kozarček, da bi kaj povedal!«
»Ah!«
»Povedal sem mu, da so ga videli na Palmi tistega dne, ko je poizkušal na našem stopnišču vas ubiti.« *
Zasmejal se je, sam s seboj je bil zadovoljen.
»Seveda mu vsega nisem zaupal... Počakal sem, da je zapustil delo in mu nato sledil. Obiskal je več kavarn. V »Espigi de Oro« sem videl, da ima dovolj pijače in da ne oo šel v kako drugo krčmo. Tedaj sem odšel, da bi vas obvestil ...«
Ubogi Juan, ki ni računal, da ga Prosper vleče za nos! Toda tudi jaz nisem imel kake posebne pravice, da bi komurkoli bral levite! Tudi jaz sem bil preveč brezskrben, to pa se-
veda ni bilo pravilno. Toda dobro se mi je zdelo, ko sem videl, da sem se za sedaj o Juanu motil. Bant morda ni tako zloben, morda je celo pošten? Zadnje bi mi bilo bolj všeč.
Pri mizi sem moral pripovedovati, kaj vse se mi je ponoči zgodilo. Povedati sem moral vse podrobnosti. Marija, ki je sodoživljala mojo zgodbo, je težko dihala, Juan pa je neprestano mrmral, da bi se vse drugače izteklo, če bi bil zraven. Obadva sta me vztrajno nagovarjala, naj si čimprej preskrbim orožje, Juan je rekel, da mi bo prinesel pištolo, če mu zaupam dve sto peset. Dal sem mu tri sto peset in mu naročil, naj kupi Luger, če bo namreč lahko izbiral. Marija jfe takoj, ko smo pojedli, odšla. Sla je v cerkev. Bil je veliki petek. Zmenili smo se, da se bomo zvečer zopet sešli. Večerjali bomo zopet doma, ker Marija sicer ne bi mogla biti v najini družbi. Pred odhodom mi je dekle zaupalo, da^ je moje sume glede Oberhnerja sporočila doni Josefi; Josefa mi je zelo hvaležna, svojemu možu bo vse povedala.
Juan, ki me ni hotel več pustiti samega, me je vprašal, kako mislim udariti po svojih sovražnikih. Zares me je občudoval. Zato mu nisem mogel zaupati, da sem popolnoma poražen in da je že skrajni čas, da mi Clif Anderson pošlje kakšna nova navodila — kajti sam res ne vem več kaj početi. Tega bi mi seveda Juan ne verjel — in zato sem razpredel blesteč načrt o svojih podvigih v prihodnjih dneh. Juan mi je vse verjel, bil je v devetih nebesih. Sarpo pogledati ga je bilo treba, pa je bilo jasno, kako neumen sem bil, da sem ga osumil izdaje. Pozneje, v Washingtonu, mu bom povedal, kako sem o njem dvomil;'tako mu bom pokazal, kako se lahko motijo tudi policisti, ki poznajo svoj posel. Skupaj se bomo smejali in takrat ne bomo pili »jereza«, pili bomo cola-colo.
nuni i r ctSUUdiU V	U11L.1	luntiv* , . i
rekel, da upa, da mi	bo takrat že	lanK
obljubljeno orožje. Tako sem imel s ge rt, časa. Ko sem odprl svojo sobo, da o j odpočil, me je obšel čuden občute^K,	pa$	.
menda iz slovečega tako imenovanem	uSta	,
šestega čuta. Zato sem se že na Pra” ,0
Prisegel bi, da je bil nekdo'tu, ne sVo)„
ne nadstropni sobar. Takoj sem stopl«p je ..c kovčkom in jih odprl, da bi videl,	fl
po njih stikal. Toda	vse	je bilo	v	n0	p*.,
malo, kar je bilo v	njih,	je bilo	z1	seIf!	„
tako, kot bi sam zložil. V trenutku,	pa
pri vrata omare, da bi pogledal ^	1
nekdo za menoj tiho rekel:	J
»Ali se imate dobro, gospod .. •*	^e-
Ta glas... Obrnil sem se in — za° k0 pfe ,*i seboj smejočega se Alonsa. Bil sem c eao^° nečen, da sem usta sicer odprl, toda P gtof nisem mogel nobene besede. Alonso P k meni irv me potrepljal po ramah.
»Pomiri se, fant... pomiri!«
»Alonso!... Saj ni mogoče!«	^
»Če nisem duh, Pepč, mislim,
1'JEK
25 SE^rKMBRA. 1958
VNE NOVICE
^6 *'^t?eZunar!iVl'111 pr1redl ob j. v Četrtek ,,upanfil«* Iz Ljub-
Uto,L,un v kino rt ptembra 1958 “»troj <ono dvora« tovarne
'olklore k , V E C E k
^ Sode?WJ' 6ta' Htmike' Pontomlme *Sro!u ^'tk>?neUrski' lcvlntet Aka’
7; «*
pn-
*Mlel°ug(fci:?n*vnl izlet **h, p^ah Pad^ S 8 P^nki P^DaTn ln Livornu ®0l.°8nl, Firen-^v» v aSL '"formacije .n
f*s. vS '&B ’-“™®cK:
Sw,
^V\N\\V\\x\svvvxv%xx^^^
bilijona, milijon | ^ P°lf milijon
»mvK^DvSN‘ TECAJ1
1"	lUci' leti0 ?rlre^ LJudsk«
)UdS?)o namen ^„ plsne ‘<*<0e, 1,1 niirtr.a24|r1tl ni??®8811 delovnJm ob*a*K^a,tl dQLin,, >V0 ob2orie in
8	S""0	posolsko 12-
SL* “^verS namenom prireja »tva^i"*ni t»t„ , ednle tečaje:
.. D^Jffetn1^, osno'' knjigovod-
proLv^3*	stopnje	knjl-
.	0QD!,^r8t>):	Panogo	(pod-
Ooptj8	'»'frgovm6	*topnje	knJ1"
?dtt»g« Ti ,#*»i . i? ,l.n gostinstvo.
p	srssffVtZ
ta
•Pona^nii tec« v*aja * ta ktmf Ponovne kcxre-%. “Ottiereialnega pošlo-
‘^ie* h4"flškae um Opisnih tečajev
laikov T™ Se d°Ptenf
•Cin f,«0 i ln S,C“ «
Bo S; nemicin?nc,oi<l|no Italljan-^	‘Pan‘e,n®-	"*»*«-
I” n*dali v	dveh	1^'kov	nodo
lave	(s	levalru	~	tačetru
Jaast0 ^»locjo ~ kontrolo lzgovar* * txvf0sarnc?jiiTaKneto'fona) in za k '« slov-
rtoiT 'w,J,govods»va u
eva,' n,a zafetni tečaj
" Prir»rva"'l teioi .	^ na aru*
'ikjfuL Utn® Sn0V
Dobi2.,v°; 6110 « zadružno
*s!i
ia ^
^ankaHpyU(1*ke	sprejema
?'««• Sit*»I v^l 7e' Ljubljana. v* 1« h11« nrX . Podrobne Infor-do konci 'Ltam Rak za pri-meseca oktobra.
>.	I10*'*
ZavrJ Pr1
j «*sftn4»k^yna mest“ “> L^»'^govo<Uo
Uharico
m P® tan*0 ^ v2fiu??b# * Primemo Dre5t5^nem -f,letr>o prakso. Pla-u Na»w 'Jeno nlku- Stanova-
19«. iluib, . ,
■ 1. novembrom
GLEDALIŠČA
DRAMA
Četrtek, 28. septembra ob 20: Javoršek: -Veselje do življenja«. Gostovanje Odra 57. Izven.
Petek. 26. septembra ob 20: Javoršek: ' »Veselje do življenja-. Gostovanje Odra 57. Izven.
Občinstvo opozarjamo na prvo letošnjo uprizoritev uspele komedije »•Sedem let skomin* ki bo v soboto, 27. septembra. Posebej opozarjamo, da to cene za to predstavo znižane. Vstopnice so Že v prodali pr) dnevni hlačaj- i ni v Operi.
Obveščamo občinstvo, da bosta pred- I stavi Javorškove eksperimentalne igre ! »Veselje do življenja« samo 25. in 26. t. m.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Sobota, 27. septembra ob 20: Roksan-dič: -Babilonski stolp*. Gostovanje v Mengšu.
Rezervirane sedeže za abonma sezone 195R/89 dvignite do sobote 27. t. m. v dopoldanskih urah v pisarni gledališča. Prostih Je 8e nekaj sedežev v vseh abonmajih.
^^>^V^VVXXVX\XV\XXXV\^XXXNXVVVXV>XX\XYVXYV
800, 600, 400 tisoč itd. so premije
^VXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XVXXXVXXXXXXXXXVSX>XWK
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom
Sobota, 21 sept. ob 20: D Dobrlča-nin: »Človek z Marsa«, komedija. Gostovanje v Velikih Laščah Nedelja, 28 sept. ob 15: D Dobrlča-nin: »Človek z Marsa«, komedija. Gostovanje pri Sv Gregoriju. Vpisovanje abonmaja za sezono 1958/59 Je dnevno v gledališki pisarni v Mestnem domu med 10 ln 12. ter 16. ln 18 Abonma naročite tudi lahko po telefonu na stev. 32-860.
VESTI IZ KRANJA
-STORŽIČ«: ob 9 matineja sovjetskega barvnega filma -Višine- ob 16, 18 ln 20 premiera ameriškega barvnega filma »Sedem let skomin«. »SVOBODA«:	sovjetski	barvni film
»Višine«. Predstava ob 19.
Z BLEDA
Angleški film »Jaz ln gospod minister«. Predstavi ob 18 ln 20.50.
Vesti 7	tn	o^nlice
Zdravniška dežurna služba, dr. France Nose.
VESTI tZ TRBOVELJ
»DELAVSKI DOM«:	mehiški	film
»Umiram srečna«.
(Z ŽALCA
Francoski film »Nepomembni ijudje«
IZ ROCAŠKE SLATINE
Ameriški film »Vai moji sinovi«.
IZ PTUJA
»mestni«; Jugoslovanski film »Anl-klnl časi«.
MARIBORSKE VESTI
DEŽURNA LEKARNA
Četrtek, * 25. septembra: »Lekarna
»Pri gradu-, Partizanska c. 1.
Petek, 26. septembra: lekarna »Stu-
denci*. Gorkega ul. 18.
KINO
»UNION*, ameriški cinemascopskl tlim: »Prekinjena melodija*.
-PARTIZAN-: angleški film: »Tolpa iz Lavenderhilla-.
»UDARNIK*: slovenski film: »Dobro morje«.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Četrtek, 25. septembra ob 20: Cankar: »Hlapci-. Gostovanje v Ptuju.
Nedelja, 28. sept. ob 20: Chrtstopher Fry: »Feniks preveč*. J. Paul Sartre: »Zaprta vrata«. Izven. Gostovanje gledališča »Ad hoc« iz Ljubljane. Prodaja vstopnic od petka, 2fl. septembra dalje pri blagajni SNG.
IZ MTJRSKE SOBOTE
»PARK«; Jugoslovanski film »Tuja zemlja«. Predstavi ob 17.30 ln 20.
STD-8022 Pietro Mascagni: CAVALLERIA RUSTICANA Ruggero Leoncavallo: r PAGLIACCI Izvaj'a Državni filharmonični orkester, Hamburg.
JESENSKE
LOTERIJE
0R0BNI OGLASI
GARNITURO: knjižno omaro, 2 fotelja in mizico, ugodno prodam. Nasilov v upravi lista.
V PONEDELJEK ZVEČER sem izgubila žensko zapestno uro za Bežigradom. Poštenega najditelja prosim, da Jo vrne orott nagradi. Naslov v ogl. oddelku LP.	3760-r
TAPETNIŠKEGA POMOČNIKA takoj sprejmemo. - Ponudbe na naslov Podružnice LP Kooer. Ko 218-d VESPO PRODAM. Poizve se v Kidričevi 6/V.	3757-p
PRODAM MALO POSESTVO v Bohovi pri postaji Hoče. Stauber Katarina, Bohova št. 31, p. Iioče pri Mariboru.
M 293-p
krema za Čevlje
ltrenlm obžalovanjem javljamo, da Je umrl naS dolgoletni honorarni predavatelj
dr. JANKO GREGORIN
učitelja in spoštovanega tovariša bomo v*ležno ohranili v najlepšem spominu.
ftav LJublJana, dne 24. septembra 1938.
nat«ljstvo ln učiteljski zbor Tehnične srednje Sole t Ljubljani
II0RI1A
icrem
ČESTITKE
Veroniki Zlobec la rojstni dan čestitajo ln želijo vsega dobrega Ciril. Jaša in prijatelji.
RADIO LJUBLJANA
Spored za četrtek, dne 23. septembra
Poročila: S.0S, 6.00, 7.00, S.0«, 10.00, 13.00. 1S.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55
5.00—8.00 Dobro Jutrol (pisan glasbeni spored) — vrne* ob 6.30—6.40 Reklame ln obvestila — 6.40—6.45 NaS Jedilnik — 8.05 Orkestralna matineja
— 9.00 Radijski roman — Branko Čopič: Ne žaluj, bronasti stražar — m.
— 9.20 Revija popevk ln ritmov — 10.10 »Kadar boi na rajžo šel ...« (Pisana vrsta »lovensklh narodnih) — 10.34 Iz solistične zakladnice — 11.00 Poje Diana Dubarry — 11.18 Anatol LJadov: Osem ruskih pesmi — U.SO Oddaja za cicibane: Horčkova in vinska trta a) Razposajeni zajček, b) •Sedem palčkov vam igra, poje pa Sneguljčica« — 12.00 Igra trlo Dorka Skoberneta — 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Spanrlng: Sejmo več pivovarskega Ječmena — 12.28 Zabavni potpourrl — 12.40 Narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet — 18.15 Zabavna glasba ln obvestila — 13.30 Od arije do arije - 14 15 Radijski leksikon — 14.30 NaS! poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 15.40 Filmska kronika — 16.00 Glasbene uganke — 17 10 Jelka Cve-težar poje s kvintetom Jožeta Kam-plča — 17.25 iz filmov ln glasbenih revij — 18.00 Četrtkova reportaža — 18.15 W. A. Moaart: Koncert za klavir in orkester št. 23 v A-duru, K. 488 — 18.45 Radijska univerza: II. mednarodna konferenca o miroljubni uporabi Jedrske energije v 2enevl
— 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame —	19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. Sodelujejo: kvintet Avsenik s solisti, Slovenski oktet, Branka Stergar ln Avgust Stanko — 21.00 Ov dove tožbe (literarna oddaja) — 21.30 S fe&tlvaJa v Bergenu — 22.13 Kratek obisk na VI. fe-stlvaJu Jazza v Frankfurtu.
n. PROGRAM
za četrtek, dne 25. septembra
16.00 Zabavni zvoki — 11.00 Ljubljanska kronika ln obvestila — 17.15 —18.00 Izbrane strani iz opusa Johanna Sebastlana Bacha.
SPORED ZA PETEK
5.00-8.00 Dobro Jutrol (pisan glasbeni spored) - 8.30-6.40 Reklame ln obvestila - 6.40-6.45 Nuš jedilnik - 8.05 Francoske pesmi - 8 30 Varietč na valu 327,1 m (ponovitev) - 9.30 Richard Vardumian: Armenska suita - 9.45 »Za veselo srce in urne pete- (domače polke in valčki) - ld.10 Edith Farnadi igra skladbe Franca Liszta - 10.30 Od tod in tam - 11.00 Za dom ln žene - 11.10 Odlomki iz oper in baletov - 12.00 Po domače - 12.15 Kmetijski nasveti -Ing. Jernej Črnko: Sadne podlage —
, 12.25 Klavir v ritmu - 12.40 Slovenske l narodne ln umetne pesmi pojo solisti,
I ansambli ln zbori - 13.15 Zabavna glas-' ba, vmes obvestila — 13.30 Popularne orkestralne melodije - 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo! Zlate oranže — 14.35 S popevkami po Evropi - 15.15 Zabavna glasba, vmea obvestila in reklame - 15.40 Iz svetovne književnosti
— Ana Kowalska: Nevihta — 16.00 Koncert ob itlrih - 17.10 Ritmi Latinske Amerike - 17.30 Tuji gostje pojo § plesnim orkestrom Radia Ljubljana — 18.00 Iz naSih kolektivov - 18.30 Zbori »Svobod« pojo - 18.45 Turistična oddaja - 19.50 Zabavna glasba, vmes obvestila ln reklame - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Bogo Leskovic: 5 anekdot - Janez Matičič: Capriccio - 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled -20.30 Zborovske skladbe s klavirjem poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta - 20.50 Demetrij Zebre: Trt vizije - (Orkester Radia Ljubljana dirigira avtor) - 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih - 22.15 Dva domača vokalna ansambla »4 M« iz Zagreba ln »Optimisti« iz Ljubljane -22.40 z orkestrom Stanley Black »e poslavljamo od vas.
ttmrl j«
n&i predragi mož, o6a, dadak, svak in taat
dr. JAMO GREGORIN
profesor v pokoju
Pogreb ^
ob ig ra§ega pokojnika bo v petek. 26. septembra 1958 Iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah.
Dijana, Split, 24. septembra 1958.
Žalujoča rodbina Gregorin-Ravnlharjeva
PRODAMO
OSEBNI AVTO
. >
znamke »Willys«, šestsedežni (primeren tudi za prevažanje materiala).
UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE«, LJUBLJANA
dne 3o.
8<lPtodn|
Beiok^. ,	»BELT«
^iska železolivama In strojna tovorna "'"•»j.	Črnomelj
^dlagl čl. 89 Uredbe zakona o sredstvih podjetij
ustno licitacijo
Ptembra 1958 ob 8. uri v podjetju -Belt«, Črnomelj.
bodo mizarski stroji ln orodje ter
1 Tm* objekti stare livarne.
2 kom.08 žaga 8 Podstav-(D^rch^u str°i le«
Stnoj , kru;šen Je rezil, nlh iaga bru*enie trač-
iSdb11 8tr011 raznlh
■CTna faga-
3 ln objekt
7. Rezkalni stroj, mizni.
8. Verižni rezkalni stroj.
9. Visokoturni rezkar.
10. Mizarske klopi (Hobel-bank).
11. Drobno mizarsko orodje
12. Knjigovezniška stiskalnica.
13. Objekt uVire livarne s skladiščem.
so interesentom na vpogled vsak dan od 8. do 14. ure.
3731
RAZPISNA KOMISIJA PRI
OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU KOPER
razpisuje naslednja
delovna mesta
iefa glavne pisarne pri Tajništvu ca občo upravo — porot: srednja
strokovna izobrazba,
iefa odseka za blagovni promet pri Tajništvu za gospodarstvo — pogoj: visoka strokovna izobrazba.
referenta za kmetiistvo pri TajniStvn za gospodarstvo — pogoji visoka strokovna izobrazba,
tržna inšpektorja pri Tajniitvo za gospodarstvo — pogoj: srednja strokovna izobrazba
gradbenega inšpektorja pri Tajništvu za gospodarstvo — pogoj: visoka strokovna izobrazba ali Nreanja strokovna izobrazba s desetletno prakso, referenta za razlastitve,*. nacionalizacije, promet z zemljišči ln za zemljiSki sklad pri Tajništvu za finance — pogoj: visoka strokovna izobrazba,
inšpektorja za delo pri Tajništvo sa d^lo — pogoj: srednja strokovna
izobrazDa,
prosvetnega inšpektorja pri Tajništvu za šolstvo, prosveto in kulturo
— pogoj: viHoka ali višja strokovna izobrazba,
prosvetnega inšpektorja pri Tajništvu za šolstvo, prosveto in kulturo
— pogoj: višja ali srednja -»trokovna izobrazba.
referenta za otroški dodatek pri Tajništvu za zdravstvo in socialno varstvo - pogoj: srednja strokovna izobrazba.
likvidatorja pri Tajništvu sa zdravstvo in socialno varstvo — pogoj: srednja strokovna izobrazba,
referenta za rehabilitacijo invalidov pri Tajništvu ta zdravstvo in socialno varstvo — pogoj: srednja strokovna izobrazba.
administrativne moči pri Cestnem nadzorstvu Ilirska Bistrica — pogoj: nlSja strokovna izobrazba,
katastrskega referenta pri Katastrskem uracju Ilirska Bistrica —> pogoj: srednja strokovna izoorazba,
dva pomožna katastrska referenta pri Katastrskem uradu Ilirska Bi* strica — pogoj: nižja strokovna izobrazba,
tri katastrske referente ali pomožne katastrske referente pri Kata* strskem uradu Koper — pogoj: srednja ali nižja strokovna izobrazba, referenta za gradbene in komunalne zadeve pri Zavodu za plan — pogoj: visoka strokovna izobrazba.
analitika pri Zavodu za plan - pogoj- visoka strokovna izobrazba, referenta za promet in blagovni promet pri Zavodu za statistiko — pogof; srednja strokovna izobrazba In
referenta za Kmetijstvo tn gozdarstvo pri Zavodu ca statistiko — pogoj: srednja strokovna izobrazba.
K pravilno kolkovani prošnji je do 10. oktobra 1958 priložiti izčrpen Mvljenjepis, prepis spričevala o šolski kvalifikaciji in prepis dokazil o
dosedanjem službovanju.
Časopisno-založniško in tiskarsko podjetje
»Kultura:<
Beograd, Moše Pijade 29-IE
Telefon št. 29-672. — Tekoči račun It. 101-707-1-77.
V začetku oktobra bo izšla prva številka časopisa
»SOCIJALIZAM«
GLASILO CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
V prvi številki so ti-le članki:
Milentije Popoviči
Ob programu ZKJ
Veljko Vlahovič:
Pojem in bistvo proletarskega intemaciona-
lizma
Krste Crvenkovskl:
Družbene osnove šolske relorme
Razen tega prinaša časopis še nekaj priloinostnih člankov, poročil ln beležk.
Naročnina za našo državo: letna 780 din, polletna 400 din. Posamezna številka v prodaji 150 din. — Letna naročnina za inozemstvo 1500 din.
Redakcija obvešča prejšnje naročnike časopisa »Komunist«, kakor tudi tiste, ki so že poslali naročnino za »Socijalizam«, da velja ta tudi za to leto s tem, da bo vplačani znesek računan kot redna naročnina na časopis od prve številke dalje.
Naročnino vplačujte na tekoči račun pri Komunalni banki štev. 101-707-1-77 »Kultura« - Beograd z oznako: Za časopis »Socijalizam-.
Časopisno-založniško in tiskarsko podjetje
»Kultura«
BEOGRAD, Moše Pijade 29/IH
Telefon 29-672
★
Tukaj odrežite!
CASOPISNO-ZALOZNISKO TISKARSKO PODJETJE
»KULTURA«
BEOGRAD, MoSe Pljada 29/111
Naročam se na
izvodov časopisa -SOCUALIZAM-
Letno — polletno* naročnino v znesku (780 din za letno naročnino)
v znesku (400 din za polletno naročnino) sem vplačal dne ______________________________
dinarjev
dinarjev
---------------------------- na	Vaš račun.
101-707-1-77 »Kultura« — Beograd ln prosim, da me uvrstite med redne naročnike.
Časopis pošiljajte na naslov:
Pošta:_____________________________________
Kraj:______________________________________
Ime in priimek: Ulica ln štev.:...
Nepotrebno prečrtajte!
‘O a,*. .	-----------------------------------------------------
^kfon », lltB KodKj. (*Wplsno'*aloln,*ko Podjetje »Ljudska pravica*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 0, telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 10/11, tel 20-307 m 23-021 - Kul-•1-838 _ PfJi	tel-	31-357	—	Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22-491 In 22-492 — Naročninskl oddelek Petkovškovo nabrežje 29, telefon 22-494 — Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica i,
ovalnica na Titovi cesti 15. telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250din, za tujino 500dln — Tekoči račun 600-705-1-1393 - PoStnl predal itev 42 - Poštnina olačan* v gotovini
RIO
LJUDSKA PHATIC*
tikt&tsuBt PODOBE IZ
POČASI, TODA ZANESLJIVO
9 S televizijskimi kamerami
• opremljeni umetni zemeljski
• sateliti bodo vremenarjem po-
• magali odkrivati In spremljati
• tropske viharje, ki jim pravi-
• mo orkani. Podatki o plasteh 0 oblakov bodo meteorologom
• odkrili značilne oblike orkan-C skih oblakov, Se preden se bo
• vihar dodobu zasnoval ln za-
• čel besneti.
Znano je, da se orkani razvijejo nad oceani, in sicer v tropskih krajih, daleč od goste mreže opazovalnih postaj na kopnem.
V nekem francoskem kmetijskem institutu preizkušajo nov stroj, ki ima zmogljivost 36 KM in v kratkem času spremeni v žaganje panj, ostanek po podrtem drevesu. Na jeklenem kolesu s premerom 71 cm je na vsaki strani po dvanajst zobcev, ki drobijo les
Dulrtbjtri 1*
KAVNA JUHA
umetniki in pisatelji- . ;jftj novani -prvi* kavarni na klavir Beethoven, , gfV> je Johann Strauss »***“ gg t valčke, v kavarni »pa'r*ja, redno sestajali	''rtu«
Z Dunaja so se Sirile po vsej Srednji IB v J® Evropi, zdaj pa jih	OJ*
ali oni obliki po vsem * ^ najske kavarne, ki s° vi**1! tele, zdaj niso v zavidanj ^ nem položaju. Po drugi * nj«B vojni močno tekmuj«0,dni4e«f »ekspressi«. Zastopnik *	r*K*“
dunajskih kavamarjev ^g^o, da spadajo kavarne v ^ 0» so imeli ljudje dovoli ^1)8^ so ure in ure posedali... ({»rt* brali časopise ali ^ ji Zdaj se vsakomur ^ bi ^ pijejo kavo samo zat?'lA osvežili za nadaljnje °e
PO TURSKEM OBLEGANJU SO NA DUNAJU ODPRLI PRVO KAVARNO *— ESPRESSO JE NEVAREN TEKMEC STARIH GOSTINSKIH OBRATOV
nevarni
mnogo na Dunaju, začeli odpirati kavarne po vsem mestu. Ustanovili so kavamarski ceh, ki Se zdaj obstaja. Prvi natakarji so nosili slikovite turške noše, po turškem običaju so gostje posedali v lokalu s klobukom na glavi.
Vrhunec so doživele dunajske kavarne v 18. in 19. stoletju, ko je bil Dunaj bogata prestolnica močne avstrtx>grske monarhije. Takrat so se v kavarnah sestajali
Zdravilo proti morski bolezni
Pred nekaj leti se je dr. Bombard odločil za pogumno dejanje. Na navadnem splavu je brez hrane ln vode preplul Atlantski ocean. S tem je hotel proučiti možnosti za rešitev brodolomcev na Širokem morju. Zdaj se odpravlja na novo pot. Proučil bo fiziologijo mornarjev in poklicne bolezni ljudi, ki živijo na morju. Upa, da bo prodrl v skrivnost morske bolezni.
»Cml vitez«
Pred kratkim so Angleži preizkusili v Avstraliji svojo doslej največjo raketo »Crni vitez-. Raketa je dosegla višino 500 km, njeno glavo pa so našli 80 km stran od kraja izstrelitve. Dolga je kakih 10 m in,pravijo, da bi lahko ponesla satelit v vesolje. In stroški izdelave? Okoli 48 milijonov funtov.	i
Zložljiva samokolnica
Neki ameriški lovec sl je Izdelal zložljivo samokolnico, na kateri prevaža plen, kadar ga je kaj. Torbica s sestavnimi deli tehta le 3,6 kg. seveda brez lesenih palic, ki ju lovec dobi v mladem gozdu. Zraven sodi tudi kratka ročna žaga
kruh iz morja
Drobne
Tl ODSTOTKOV ZA SMRTNO KAZEN
Gallupov Institut na Dunaju Je z anketo ugotovil, da Je tri četrtine Avstrijcev za ponovno uvedbo smrtne kazni. Približno 23 odstotkov anketirancev Je bilo proti ponovni uvedbi, dva odstotka ljudi pa Je odgovorilo, da Jim Je »popolnoma vseeno«.
AVTO IZ ALUMINIJA
Predsednik neke ameriške avtomobilske družbe Je napovedal za bližnjo prihodnost prvo serijo avtomobilov iz aluminija. Načrte ln model ao Izdelali italijanski tehnični strokovnjaki. Aluminijasti avto bo baje uporaben do 40 let, zato pa bo o tem primemo drag, saj bo stal 10.000 dolarjev.
NEPOSREDNO VPRAŠANJE
Turisti, ki »o namenjeni v srednjeameriško republiko Nl-karaguo, morajo na konzulatu Izpolniti obrazec, kj vsebuje med drugim tudi tole vprašanje: »Ali nameravate po prihodu a silo prevzeti oblast?«
REKORDER NA KOLESU
Švicarski kolesar Walter Bucher Je postal svetovni prvak v hitrostni vožnji za motorjem. V te) nenavadni disciplini Je dosegel na svetovnem prvenstvu povprečno hitrost 18 km na uro.
ROBOT KOT BLAGAJNIK
V Paddlngtonu so angleške železnice uvedle prvega avtomatičnega blagajnika, se pravi elektronski računski stroj, ki sestavlja ln Izpolni uje plačne spiske. Na uro Izračuna 750
&lač. Strokovnjaki pravijo, da o en sam robot prihranili blagajni državnih železnic okoli osem milijonov dinarjev na leto.
KOVANCI VZ VODNJAKOV
Italijansko kasacljsko sodišče Je odločilo, da zagreši kaznivo dejanje, kdor pobira Iz vodnjakov kovance, ki Jih tja mečejo domači ln tuji turisti. V razlagi Je rečeno, da so vodnjaki občinski ln Je torej last skupnosti tudi denar, ki se nabere v njih.
V minulih 200 letih so imeli na Japonskem 25-krat hudo lakoto. Stalno pomanjkanje je Japonce utrdilo v neverjetni skromnosti. Suhi riž, surove ribe, školjke ln alge so poglavitna hrana prebivalcev dežele, ki ima komaj šestino obdelovalcev zemlje. Zlasti po drugi svetovni vojni se je na Japonskem močno razmahnila nova gospodarska panoga: pridobivanje hrane iz morskih alg. Večji posnetek kaže ribiške žene, ki ob oseki nabirajo alge med kamenjem, na manjšem pa vidite obalnega prebivalca, ki jih sortira po kvaliteti in jih suši podobno kot tobak.
Pedersen se je sprehajal po parku v okolici Kjobenhavna. 7 drevesa mu je padlo nekaj prei noge. Majcena veverica s krvavim noskom je ležala na tleh. Pedersen jo je pobral in jo doma začel krmiti z mlekom. Živalca je dorasla ln zdaj veselr poskakuje v gospodarjevem domu. Na sliki: veverica pije mlekr lz stekleničke.
I