Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 11. marca f956
Štev. 59. Leto X- (XVI*.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNDK
Urodoiitvo in upr«ya: Mariboi, Gosposka ul. ** ' ieleton uredništva 2440, uprave 24&t Ichaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejeman v uprav* ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun šL 11.409
99
JUTRA
99
Hmm Hitiegeuega udata
ne PARIZ. NE ŽENEVA, AMPAK LONDON.
PARIZ. 11. marca. Na včerajšnji kon ferenci zastopnikov locarnskiii podpisnic se je napravil sklep, da se pogajanja v četrtek nadaljujejo v Londonu in 'la se ho za petek sklicana seja Sveta društva narodov vršila v soboto, in sicer v Londonu in ne v Ženevi. Tukajšnji časopisi se obširno bavijo s prenosom posvetovanj v London. To se tol-Vn.iči s tem, da ni mogel Eden prevzeti •lase v Parizu vse odgovornosti spričo vztrajanja francoske zahteve za odločen Postopek proti Nemčiji. Anglija zahteva samo moralično obsodbo nemškega udara. nato pa naj bi se pričela pogajanja z Nemčijo v svrho sklenitve novega Lo-Carna.
PRENOS POGAJANJ — ZNAMENJE RAZDVOJENOSTI.
LONDON, 11. marca. Prenos posvetovanj locarnskih podpisnic v London se smatra kot znamenje velike napetosti in razdvojenosti med zapadnimi silami. »Times« pišejo, da ni mogla angleška delegacija v Parizu prevzeti odgovornosti nase. To je prvi vzrok prenosa pogajanj. — Drugi vzrok je v tem, da bo Nemčija lažje odposlala svojega zastopnika v London, kakor pa v Ženevo ali Pariz. Ko se le znašla angleška delegacija pred alternativo, -da izpolnj napram Franciji sprelete locarnske obveznosti in kolektivnega Postopanja proti Nemčiji v svrho oposta-vitve statusa quo v porenski coni, se je Eden odločil za prenos pogajanj v London. Francija pa zahteva od Anglije soudeležbo pri gospodarskih i n finančnih sankcijah proti Nemčiji, ki naj bi se sklenile pred društvom narodov.
ELANDIN: UKINEJO NAJ SE SANKCIJE PROTI ITALIJI.
LONDON, II, marca. Mnogo pozornosti je zbudila v političnih krogih zahteva francoskega zunanjega ministra Flandina, da naj se sankcije proti Italiji ukinejo, da se bo potem Italija lahko udeležila sankaj proti Nemčiji. Eden se je tem odločno llOrl, nakar je Baldwin dal telefonično navodilo, da se pogajanja prenesejo v London.
NEMČIJA GRADI V PORENJU UTRDBE?
PARIZ, 1.1. marca. Iz Berlina poroča "Ne\yyork Hcrald , da je Nemčija že pri '•p.lu graditi v zasedenem Porenju defen-Zlv«e utrdbe. Berlinski vojaški krogi Povdarjajo, da gre izključno za obramb-ukrepe.
FRANCIJA STAVI DVA POGOJA.
„ PARIZ, 11. marca. Reuter poroča:
fbvi mestni n&mmu
i
Mestni svet mariborski je na sinočnji seji soglasno sprejel proračun za novo budžetno leto — Dohodki so predvideni na 56,866.550 Din in na prav toliko tudi izdatki - Novi proračun je za okroglo dva milijona višji od lanskega in ne predvideva novih davčnih bremen in tudi ne nobenih novih investicij
števane vse neobhodne potrebe, tako o-sebne, kakor materijalne, da se bo mogel občinski obrat v bodočem letu nemoteno vršiti. Posamezne postavke proračuna so
V mestni posvetovalnici se je vršila sinoči proračunska razprava, ki jo je vodil mestni predsednik g. dr. Juvan. Uvodoma se je spomnil umrlega člana mestnega sveta g. Janka Tavčarja, ki je bil
h uokoduc	fočfa
NOVA OFENZIVA?
ASMARA, 11. marca. DNB poroča: Italijansko vrhovno poveljstvo je odredilo nadaljevanje vojnih operacij na vseh frontah. Zdi se, da se nova italijan ska ofenziva razvija v dveh pravcih.
ŠTIRJE PREDLOGI V ABESINSKEM VOJNEM SVETU.
DŽ1BUTI, 11. marca. Radio Asmara. V Dessiju je bil dolgotrajni vojni svet, na katerem so se izluščili štirje predlogi: Visoka duhovščina forsira izklicanje sve le vojne proti beli rasi. Druga struja zastopa mnenje, naj se usoda države pre
.......................  _	^	zvišane	samo	v	primeru	neobhodne po-
dolga leta vnet delavec mestne občinske . trebe, ali pa po sklepih mestnega sveta.1 pugti Ženevi. Tretja struja svetuje ne uprave. Nato je predsednik sporočil
mestnemu svetu, da je čestital ministrskemu predsedniku k srečni rešitvi pri atentatu v narodni skupščini, kar je mestni svet z odobravanjem odobril.
Sledilo je takoj nato poročilo finančnega referenta, ki ga je podal član mestne-
VARČEVANJE PRI OSEBNIH IZDAT- gušu, da se odreče prestolu v prid pre-
Klfj.	f	,	stolonasledniku Vossenu. Četrto mnenje,
n ,	„	ki ga zastopa neguš sam, pa je, zbrati
Posebna pozornost je v proiacunu po j ,	■	,	,	i	•	i
navodilih finančnega ministra posvečena «« ^."^nske arnu.dc pod vulezmn a-
osebnim izdatkom. Prejemki mestnih ‘^Jevanja vojnih akcij, docm b. abc-u v.um m	/	,	i	sinski zastopniki pri evropskih pnjate-
usluzbencev so reduciram po sklepu mest;
_ , ,	.	„ , . . . ,, . j ljih skušali doseči čim ugodnejše mirov
c ,	,	, n „ nega sveta. Celokupni osebni izdatki z i J .
ga sveta g. S abot y namesto g. Puse- aktivnJnii pre!emki, pokojninami, vdovni-!ne P°^e-
11 na' -	.	i -	,1	nami, miloščinami in drugimi v službeni
Proračun mestne občine mariborske pragmatki predvidenimi dajatvami mest-	U	S&itit-
tvori s proračunom mestnih podjetij ce- „.h flClll-httlinov hrft, mestnih podjetij iV ^
uih uslužbencev brez znašajo 16.20% proračuna mestnega za-.	.	:	klada, osebni izdatki podjetij brez mest-
nega proračuna. V proračunskem osnut- a zakJada pa znašajo 7.70% proračuna ku izkazujejo razhodki mestnega»zaklada me£lnjh podjetij>
Din a6.866.a50 m prav toliko dohodki, --j v letošnjj
proračun niso vnesena nova Proračun brez mestnih podjetij je za Dln||nesta a,. nepopoinjena
prazna mesta po
135.904 nižji, proračun mestnih podjetij l se<janjeni proračunu. Po navodilih finan-brez mestnega zaklada pa za 2,598.369 ■ čnesa min;stra se mora za popolnitev Dm višji od lanskega.	|	niest	zaprositi	za	odobritev	pri-
'oto in predstavljajo dohodki in izdatki mestnih podjetij samo eno partijo mest-:
sem
rancija je pripravljena na razgovor z
Posamezne partije so s celotnim proračunom v naslednjem procentuainem razmerju:
IZDATKI:
Narodna skupščina je včeraj nadaljevala proračunsko razpravo.
Pred nadaljevanjem razprave o proračunu je predsednik sporočil, da je prejel od tiar. posl. Tasa D i n i č a, o katerem se trdi, da je pobegnil v inozemstvo, brzo
stojno oblast. Tudi bi se morali po navo-j javko, v kateri najodločnejše protestira dilih finančnega ministra izločiti iz ob-; wroti takemu podtikanju. Sklicuje se tudi črnske službe vsi nepotrebni in odvisni na svoje pismo, ki ga je poslal že 7. trn.,
uslužbenci. Oddelki in odseki, ki niso ne.
Osebni razhodki 11.40%, splošna mest- °Miodtio potrebni, bi se morali ukiniti, so-
1 rodni spojiti, njih uslužbence m osebne izdatke pa bi se moralo reducirati za najmanj 10%. Prav tako predvidevajo na-
bfnfijb pod pogojem: 1. da nemška '°jska evakuira porensko cono in 2., da I*' konferenca vrši v Ženevi pod egido ruštva narodov.
. Pariz.. 11. murca. Iz Epinala poroča h'- da g0 polki, ki garnizonirujo v Epi-Remireinontu in Saint Dizicrn j r*nili iz svojih vojašnic in zavzeli po-0ZaJ na obmejnih utrdbah.
^ESTO STAREGA TORPEDIRANEGA LOCARNA NOVI IN BOLJŠI. BERLIN, 11. marca, DNB poroča o k sanjo »Deutsche Allgemeine Zcitung«, d YUs’otav^ja L položaju med drugim sle jt.	Britanija	sprejme	jamstvo	za
^ »tlerjev mirovni pakt. potem ne preo-'Diigcgn kakor, da se že torpedira-1 ocarnaki pakt zamenja z mnogo bolj-nb novim«.
na uprava 2.29%, mestne davščine 0.48% mestni dolgovi 14.44%, gradbena uprava 4.12%, gasilstvo 0.20%, zdravstvo 3,65%, socijalno skrbstvo 5.17%, šolstvo 2.39%, znanost, umetnost in prosveta 0.45%, obrt, trgovina in tujski promet 0.39%, vojaštvo 0.03%, raznoterosti 1.90%, mestna podjetja pa 53.09%.
DOHODKI:
Splošna mestna uprava 0.59%, mestna davščina 29.40%, gradbena uprava 1.45% socijalno skrbstvo 0,09%, raznoterosti 0.13%, mestna podjetja pa 57.38%.
Izdatki regulacijskega sklada izkazujejo Din 465.000 in prav toliko tudi dohodki. Izdatki mestnih ustanov so izkazani v znesku Din 23.754.17, dohodki pa Din 19.500.07 in znaša primanjkljaj 4.254.10 Din.
Proračun, ki je bil predložen mestnemu svetu, je elaborat posebne komisije, ki je pri odobritvi upoštevala navodila finančnega ministra za sestavo letošnjega proračuna. Poglavitno svojstvo proračuna je uravnovešenje in je bilo ravnotežje doseženo predvsem v znižanju izdatkov. Vsi. občinski dohodki so nedeljiva celota. Kot takšni se stekajo v eno občno, skupno občinsko blagajno, iz katere se morajo poravnati vse občinske potrebe, ki so tudi nedeljive celote, V zvezi s tem načelom je moralo mestno knjigovodstvo, kakor tudi komisije upoštevati takozva-110 načelo proračunske popolnosti, ki zahteva pravilno budžetirauje, da so vne šene v proračun vse vrste občinskih dohodkov in razhodkov in to v popolnem kosmatem iznosu, brez kakoršnegakoli odbitka. Vse to je izvršeno sistematično in praktično, tako da je proračun v svoji celoti tudi pregleden.
Proračun je sestavljen v znamenju nominalnem iznosu Din 6,160.000, in sicer [Skrajnega varčevanja, vendar pa so upo-
o katerem pa je izjavil predsednik Čirič, da ga ni prejel. Ker je ta brzojavka v zvezi z dogodki v narodni skupščini, jo bo odstopil imunitetnemu odboru. V nadaljevanju proračunske razprave je nato podal kmetijski minister g. Stankovič svoj ekspoze. Ža njim sta govorila nar, posl. Života Milanovič in Djura Cejovič, nakar je bil proračun kmetijskega ministrstva odobren.
Ob 11. se je pričela razprava o proračunu trgovskega%ninistrstva. Po ekspo-zeju ministra dr. Vrbaniča je predsednik skupščine sporočil, da je prejel od notranjega ministra dopis, v katerem zahteva, da se tudi poslanca Srnko Vukanovič in Tasa Dinič izročita sodišču. O tem bo razpravljal imunitetni odbor. Nato se je nadaljevala razprava o proračunu trgovinskega ministrstva.
Pred debato o proračunu trgovinskega ministrstva je prečital predsednik skupščine dopis ministra dr. Korošca, v katerem se zahteva, da se tudi narodna poslanca Tanasije Dinič in dr. Srbko V tika n o v i č izročita preiskovalnim oblastem. Nato je sledila razprava o trgovinskem proračunu, ki se je sprejel. Zatem je imel ekspoze minister za promet dr. Mehmed Spaho. Prometno ministrstvo iz kazuje 2171 milijonov dinarjev izdatkov in 2.109 milijonov dohodkov. Po končani debati se je tudi ta proračun sprejel iti je sledil ekspoze ministra za socialno politiko Dragiše Cvtekoviča. Potem ko se je tudi ta proračun sprejel, je sledil ekspoze ministra za telesno vzgojo dr. Josipa Roglča, o katerem še bomo poročnik Po odobritvi proračuna ministrstva za telesno vzgojo se je ob 19. seja zaključila in se nadaljuje danes dopoldne ob 9. Na dnevnem redu je proračun državnih dohodkov, finančni zakon, poročilo imunitet nega odbora, poročilo odbora za proučitev reslucije o prehrani pasivnih krajev Nadaljevanje na drugi strani.) in poročilo odbora za prošnje in pritožbe:
vodila finančnega ministra za sestavo letošnjega proračuna, da ne sme biti nobenih povišanj v službi, dokler ne bo izdan statut po zakonu o mestnih uslužbencih.
MESTNE DAVŠČINE
so predvidene v novem proračunu iste, kakor so bile lansko leto. Ni uvedena nobena zvišana davščina. Zaradi mestnega veseličnega davka je sicer predložena nova uredba, ki pa ne spreminja finančnega efekta. Tudi je bila bredložena mestnemu svetu sprememba uredbe o uvoznini v toliko, da se nekateri predmeti drugače tarjfirajo. Glede efekta posameznih davščin je referent pripominjal, da se je kalkuliralo previdno in reelno, upoštevaje današnje gospodarske in denarne prilike. Vendar pa predstavlja eiekt davščin skrajni maksimum, tako da bi u-tegniio biti vsako zvišanje škodljivo občinskemu gospodarstvu.
OBČINSKI DOLGOVI.
Mestna občina mariborska je med prvimi, ki vrši naravnost vzorno svojo anuitetno službo vkljub hudi gospodarski krizi. O koncu lanskega leta so znašali dolgovi mestne občine mariborske skupno 63,881.633 dinarjev in je bilo lansko 'eto odplačanih 3,756.036 Din, K dolgovom pa je še prišteti znesek 2 milijona dinarjev, tako da znašajo občinski dolgovi skupno 63.125.597 Din. Tekom letošnje ga leta bo realiziran še ostanek že sklenje nega posojila v iznosu Din 6.600.000 in so v proračunu že predvidene obresti tega posojila.
Lani je mestna občina mariborska v celoti odplačala pet posojil v skupnem
Mariborski »Večerni k« Jutra
mmmmmmm/mmmmmmmnmmmmamm-ftnmmsm
pri Pokojninskem zavodu, tri posojila pa pri podružnici Hranilnice dravske banovine v Celju. Vse anuitete je mestna občina lani plačala. Mimo tega pa ima mestna blagajna -pri raznih denarnih zavodih znatna dotoroimetja na račun anuitet za letošnje budžetno leto. Z ozirom na vse te ugotovitve je član mestnega sveta g. Saboty priporočal mestnemu sve tu naj sprejme proračunski osnutek, tako kakor je predložen.
GENERALNA DEBATA.
Sledila je nato generalna debata. K besedi so se priglasili člani mestnega sveta gg. P e t e j a n. H r a s,t e 1 j, Meglič in Grčar. Vsem je odgovoril na njihova izvajanja mestni predsednik in dal proračun na glasovanje. Za proračun nista glasovala člana mestnega sveta gg- Pe-tejan in Grčar.
Prav tako soglasno se je sprejela postavka za postavko pri podrobni razpravi o novem proračunu. Osebni izdatki so predvideni v novem budžetnem letu na 6,421.937 Din, izdatki splošne mestne u-prave na 1,293.200 Din, izdatki mestnih davščin na 264.000 Din, mestnih dolgov na 8,099.050 Din, gradbene uprave na Din 2,319.900, gasilstva 144.500. zdravstva 2,053.500, socialnega skrbstva na Din 2.908.270, šolstva 1,347.480, za znanost.
umetnost in prosveto 258.100, za obrt, trgovino in tujski promet 221.000, za vojaštvo 20.000, za raznoterosti 1,073.290, za mestna podjetja pa 30,442.290 dinarjev.
Dohodki pa so v novem proračunu predvideni; in sicer: splošna mestna u-prava 331.290 Din, mestne davščine Din 16,559.420, mestni dolgovi 6,080.320, ceste, ulice in trgi 810.950. socialno skrbstvo 46.100, raznoterosti 70.000, mestna podjetja pa 32,968.470 Din.
Izdatki regulacijskega sklada so v novem proračunu predvidni na 465.000 in na prav toliko tudi dohodki. Izdatki mestnih ustanov pa znašajo 23.754 Din, dohodki 19.500, tako da znaša primanjkljaj, ki je edini v proračunu, 4.254. Mestni svet mariborski je nato sprejel dva sklepa finančnega odbora v proračunu, od katerih zadeva prvi davčne olajšave novih zgradb glede kanalščine in vodarine, drugi pa prispevek za otroke v Počitniških kolonijah na morju in na Pohorju, ki je po mnenju finančnega odseka previsok. Tudi je mestni svet sprejel uredbo o veseličnem davku, ki pa ne bo nič spremenila finančnega efekta. Prav tako je odobril spremenjeni tekst nekega člena v uredbi glede prirastka rine.
Po živahni podrobni razpravi je mestni predsednik ob 20.30 zaključil proračunsko razpravo.
Grozen umor v Delnjelendavsk h goricah
Štirje obtoženci se zagovarjajo pred velikim mariborskim senatom
Veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obravnaval gnusen slučaj umora, ki se je izvršil dne 10. novembra 1935 v Dol-njelendavskih goricah. Zavist po denarju in strast sta privedla na zatožno klop tri moške in eno žensko, ki so se morali zagovarjati pred sodniki radi umora, oz. radi nagovarjanja k umoru malega posestnika Jožefa Kepeja. So to 21-letni delavec Štefan Sečkar, 28-letni delavec Janez Hozjan, 54-letni konjač Ivan Vaš in 48-letna posestnica Katarina Kepe. Sečkarja in Hozjana je državni tožilec obtožil, da sta dogovorno in po zrelem prevdarku umorila Jožefa Kepeja, Vaša in Kepejevo pa, ker sta Sečkarja in Hozjana nagovarjala, da naj izvršita umor. Ves dogodek, ki je svojčas razburjal vse prebivalstvo dolnjelendavske okolice, se je odigral tako, kakor ga lahko čitamo v najbolj zamotanih kriminalnih romanih. Na drugi strani pa nam dejanje samo priča, kako globoko je padla morala našega podeželskega ljudstva.
KAJ PRAVI OBTOŽNICA.
Iz obširne obtožnice .posnemamo sledeče:
Dne 11. novembra 1935 okrog 6.45 je
prišel na orožniško postajo v Dolnji Lendavi Jožef Biro iz Gaberja in povedal, da je šel nekaj časa poprej po naročilu obdolženke Katarine Kepejeve iskat njenega moža Jožefa Kepeja v njegovo klet v Dolnjelendavskih goricah, ker ga še od prejšnjega dne ni bilo domov, iu ga našel na travniku kakih 300 korakov nad hišo Elemirja Dervariča umorjenega. Takoj se je podala na kraj zločina orožniška patrulja, ki je tudi o tem obvestila sodišče. Sodna komisija je ugotovila, da je bilo truplo oblečeno v praznično obleko. Pokojni je ležal na trebuhu in mu je bila glava naravnost stlačena v zemljo. Tudi je bila glava tako poškodovana, da so se vlivali iz zevajočih ran možgani. Pod vratom se je našel kos odlomljenega kola, zraven trupla pa je ležal drugi odlomljeni kos, popolnoma okrvavljen. Obdukcija je ugotovila, da je dobil pokojni silne udarce po levi strani glave in izgleda, kakor da bi padel en udarec vrh drugega. Loba-uja mu je bila razbita in bi tudi vsaka zdravniška pomoč bila brez uspeha. Po mnenju izvedencev je najbrže prvi udarec omamil pokojnega tako, da je padel in da so bili nadaljnji udarci prizadjani na tleh ležečemu. To se sklepa iz tega,
ker je bila po lokalnem ogledu cela glava vtlačena v zemljo.
KDO JE MORILEC?
Orožniki so takoj začeli iskati storilce. Znano jim je bilo, da je imela žena pokojnega Kata Kepe intimno razmerje z nekim Ivanom Vašem. Tudi so slišali, da je Kepejeva na slabem glasu. Zaradi tega so orožniki prišli do sklepa, da morata Kepejeva in Vaš o umoru nekaj vedeti. Tudi so bili orožniki prepričani, da je šlo imenovanima za tem, da spravita Jožefa Kepeja s sveta, da zamore potem njegova žena poročiti konjača Ivana Vaša. O stvari so začeli poizvedovati v tej smeri, kje da je bil pokojni dne 10. novembra, od časa, ko se je podal z doma v Lendavo k maši. in kje je bil pozneje. Nadalje so poizvedovali tudi, s kom je bil pokojni istega dne skupaj. Ni bilo dolgo in že so orožniki ugotovili, da so bili kritičnega dne skupaj prvi trije obdolženci s pokojnim Jožefom Kepe-jem. Ko so orožniki te tri zaslišali, so kmalu ugotovili, da se njih izjave ne strinjajo. radi česar se je njihov sum zoper Sečkarja, Hozjana in Vaša tem bolj utrdil. Ko sta videla, da ni nobenega ‘izhoda več, sta končno Sečkar in Hozjan priznala, da sta usmrtila Kepeja po zasnovi Ivana Vaše. Vaš pa je orožnikom povedal, da se je naprant njemu, že meseca avgusta 1935 Katarina Kepejeva pritožila radi svojega moža ter ga nagovorila, da spravi njenega moža s sveta, ali pa naj dobi za to njenega mejaša pri kleti Janeza Hozjana. Tudi mu je dala Kepejeva vrv, katero naj bi nesel Hozjanu. da ta zadavi Jožefa Kepeja. Z ozirom na te ugotovitve so orožniki tudi zaslišali ženo pokojnega, ki pa ni hotela ničesar vedeti o zadevi. Vsi obdolženci so bili nato 12. novembra aretirani.
KAJ JE DOGNALO SODIŠČE.
Pokojni Jožef Kepe je bil dolgo let železniški delavec in je imel v Gaberju hišico in nekaj zemlje. Bil je poročen s svojo ženo od leta 1909. Kot železniški delavec je zjutraj ob 6. uri odšel z doma in se vračal šele proti večeru domov. Zakonca nista imela otrok, pač pa sta imela pri sebi 14-letnega nečaka Jožefa Božika. Pred leti si je kupil pokojni v Dolnjelendavskih goricah majhen vinograd, katerega je vsako nedeljo posečal. Pokojnega slikajo vsi, ki so bili v tej stvari zaslišani, 'kot dobrega in skrbnega gospodarja, ki je bil varčen, ki je imel svojo ženo rad, pač pa je tu pa tam. bolj globoko pogledal v kozarec. Popolnoma drugače pa govore ljudje o ženi Katarini Kepejevi. Kmalu po poroki s pokojnim je imela razmerje z nekim sosedom. Leta 1918 pa je imela razmerje z nekim ciganom, ki je bil v Budimpešti, kamor je šla tudi ona m ostaia pri njem skoraj tri mesece. Ko se je vrnila zopet k možu, ga je prosila odpuščanja in ji je mož tudi odpustil. Kmalu zatem pa je počil v sobo skozi okno strel in pokojni je bil zadet v levo oko, ki se je razlilo.
Planica 15. marca
Din 75.—
Prijave do petka 12. ure
Takrat so takoj obdolžili dejanja ljubimca obdolženke cigana Koštancija, ki pa je zbežal v Ameriko, da se odtegne zasluženi kazni. Brez dvoma je že takrat šlo Kepejevi za to, da se znebi svojega moža. katerega ni nikdar ljubila. Zadnje leto pa je imela obdolženka razmerje s soobtoženim Ivanom Vašem.
IZPOVED IVANA VAŠA.
Pred sodiščem je obtoženi Ivan Vaš izpovedal, da je dobro poznal pokojnega, s katerim sta si bilk dobra. Prav dobro je tudi poznal njegovo ženo in ie končno priznal, da je imel že skoro celo leto z njo intimno razmerje in da mu je ponovno tožila, da ne more več živeti z možem, ker jo vedno pretepava, radi česar da ga bo zaklala, da se ga reši.'Ko pa je obdolženka videla, da s samimi pri' tožbami nič ne doseže, je začela prigovarjati Vaša. da naj on nekaj ukrene, da se bo znebila moža. Rekla mu je. naj se obrne na njenega mejaša Janeza Hozjana, ki da naj spravi moža na drugi svet in da mu bo za to že plačala. Vas se je res nato obrnil na Hozjana in ga začel nagovarjati. Povedal je, da mu je Kepejeva izročila tudi vrv, s katero naj Hozjan zaduši ali obesi njenega moža. Nadalje je Vaš izpovedal, da je bil dne
10.	novembra 1935 skupaj s Hozjanom in pokojnini, da pa takrat ni nagovarjal k izvršitvi dejanja in da ne ve. kako se je grozno dejanje izvršilo. Pač pa je priznal, da je še istega dne okrog 18. ure šel h Kepejevi ter jo vprašal, če je mož že prišel iz kleti domov, dobil pa da je negativen odgovor. Vaš je tudi zatrjeval, da on sam ni imel nobenega vzroka-da bi se odstranil pokojni in trdil, da je vse to storil le kot posredovalec Katarine Kepejeve. Vaš se je namreč name-* raval poročiti z neko drugo žensko.
Da sta pa hotela Katarina Kepe iu Ivan Vaš Jožefa Kepeja spraviti s sveta in da sta na to delala že precej časa po načrtu, sledi tudi iz izpovedb neke priče, ki pravi, da je Katarina Kepejeva nekega večera meseca septembra 1935 ob priliki nekega razgovora o poljskih tatovih rekla, da bi želela, da bi ob priliki. ko bi prišel njen mož na njivo, ustrelil s puško in da bo dala za to še nagrado 5000 Din,
V RAZPRAVNI DVORANI Št. 53.
Obravnava se je pričela ob 9. Predsednik velikega kazenskega senata je s. o. s. Lenart, prisedniki pa s. o. s. dr. Tom-bak, Zemljič, dr. Kotnik in Kolšek. Obtožbo zastopa državni tožilec dr. Hojnik, zagovorniki: dr. Šnuderl, dr. Kukovec, dr. Brandstatter in dr. Miler.
Koncert »Trboveljskega slavčka4* v Unionu
Zeljno pričakovani so nastopili naši mali junaki iz Trbovelj v soboto 7. t. m. zvečer pri nas v Mariboru. Reka ljudi, ki je kar konca ni hotelo biti, je napolnila Unionsko dvorano. Po navdušenem pozdravu zbrane množice so dragi nam gostje zapeli za uvod pesmico »Mi sme pa od tam doma«, ki je postala nekak njihov simbol. Nato je sledilo osemnajst pesmi, osemnajst divnih cvetov našega glasbenega bogastva. »Čače moj!« nari-caljka, narekovane za ocem, globoko ob-šuteno istrska pesem-žalostinka za umrlim očetom, je za naše ljudi nekaj posebnega. Harmoniziral jo je kastavski Istran Ivan Matetič-Ronjgov. Delo je zlasti v dekliških glasovih zgrajeno re-čitativno. Silno nežne samospevne vložke je zapela Koritnikova Rezika tako prisrčno lepo, da so se marsikomu posvetile solze v očeh. E. Adamičev Venček slovenskih mladinskih narodnih pesmi sestoji iz štirih biserčkov. »Sijaj, sijaj sončece« začenja enoglasno, v drugi at tretjj kitici se pridružijo nižji glasovi.
j »Zima odhaja, pomlad prihaja ...« je pri-prosta, živahna otroška pesmica. Jutra-njica nam zadoni iz narodne »Lepo jutro!« ki jo spremlja srebrn zvonček. »Jezus sadil je vinograd« spada med lirske nabožne pesmi naših goric. Lep, mehek napev, ki v brenčečem zboru prekrasno ponavlja zadnji dve vrstici vsake kitice. Iz Adamičeve harmonizacije »Tiri, tiri tinje, mi smo pasli svinje...« vriska prešerna, brezskrbna pastirska hudomušnost. — Ciril Pregelj je zložil na Župančičevo šegavo-poučno »Zlato v Blatni vasi« mladinsko skladbo, polno norčavosti in zlatega otroškega razpoloženja. »Ljetni pljusak« Miloja Milojeviča je dramatski sijajno obdelana slika nenadne poletne plohe ob košnji. Blisk, kratek naliv in zopet svetlo, zmagovito božje sonce. Istega skladatelja »Sankanje« (Imam sanke molovanke), živahno delce, polno razposajenega sankaškega nastrojenja, je zloženo v narodnem duhu na besede M. Joviča. Karel Pahor je bil na tem koncertu zastopan s svojimi
»Bendimači«, pesmijo-šaljivko, v kateri Radivoj Rehar pripoveduje o malih, podjetnih junakih, ki hočejo celo dolino oskrbeti z vinsko kapljico. Razpoloženje je prav dobro zadeto. «Očka poje uspavanko«, delo dr. D. Švare, je težka skladba na pesem V. Tavčarja. V neobičajnih postopih poje očka uspavanko svojemu Mirančku, dokler ga ob izredno posrečenem zaključku »in v zibelko v Grosuplju« ne zaziblje v božji sen. Belokranjska narodna »Zeleni Jurij« užiga s svojo zdravo, prekipevajočo elemen-tarnostjo, ki iz pesmi kar srši. Matija Tomc je izborno zadel narodni ton od začetnega probojnega Haj! skozi celotno besedilo »jurjevanja« pa do končnega pristnokranjskega »ijiih. ijiih, ijiih!«
Po odmoru je ob viharnem pozdravljanju občinstva stopila tia oder naša znanka Rezika Koritnikova in nam je zapela Kogojevo »Ko smo spali« (besedilo Leopoldine Leskovčeve) in tri Adamičeve skladbe: »Uspavanko« (Spanček. zaspanček, črn možic) iz pesniške zbirke Vide Jerajeve, »Slanico« (včeraj še zelena bila je poljanica) na besede Ivana Stjepka in »Veselo pesem« (V zeleno polje, v zelen log...) z Zvonimirjevim besedilom. Skladbe so lahke, mehke in
silno prikupne. Rezika je ob mojstrskem spremljevanju dr. Danila Švare podala vse pesmi s tako nedopovedljivo prijetnim, nežnim, jasnim, kakor zvonček donečim sopranskim glasom, s tako pri' srčnostjo, da je takoj potegnila hvaležne poslušalce za seboj. Za vsako pesniip je vstala prava burja odobravanja 'J1 iskrenega priznanja. Ko se po zadnji točki ploskanje le ni hotelo poleči, je prišla pred klavir poleg Rezike še altistka VI* drigarjeva Pepca in sta nato obe v pre' krasnem dvospevu podali Vodopivčevo »Pojdimo spat« (besedilo Karel Širok)-Pepcin alt takoj zagrabi in osvaja. Njena glasovna barva se z Rezikino čudovito zliva. Pesem je tako ugajala, da sD jo morali ponoviti. Dr. Švara je klavir' sko spremljavo po večini sam izredn0 fino in okusno improviziral.
V tretjem delu so prišle na vrsto štj1'1 skladbe s spremljevanjem klavirja-Bravničarjeva »Dva polža« (Srečah1 dva polža sta se vrh gore) na ŠirokoVc besede ima nekaj skritih težkih nies • doni pa prav prijetno in ugaja. Mirkov® »Jurijeva« z Utvinini tekstom (Zacinit' ijali beli zvončki pesem so veselo) .ie l7/' redno hvaležna skladba, podprta v klavirskem delu kar se da smiselno. Uvaja'
Mariboru, dne 11. 111. 1936.
BjgffMmu»wr»nnM IM—UH Ml—
Dopoldne so bili vsi štirje obtoženci [ jeva vsako krivdo taji. Razprava ob .ča-| predstave. Veljajo globok« znižane cene
zaslišani: Hozjan in Sečkar sta krivdo | su poročila traja. Priznala, Vaš pa le deloma, dočim Kepe-
fkodimke m /Miške moihu
Pred zaključkom maribor. šahovskega turnirja
Kdo bo zmagovalec: Stupan, Konic, Lešnik, Llppai?
Včeraj zvečer se je tekmovanje za šahovsko prvenstvo Maribora nadaljevalo, '•n sicer se ie odigralo 10. kolo, ki se je končalo s presenečenjem, tako da je domnevni placement sedaj zrahljan. Tekmo vanje je sedaj postalo zelo napeto, ker se ne more predvidevati, kdo bo pravzaprav izšel iz tega zanimivega tekmovanja kot zmagovalec. Izgledi na ponosni naslov prvaka imajo še štirje igralci, in sicer Stupan, Konič. Lešnik iti dr. Lippasi, tako, da bo odločitev padla v zadnjem kolu, ki se bo odigralo v petek 13. tm.
Rezultati včerajšnjega 10. kola so bili naslednji: dr. Lippai je premagal Per-
glerja, Bie-n Šuštarja, Konič Mešička, Lešnik Stupana. Partija Dobrila: Strniša se je končala remis, partija Lobkov; Kukovec pa se je prekinila. Prav tako je bila že v drugič prekinjena partija Lobkov :dr. Lippai. Stanje po 10. kolu je naslednje: Stupan S, Konič 7 in pol. Lešnik 7 in pol, dr. Lippai 7 (l), Kukovec 6 in pol (1). Bien 6 in pol, Lobkov 4 (2), Mešiček 3, Pergler 3, Sterniša 2 in pol, Šuštar 1 in pol, Dobrila I točko. V zadnjem kolu se srečajo Mešiček:Šuštar, Lobkov: Konič, Perg'ler:Kukovec, Dobrila:dr. Lippai, Stupan:Stemiša in Lešnik:Bien.
Danes sreda:
Svečana premijera!
Fenomenalna opereta
HtoH
»Grajska klet«. Dnevno koncert ruske I! balalajke.
Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela od g. Dr. Janka Dernovška, primarija v Mariboru, 200 Din mesto cvetja na grob blagopokoinega g. Janka Tavčarja. Odbor izreka najlepšo zahvalo.
»Putnik« nani poroča o sledečih voznih olajšavah. Praha 6. do 15. marca spomla-
GRAJSKI KINO. Danes, sredo, svečana Premijera največje operete
»VESELA VDOVA«.
Imena Lehar. Chevalier, Janette Mac Donald povejo vse! Naš prihodnji film je »Boj z zmajem«. Zmaj je Adela Saudrock.
Kino Union. Danes prekrasni film: »Igra z ljubeznijo«, Gustav Frohlich, Elma Bulla in Tibor v. Halmay.
GaJPa v 350 slikah. V četrtek 12. t. m. oo znani ljubljanski športnik Rajko Ko? Predaval o zimski olimpijadi v Ga-Pa. — Predavanje pripravlja ISSK Maribor. — Predavatelj nam bo prikazal skupno 350 slik.
Jadranska straža. V soboto ob 8.30 bo velika, gala predstava v vseh prostorih Uniona. Tako izvirno in bogato dekori-rane dvorane ni še mariborsko občinstvo imelo prilike videti. Bar se je spremenil v pravcato rivero sonca, luči in barv. Narodne noše prosimo, da se zglase pri čast. ge. Majstrovi. ker so narodne noše že prispele.
Iz Somalije v Abesinijo o tej temi predava v četrtek 12. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narod, doma g. C. Oblak.
Sejmske legitimacije za »Dunajski velesejem«, vozne karte z vsemi popusti in šilinge po najboljši dnevni ceni pri Putni-ku v Mariboru in Celju!
Društvo »Nanos« poziva vse emigrante ■ iz Primorja in Koroške, ki še niso vložili nove prošnje za dovoljenje za zaposlenje, da to store v najkrajšem času — sicer bodo izgubili pravico do uadaljnega za-Poslenja!
ločih zvončkov, silnega poleta ob Jurijevem prihodu in zmagoslavnega konca 'ie bomo tako kmalu pozabili. Adamičeva »Ciganska« (Šator nad menoj razpet) z besedilom Franca Žgurja je polna Pristno nomadskega nemira in ognja. V Adamičevi »Sestrici« (Nekdo na vrata Potrklja), uglasbeni na Sardenkove stihe, se je izkazala sopranistka Nada Stritarjeva s solističnimi vložki, ki jih je lepo 2apeia. S tem je bil končan spored. Nekaj Pesmi je iz mladinske glasbene revije 'Grlice«, nekaj iz zbirke Otroške pesmi (Trst, 1924) ostale skladbe so od drugod. Petero izmed njih so ta večer prvič izvajali, in sicer obe Milojevičevi, Pahorjevo. Švarino in Tomčevo. Zadnje
*r* so še v rokopisu.
Zborovodja Avgust Šuligoj je ponov-dokazal svoje globoko glasbeno zna-nie, neomajno voljo in neporušljivo ^trajnost. Le na podlagi tega je inogo-^e doseči tako krasne uspehe, kakor jih ^anje on s svojimi slavčki danes tukaj, iutti tam. In kaj naj rečemo o naših Trboveljčanih. Njihovi mladi glasovi gredo jfe kar v prvem hipu do srca. So silno •epo zliti, odtehtani in porazdeljeni ta-
kino
danski sejem, 50% po čeških, 33% odnosno 25 po avstrijskih železnicah. 50% pri povratku. Legitimacija 47 Din. Wien: od 8. do 15. marca spomladanski sejem, 33 in četrt odstotkov po avstrijskih železnicah, legitimacija 50 Din. Budapest: od 20. do 25. marca poljedelska razstava 50% po madžarskih železnicah, legitimacija 60 Din. Ptuj: 2. do 3. aprila skupščina gostilničarjev. polovična vožnja od 1. do 5., železniška legitimacija 2 Din. Vse nadaljnje informacije pri »Putniku« Maribor in Celje.
tkmdm giedo&im
mummmimmmmttammmmmmmmm
REPERTOAR
Sreda, 11. marca: Zaprto.
Četrtek, 12. marca ob 20. uri: »Ples v Sa-voyu«. Red B. Gostovanje primadone ljublj. opere Zlate Giungjenčeve.
Petek, 13. marca: Zaprto.
Sobota, 14. marca ob 20. uri:	Kariera
kanclista Winziga«. Globoko znižane cene. Zadnjič.
Poslednja uprizoritev »Kariere kanclista Winziga« bo to soboto. Ta satirična komedija, ki njene puščice zadevajo baš današnje razmerje, je v režiji Bratka Krefta dosegla popoln uspeh ter spada med najprivlačnejše letošnje dramske
od Din 15 navzdol.
Gledališki drobiž. PrHtodtija ofooška predstava bo po znižanih cenah. Ponove pravljico s petjem in godbo »Princezka in pastirček, ki se je preteklo nedeljo takoj prikupila deci. — V drami študirajo v režiji J. Koviča eno najmočnejših del moderne nemške dramatike, Zweigovo »Siromakovo jagnje«. — Prihodnja glasbena novost pa bo povsod izborno uspeli češki »šlaiger« Jare Beneša »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« v režiji A. Harasto-viča.
11 Maks in Quack J)
0 iiHt ih OkttH
Zadnja pot Janka Tavčarja. V častnem spremstvu so včeraj popoldne posodili zadnjo pot blagopoikojnemu Janku Tav-čerju njegovi številni prijatelji, znanci in tovariši. Pokazalo se je, koliko simpatij <*i je bil blagopokojnj pridobil v vseh kro gib mariborskega prebivalstva s svojim konciliantnim nastopom. Pekovski pevski zbor mu je zapel v zadnje slovo žalo-stinki »Človek glej« in »Vigred« kot dolgoletnemu svetniku pa mu je spregovoril v imenu mestne uprave v slovo podžupan
F.	Žebot. Bodi blagemu pokojniku ohranjen svetal in trajen spomin!
V cvetu mladosti je preminula, 22 let stara, delavka Elizabeta Divjakova. Žalujočim naše toplo sočutje!
Kaj je z javno telefonsko govorilnico na Aleksandrovi cesti? V. tobačnem paviljonu na naši aveniji je zgrajena tudi javna telefonska govorilnica. Minilo je že več*mesecev, odkar je paviljon dokončan, do danes pa govorilnica še ni opremljena s telefonskim aparatom.
Vesele vtfop
ko, da je vsaka glasovna skupina zadosti zastopana. Pojejo z občutkom in nenavadno vdano sledijo verni roki svojega zborovodje. In vse gre na pamet. Taki pevski nastopi zahtevajo seveda strogo sistematskega, natančnega, vztrajnega in dolgotrajnega učenja, ki se mu morata vodja in zbor posvetiti z vso vnemo. To je požrtvovalnost, ki bi si jo lahko marsikdo vzel za zgled. Dr. Danilo Švara jim je ljubezniv klavirski spremljevalec blesteče umetniške višine.
V nedeljo 8. t. m. ob 10. uri predpoldne so koncert ponovili v isti dvorani, polni šolske mladine. Izpustili so nekaj težjih pesmi iz sobotnega sporeda, zato so pa uvrstili Premrlov »Večer na morju« z improvizacijo dr. Švare. Uspeh obeh koncertov je vsestranski. Prepričani smo, da bodo slavčki iz Trbovelj dostojno zastopali našo domovino na svetovnih glasbenih svečanostih v Pragi. Še mnogo, mnogo uspehov naj si priborijo. To so naše iskrene želje in še ena: da bi se v trboveljsko dolino kmalu vrnili boljši časi in da bi tudi tam zasijalo lepše sonce.	•—r—s—
Današnji »malj trg« je bil še precej dobro založen. Kmetje so pripeljali 10 vozov jabolk, ki so jih prodajali po 3 do 5 Din za kg, razen tega 7 vozov mladih dre ves, ki so jih ponujali po 8 do 12 Din.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 12. III. ob 19. uri predava gosp. inž. Ferdo Lupša: »Moji doživljaji v Aziji, v džunglah belega slona«. — Predavanje spremljajo skioptične slike.
V planinski cvetlični raj... V petek, dne 13. marca nas popelje v tuk. Ljudski univerzi odlični naravoslovec gosp. prof. Viktor Petkovšek v planinski cvetlični raj. Na podlagi številnih lepih skioptičnlh slik nas bo seznanil z divno floro, katero najdemo predvsem v naših planinah. — V pondeljek dne 16. marca: Japonka po poroki: Predava ga. Skuškova.
Cesta Zreče - Sv. Kunigunda se bo pričela graditi od kolodvora v Zrečah.
»Putnikova« vremenska poročila dne
11.	t. m. pravijo: Senjorjev dom ob 7.: temperatura — 1, mirno, jasno, 5 cm sreza na podlagi 60 cm, smuka idealna. Peca ob 7.: temperatura — 2, mirno jasno, 135 cm sreza, smuka idealna.
Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Vidmarjeva in Sirakova lekarna, jutri v četrtek pa Savostova in Minafi-kova.
Kako bo z vremenom. Polagoma bolj oblačno, ponekod tudi že s padavinami, v splošnem še milo vreme. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Bencolska afera. Z ozirom na naš članek o bencolski aferi v sobotni številki smo od g. dr. Lutmana naprošeni, da ugotovijo, da so se transfuzije krvi vršile na tukajšnjem kirurgičnem oddelku, in sicer na prošnjo medicinskega oddelka* Tudi ni povsem točno, da bi krojaški mojster Vinko ne zaupal zagrebškim zdravnikom, ki ga zdravijo. Krojaški mojster Vinko se počuti v Zagrebu zdravstveno precej dobro in je želja po povratku verjetna posledica domotožja.
Rdeči petelin. V Borevcih je zgorelo posestniku Ivanu Križancu gospodarsko poslopje z vsem inventarjem. Škoda, ki jo trpi Križane, znaša preko 8000 dinarjev.
1100 Din med akti. Pred okrožnim sodiščem se je včeraj dopoldne obravnavala zadeva o izginulem tisočaku v mestnem knjgovodstvu. Na zatožni klopi je sedel 54-letni sluga mestne občine mariborske F. ti., ki ga je državni tožilec obtožil, da je ukradel dne 24. januarja t. 1. iz predala pisalne mize občinskega uradnika Stanka Šnuderla 1100 dinarjev. Omenjenega dne je bila med 18. und 19. uro neka seja, ki se je je udeležil tudi omenjeni uradnik. Preden je šel na sejo, je predal, v katerem je shranil 3100 Din, last mestne občine mariborske, zaklenil, ključ pa je pustil v ključavnici. V pisarni sta ostala slugi F. G. in Friderik Štancer. Ko se je uradnik Šnuderl vrnil s seje, denarja ni bilo več. Policijski organi so še isti večer zadevo razjasnili ter ugotovili, da je bil storilec obtoženi
G., ki je naposled dejanje sam priznal. Denar, ki ga je imel skritega med akti v knjižnici, je vrnil. Obtožen je bil na 14 dni strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic pogojno za dobo 2 let.
Čigava je dragocena broša. Včeraj je neki deček prinesel nekemu mariborskemu draguljarju na prodaj dragoceno zlato brošo z velikim modrim kamnom in 8 briljanti. Deček je pri zaslišanju povedal, da je brošo našel včeraj dopoldne na tribuni igrišča 8SK Maribora. Lastnik naj-sc zglasi na policiji.
Radizelski uboj. V zvezi z ntdizelskim ubojem, katerega žrtev je postal 33 letni posestnik Jožef Kučer. je bil aretiran tudi ljubček iKučerjeve žene Franc Lah. Ob priliki včerajšnje obdukcije trupla, pri kateri sta bila navzočna preiskovalni sodnik dr. Travner in sodni zdravnik dr. Zor jan, se je ugotovilo, da so bile poškodbe prizadejane pokojnemu Kučeri, absolutno smrtonosne.
Nesreča s flobertovko. Preteklo nedeljo je nabijal 15 letni posestniški sin Fr. Šubernik od Sv, Janža na Dravskem polju flobertovko. 'ki se je pri tem po nesreči sprožila in mu je naboj prestrelil levo dlan. Poškodovanca so prepeljali v tli-* kajšnjo splošno bolnišnico.
Ukradeno kolo. Včeraj je nekdo ukradel izpred porodnišnice v Vinarski ulici delavki Angeli Zorčičevi žensko kolo znamke »Rex« z evidenčno št. 74894.
Veseli vdovi
V živo apno je padel. Pri igri je včeraj popoldne padel na Pobrežju 4 letni železničarjev sin Josip Švakar v živo apno in zadobil po obrazu zelo nevarne opekline. Deček ima hude poškodbe zlasti na očeh, za katere obstoja velika nevarnost. Zdravi se v bolnišnici.
Trpinčenje živali. Na državnem mostu so se včeraj dopoldne mnogi ljudje zgražali nad trpinčenjem ubogega vola, ki ga je gnal mesarski poniočnfk F. P. v Mav-nicot Žival se je radi preutrujenosti zgrudila. Rep je imel vol čisto krvav, ker ga je gonjač sukal iti vlekel, da je na ta na* čin spravil žival pokonett. Prihiteli so tudi Požarniki z dvigalnimi napravimi, pa jini ni bilo treba stopiti v akcijo.
Služkinji . . . Služkinji Elizabeti Štel-cerjevi je neka nepoznana ženska v trgovini na Trgu Svobode ukradla dve ročni torbici s hranilno knjižico na 150 Din in 200 dinarji gotovine.
Najdena monštranca. Žandarmerija v Ptujski gori je včeraj popoldne našla na nekem kozolcu blizu Ptujske gore ukradeno monštranco. Bila je skrita v senu. Storilcem so menda že na sledu.
Tudi kravo so našli. Policija je včeraj na sejmu izsledila kravo, ki jo je izvabil Ivan Marki posestnici Albini Eicherjevi od Sv. Petra. Krava je bila prodana že v tretje roke. Zadnji kupec je moral plačati dvojno kupnino, za kar mu pa ni prav nič žal, ker je posestnica dobro rejeno žival premalo cenila.
Kdo je bil? Policija je preteklo noč zasledovala nekega sumljivega moškega, ki se je nenadoma pojavil v mestu. Ker se je tako izogibal ljudi in bežal pred stražnikom, ima gotovo kaj na vesti. -Moža niso dobili.
Stran 4.
Mariborski »V e č e r n I k« Juti?,
V Mariboru, dne II. III. 1936.
€MG€NIJ SA-BArNOV:
Huuiemiie fieofesetja Moja
ROMAN
Mimo teh so se vrstili v obsežnem vzre jevališču še mnogi manjši oddelki z velikanskimi jirošči in živalskimi nestvori vseh mogočih vrst. Zanimivi so bili rogači. Profesor Kabaj jim je posvečal posebno pažnjo in skušal povečati njihovo rast do skrajno možnih mej. To se mu je tudi posrečilo. Dosegli so sorazmerno naj večjo rast in s tem moč. Že prej, ko so bili majhni in neznatni, so bili obdani s trdnimi oklepi, sedaj doterani do ogromnih oblik, so pa predstavljali nekakšne žive tanke, varne pred kroglami vseh vrst o-rožja, od pištol do najmodernejših strojnic Mimo tega so bili neobčutljivi tudi za vse strupene pline. Njihove silne klešče so bile tako močne, da bi mogli z njimi lomiti velika drevesa in drobiti v ruševine trdno zidane hiše. V ta namen sta jih profesor in doktor tudi vzgajala. Napadali naj 'bi človeška selišča.
Število na ta način vzgojenih živalskih velikanov se je neprenehoma množilo v tisoče. Vzrejevališče je bilo komaj dovelj vebko za vse te pošasti in tudi hrana se je pridelovala vedno težje. Z vseh
strani sveta privlečeni delavci so morali napenjati vse sile, da so zmagovali naraščajoče delo, dasj so imeli na razpolago vrsto čudovitih pomožnih strojev, vse samih iznajdb dr. Servacija Evarista.
Neuki, včasih še napol divjaški ljudje so z nepopisnim strahom stregli maklen-skim pošastim. Predobro so se zavedali, da bi bilo takoj po njih, če bj se jim neprevidno preveč približali, ali pa če bi se jim kakorkoli posrečilo streti kletke in priti iz njih. Nekatere je prevzemala taka groza, da so nazadnje pritisnili na svojega gospodarja in zahtevali, naj jih odpusti, da se vrnejo domov.
Dr. Evarist je mirno poslušal njihove zahteve in jih miril vedno z istimi zagotovili:
»Kmalu napoči čas. ko vas ne bom več potreboval. Tedaj vas odpošljem domov sam, brez vaših zahtev. Sedaj pa potrpite še malo. Povečam vam plače, podvojim vam jih, potrojim.«
Delavci so se s tem zares potolažili. Vedeli so, da nikjer in nikoli ne bi mogli zaslužiti toliko kakor pri tem pošastnem
starcu, katerega so občudovali kakor nadnaravno bitje, so se ga pa prav zaradi tega bali kakor živega hudiča. V njihovih preprostih glavah se je ugnezdilo prepričanje, da je dr. Servacij Evarist, katerega imena pa seveda niso smeli izvedeti, vsegamočen mag, ki more celo solnou zaukazovati, da obstane in ne zatone.
Kakor se jim je zdelo skrivnostno in nadnaravno vse, kar so videli in doživljali v maklenskem vzrejevališču, tako se jim je zdelo nerazumljivo tudi samo vzgajanje teh pošasti. Zastonj so napenjali možgane, da bi doumeli, kaj namerava početi njihov mogočni gospod z živalskimi yeliikani. Samo nekaterim, najbolj bistrim, so se porajale v glavah tem ne, a čisto nejasne slutnje in želeli so si, da bi bili daleč od velikega maga, Ma-klena in strašnih pošasti.
Nekeiga dne se je pa dogodila nesreča, ki je te preproste ljudi vznemirila skoraj do upora. Neki inadagaskarskj Sakalav se je po neprevidnosti preveč približal kletki, v kateri so bili veliki obadi. Ena teh orjašikih muh je izrabila to priliko, iztegnila z veliko naglico šilo in ga zasadila nesrečnežu v prsa. Od groze in bolečine se je Šakalov sesedel in obad mu je prej ko v minuti izsesal vso kri. Ko so ga tovariši našli pred 'kletko oba-
dov, je bil seveda že mrtev. Njegovo truplo je bilo tako grozotno belo, da so delavci vztrepetali. Uporno mrmranje se je razširilo po vzrejevališču.
»To, kar se je zgodilo Sakalavu, nas čaka vse,« je dejal neki Senegalec.
»Morda še strašnejše,« je odvrnil zavaljen Malajec s Sumatre.
»Vsi smo zapisani smrti,« je dodal Indijanec iz Mata Grosa v Braziliji.
In od ust do ust je hitelo uporno mrmranje:
»Naj čakamo prekrižanih rok. da nas pokončajo?«
»Naj se za ničvredni denar zapišemo neizogibni smrti?«
»Kaj nam pomaga zaslužek, če ga nikoli ne bomo mogli uživati?«
»Morda nas čarovnik sploh nikoli ne izpusti iz svojih krempljev?«
»Ko bi vsaj vedeli, kje smo?«
?V Evropi.«
»Ne, v Severni Ameriki.?
»Kaj še, v Sibiriji.«
»Nikakor, na Tasmaniji..
»Ko bi le vedeli, kdo je naš gospodar?«
»Veliki čarovnik.«
»Mag.<«
»Sin satana.«
»Satan sam.«
»Antikrist.«
(Dalje sledi )
Tfi!	jft	ik
Minister Eden „kralj mode
Eden je najelegantnejši mož na svetu in je postavil na glavo celo ameriško modo — ..Diplomatske hlače" — Konec trdih klobukov — Revolucija v modernem moškem perilu - F. O. klobuki
Ko je Edvard Vlil. zasedef prestol, iej elegantni svet izgubil svojega arbitra.
Toda Anglija je kmalu dobila naslednika v osebi angleškega zunanjega ministra Edena, o katerem je splošno znano, da je najelegantnejši mož na svetu. Razumljivo je, da zasleduje ta pojav Amerika z mrzlično nervoznostjo, ker je minister Eden postavil na glavo celo ameriško modo.
Namesto tradicionalnih newyorških hlač so pričeli nositi Ncvvvorčani »diplomatske hlače« in tako imenovane »F. O.« klobuke, kakršne nosi. minister Eden.
Tudi je minister Eden oblečen na svojih diplomatskih potovanjih v črno zimsko suknjo in nosi hlače iz črnega sukna z belimi kockami. Uvedel je nadalje novost, namreč površnik s krznenim ovratnikom, 'ki ga doslej angleška moška moda ni poznala.
Ko ustvarja Eden, »kralj mode«, nove zakone za moško zunanjost, si na drugi
Kako postaneš stara in grda!
Nekaj nasvetov za žene, ki niso srečne v svoji lepi koii — Tudi stare in grde žene so interesantne
strani prizadeva novi angleški kralj Edvard VIII. oslabiti moč starih navad in običajev. Tako je doslej že odpravil pred pisano obleko pri avdijencah in je tudi trdi klobuk dobil skromnejše mesto. Zaradi tega je nastala v znani londonski ulici Saville Rowu, velika žalost, ker počivajo tamkajšnje slovite krojaške delavnice brez dela in brez naročil. Kralj Edvard VIII. pa je uvedel še drugo novost. Prodajalci, ki mu pridejo ponujat svoje 'blago, so lahko oblečeni v navadno promenadno obleko.
Prava revolucija je nastala tudi v modernem moškem perilu. Pisana srajca in kričeča kravata zavzemata vedno odličnejše mesto. Nova moderna barva za srajce je zelena. Londonski klobučarji pa prerokujejo lopo bodočnost pol trdemu klobuku v raznih barvah, čevljarji zašiljenim čevljem, krojači Oblekam zelene m modre barve ter čakajo, kaj poreče na to »kralj mode« minister Eden.
Brez večjega truda se lahko posreči vsaki mladi in lepi ženi, da postaje v razmeroma kratkem času stara in grda. Danes so stare in grde žene interesantne. Vse, ki niso zadovoljne v svoji lepi kp^i, lahko postanejo grde in stare, ravnajo nai se samo po naslednjih nasvetih Use Behrendtove:
Kretnje morajo biti na vsak način pretirane. Smeh ne sme biti sladak, marveč morate pri smehu na široko odpirati usta, da se vidi pri smehu vseh 32 zob, četudi niso vsi pravi. S tem boste dosegle možno in markontno gubo okrog us*. Prav tako z lahkoto dosežete tudi vse ostala gube na obrazu, ki ga morate poredko umivati in pridno mazati i vsemi mogočimi »žabami« in pudri. Ko misdite lepe žene na svoje hišne prijatelje in morebiti včasih tudi trn svojega moža, morete pri lom močno grbančiti čelo. Že v nekaj lednih se vam bodo poznale gube na starikavem čelu. V nekaj mesecih pa bo podobno vaše čelo notnemu sistemu. Pod nobenim pogojem ne smete zanemarjati joka, ki je v današnjih modernih časih tako dragoceno vaše orožje. Pri joku morate na vse mogoče načine kremžati o« braz. kar bo imelo za posledico, da se bodo vaša okrogla usteča spremenila v odprt četverokotuik, katerega zgornji in
spodnji rob bosta močno izločena. Nos se vam bo pričel grbančiti kakor ohrovtov list, oči pa bodo odobile obliko ozkih črt. Ce bi z jokom ne dosegla zaželjenih potez, opazujte jokajoče otroke in jih posnemajte. Dosegle, boste na ta način pravo mrežo gub na obrazu.
Obliko obraza boste najlažje spačile, če pri sedenju podpirate glavo in neprestano vrtate v lica. Biti pa morate pri tem delu potrpežljive in vztrajne. Uspeh ne bo izostal. Kaj lahko pa dosežete podbradek, dva in še več. Pri čltanju, pisanju in drugih opravilih morate vedno na izbočena prsa pritiskati z glavo. Že v nekaj tednih boste dosegle prvi podbradek, ki bo precej podaljšal vaš obraz. Lepo obliko oči spačite tudi lahko z neprestanim mežikanjem. To. je prav interesanten posel. Posledica mežikanja bo tisoč gubic okrog oči.
Tako interesantnemu obrazu kaj dobro pristajajo vstran štrleča ušesa. Tudi to lahko dosežete z majhnim trudom. Ko ležete v posteljo, skrbite, da boste ležale in spale na privihanem ušesu. Za zabavo pa ležite enkrat na enem, drugič na drugem uše&u. Vaš trud bo bogato poplačan.
Z majhnim trudom pa lahko deformirate tudi telo in ostale ude telesa. Grda
imeti mora hrapave roke. Hrapavost lahko dosežete, Če umivate namesto služkinje posodo in opravljate druga težja domača dela. Hraniti se morate obilo m trebuh bo dobil že v nekaj tednih okroglo obliko. Opustiti morate vse pasove in druge pripomočke, ki izdatno pripomorejo do lepih oblik telesa.
Prosimo naše čitateljice, ki bi postale rade stare in grde, naj nam sporoče, če so recepti in navodila Use Behrendtove res uspešna.
SuatUui
POKLJUKA!
Razpis državnega prvenstva v kombinaciji (teku in skokih), ki se vrši dne 21. in 22. t. m. na Pokljuki.
JZSZ razpisuje državno prvenstvo v kombinaciji (v teku in skokih) v dneh 21. in 22. t. m. na Pokljuki. Tek na 16 km, ki velja za kombinacijo ter tudi kot samostojna disciplina, se vrši dne 21. t. m. Start ob 16. pri domu Sm. K. Ljubljana. Skoki za kombinacijo In samostojno, ki se vršijo dne 22. t. m. s pričetkom ob 10 na srednji skakalnici, ki dovoljuje skoke do 40 metrov. Pravico tekmovanja imajo vsi pri JZSZ verificirani tekmovalci. — Prijavnine ni. Klubi morajo tekmovalce javiti najkasneje do 20. t. m. na zveznih tiskovinah na naslov zveze v Ljubljani. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Žrebanje startnih številk in razlaga proge se vrši dne 21. t. m. ob 14 v Domu Sni. K. Ljubljane. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSZ. Tekmovalci za državno prvenstvo so razdeljeni v tri kate-
gorije. I. in II. kategorija je bila objavljena v poročilu za 13. redno glavno skupščino JZSZ. Vsi ostali tekmovalci tekmujejo v III. kategoriji. Prvoplasirani v kom binaciji postane državni prvak v smučanju za leto 1935-36. Prvi v teku ter prvoplasirani v skokih pa zvezna prvaka v teku odnosno skokih za leto 1935/36. Državni prvak in prvoplasirani prejmejo pla kete odnosno diplome. Razglasitev rezultatov in razdelitev bo 22. t. m. ob 13. v Šport hotelu Pokljuka.
SIGMUND IN B1RGER RUUD v PLANICI.
Društvo »Planica« je bilo brzojavno obveščeno, da sta slavna Norvežana brata Ruud, večkratna svetovna prvaka in olimpijska zmagovalca, na poti v Planico. S tem je odpadlo vprašanje, ali bo padla 100 meterska znamka v nedeljo: sedaj nas predvsem zanima, za koliko bodo to bajno številko prekoračili.
Včeraj so bili izvedeni prvi skoki na povečani skakalnici Skakali so: jugoslov. Prvak Novšak, Norvežana Hogen in Oede gard in Švicar Keinersdorfer. Novšak je izenačil jugoslovanski rekord s skokom 72 metrov, Oedegard pa je dosegel 89 metrov.
V teku tega tedna se pričakuje prihod Norvežana UJanda, ki je lani v Ponte d’ Legno skočil 103 m.
Vremensko poročilo s Planice: — 3, jasno. severni veter. 89 cm snega, smuka idealna, skakalnica uporabna.
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
Mali oglasi
Aazno
USICE, KUNE,
dihurje in vse ostale kože divjačine sprejemam v stro-ietijo, barvanje in popolno izdelavo po najtiižjih cenah. P. Semko, krznar. 'Ciosposka 37, Maribor.	1096
Častniške, finančne, gasilske in športne
Cepiče
ter imiformske potrebščine, do bite po brezkonkurenčnih ee-nali pri P. Semko, krznarju, Gosposka ul. .37.	109
Prodam
,	uernika«. Ogleda se v času od
zena ne sme imeti manekiramh nohtov, u,—15. ure.	-170
Prodam poceni:
1 POSTELJO
z vzmetno žimnico in nočno omarico 1 marmornato plo-ščo, 1 omaro, mizo. 4 sictc, 1 umivalnik z marmornate ploščo. Naslov v upravi *Ve-
Posest
POSESTVO
na prodaj v Sp. Hoče, vpraša se nai Pri Grašič Uršuli, Sp. Hoče št. 45.	1179
POSESTVO Z GOSTILNO
ali samo posestvo, 5 minut od kolodvora dam takoj v najem ali prodam radi bolezni. Antonija Gaube. Bistrica pri Mariboru.	1176
Sobo odda
SOBO
7. dvema posteljama takoj od dam. eventuelno z vso oskrbo. Naslov v upravi »Večer-nika«,	U72
Lepo opremljeno sončno SOBO
s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma, gospodičnama ali zakonskemu paru brez otrok. Delavska 53. 1073
Službo dobi
POSTREŽNICO,
pošteno in pridno, sprejmem-Maistrova 17-11, vrata 9. 'ilj.
Kot prodajalko, in b’a«ai»i' čarko sprejmem
GOSPODIČNO ki govori nemško in po'o*i Din 1000,— kavcije. Naslov upravi »Večernika«. i'7-
UČENCA(KO)
sprejme foto-ateljc Japelj. 1140
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVAN.JP
.350 Din. enosobno s štedilnikom 150 Din oddam. Tižsški' c. 5, nasproti Primorska.   1180 _____________________
Izdaja konzorcij »Jutra« v LjuMiaot; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO.) REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.