Naročnina mesečno ^^ Ček. račun: Ljub- јДКУ ЧА ЈшШг^^ ^ШТ^П^. ^^ ^^^^^^^^ f Ijauu ne- ^^ W ^ШШ ^ Ш ^ШШ ^т (0.344 deljska ce- ЖиИИ^^^. ^НV ^Ш^Л Ш^шк ШвШ M ÊSBËSÊ^^^K^. oBMPraW fis SffirajL^miMM*. M$№SÏ Saraievo štv. 7%3, loletno % L)in, za Жтаим^ ^^B JSHj Ш ШШШ^^^Ш ШуШЖ^ Ш ЖШ Zagreb 34.011, inozemstvo 120 Din _ ^ШШ M Ш ^ШШШ ■■■ Uredništvo v ШШВШЈ^ мЈшЈИЖшш—ш^Л Л TÏ ДИДж U p ra va: Kopitar- Kopitarjevi ul.b/III ^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^ Ш ^ ^ИИИИИИ^^ jeva b. telelon 2992 Sf-^Tčif^^^Tin'a 2 nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Zvestoba iz ljubezni Okrožnica papeža Pija XI. posebno pobija one zablode zakonskega življenja, ki merijo na preprečitev potomstva po umetnih protispočetnih sredstvih, operativnem uničenju že spočetega in več ali manj razvitega ploda in po oskopljenju, sterilizaciji ali kakršnemžekoli pohabljenju, ki človeka stori za ploditev nezmožnega.* Tega nezmotljivi varuh pristne krščanske resnice spričo aktualnosti prav teh problemov ne pozablja na one zmote, ki sicer ne ogrožajo naravnost potomstva, oziroma množitve človeškega rodu, vendar pa po svojih daljnejših izdejstitvah in posledicah škodujejo zdravemu razvoju človeštva, ker kršijo samo bistvo zakona. To so pregrehe zoper zakonsko zvestobo. So ljudje, pravi papež, ki menijo, da je treba bit zakonske zveze prilagoditi duhu časa, oziroma da jo je treba drugače pojmovati nego doslej vsaj v toliko, da se zakoncu dovoli svobodnejše občevanje s tretjo osebo drugega spola, ki izvira iz nekega naturnega nagnjenja. To da je zahteva močnega naturnega seksualnega gona, ki ga v ozkih mejah enozakona ni mogoče zadovoljiti. Zato imenujejo zahtevo, da se imata zakonca vzdrževati vsakega nagnjenja do tretje osebe, ki izvira iz spolnega privlačevanja, ozkosrčno in konservativno, in dovoljujejo celo dejansko prešuštvo, ki da naj ga državna postava, naj bodo okoliščine taki ali drugačne, nikakor ne kaznuje. Plemenitomisleči zakonci, odgovarja na to papež, bodo sami od sebe ta nauk. ki dovoljuje zakoncu, da odreče svojemu drugu svojo dušo ali del svoje duše in se tretji osebi predaja celo čeloma, z gnjusom zavrnili. Kar se tiče krščanstva, je njega božanski Ustanovitelj z besedami, ki prepovedujejo tujo ženo samo le poželeti, potrdi! glas nepokvarjene nad živalskost povzdignjene človeške narave. Zakon ostane po svoji notranji ueizpreinenljivi naravi popolna predanost zakoncerv drug drugemu do smrti, tako da nobene navade in slabi zgledi pod videzom nekega napredka nravov nc morejo razveljaviti postave. ki terja od obeh zakoncev neprekršljivo zvestobo. Isti ljudje, ki izprevračajo, oziroma uničujejo pojem zakonske zvestobe, izpodkopujejo tuui ono osnovo zakona, ki zahteva od žene pravilno podreditev pod moža. To imenujejo celo osvoboditev ženske od nevrednega zasužnjenja pod moževo oblastjo. Zeno pa je treba tako socialno kakor gospodarsko in tiziologično emancipirati. Fi-ziologično: to se pravi, da se sme žena braniti naravnih plodov svojega spolnega soživljenja z možem, da sme svobodno slediti svojim seksualnim vlečenjem izven zakona in se rešiti sploh vseh težav, ki so združene s poklicem matere in soproge. Gospodarsko: da sme žena celo proti volji moža imeti svoj lastni poklic, urejati svoje lastne zadeve in sama upravljati svoje imetje, ne da bi se ozirala na blagor družine in na obveznosti, ki jih ima do moža in otrok. Socialno: da sme žena zanemariti ozki krog svojih domačih in družinskih dolžnosti in skrbi, zato da se udaja drugim svojim nagnjenjem ter si izbere poklic celo na javnem poprišču življenja, ki po svoji naravi zahteva celega človeka. Papež z besedami visoke navdihnjenosti vzklika, da to ni nobena resnična osvoboditev žene, ker jo oropa tiste svobode, ki jo ženi dajeta narava in pamet. To je dozdevna svoboda, ki nezdravo izprevrača pristno žensko čutenje in materinsko dostojanstvo ter ruši družinski red sam. tako da je mož oropan svoje žene, otroci svoje matere, družinska skupnost pa svoje naravne varhinje. »Ta lažniva svoboda- — poudarja papež — »in nenaravna enakost z možem bo ženi sami v pogubo, zakaj, če bo enkrat stopila z višine prestola, na katerega jo je posadil v družini evangelij, se bo, čeprav morda ne po zunanjem videzu, pač pa dejansko, vrnila v svoj prejšnji položaj sužnje in bo, kakor za časa poganstva, postala golo orodje moškega.« 2ena uživa tako pravno enakost kakor vse pravice osebnosti in človeškega dostojanstva enako kakor moški, toda na tisti način, ki izvira iz njene narave in njenih naravnih funkcij in ki sledi iz bita zakona samega. V vseh ostalih rečeh pa mora vladati neke vrste neenakost, to se pravi, tista podrejenost, ki jo zahteva blagor družine in potrebna enota ter trdnost družinske skupnosti in reda. Ce pa posebne gospodarske in socialne razmere kraja ali časa ter sprememba kulturnih odnosov zahtevajo, da se v tem oziru položaj orno-žene ženske v čemerkoli spremeni in da se državljanske pravice žene prilagodijo novim potrebam in zahtevam, potem je stvar državne oblasti, da izda oziroma spremeni času primerno civilni zakonik, mora pa pri tem slejkoprej vpoštevati oso-bitost ženske narave, nravnost in poštenost ter blagor družine, tako da red družinske skupnosti ostane slejkoprej nedotaknjen, zakaj noben človeški oziroma državni zakon ne sme spreminjati tega, kar je ustanovljeno po božanski avtoriteti in modrosti. Končno se papež, zaključujoč to poglavje, obrača sploh proti tistim, ki hočejo zakon namesto tia resnično in pristno ljubezen, ki je najplemeni-tejša skupnost duš, osnovati na goli nagonski simpatiji. Kakor hitro nagon pojemajoč ugasne, se, kakor pravijo, zakon naravno sam po sebi raz-druži! Ali se ne pravi to — vprašuje papež — hišo zidati na pesek, tako da se mora pri prvem navalu valov zrušiti? Hiše pa« — sklepa papež - -ki je zgrajena na skali pristne medsebojne so-prožje ljubezni, ki jc okrepljena po jasno hotenem in trajnem soglasju duš, ne more ne omajati ne zrušiti nobena nesreča.« * Glej članek »Nedotakljivost življenja« v »Slovencu - od 24. jan. 1931. Kraljevski dnevi v Zagrebu M j. Vel, kraljica obiskala bolnice in sirotišnice — Ganljivi prizori po zagrebških ulicah — Med otroci Zagreb, 27. ian. AA. V teku današnjega dopoldneva se je Nj. Vel. kraljica cdpeljala iz dvora, da poseti nekatere zagrebške socijalne in hu-roaiaitame ustanove. Ko se je to med meščanstvom razvedelo, se je že od ranega jutra začelo zbirati na Markovem trgu, čakajoč, kdaj se pojavi Nj. Vel. kraljica. Odprti dvo-ni avtomobil se je pojavil v veži dvorca ob 10. Tisti mah so zaortli na trgu burni vzkliki. Množice so se zgrnile z vseh strani, da vidijo Nj. Vel. Avtomobil se je obrnil proti Opa-tij&ki ulici in skozi ulico Pavla Radiča in F:anlto-pansko ulico proti Savski cesti. Povsod so ljud'je prirejali Nj. Vel. navdušene ovacije. У otroškem ambulatoriiu Prvi obisk Nj. Vel. kralice je bil namenjen mestnemu otroškemu air.bulatori u na Savski cesti. Tu je ob vstopu pričakal Nj. Vel. mestni načelnik dr. Srkulj z. gospo. Malo dekktce je tedaj pristopilo h Nj. Vel. kra jici in ji predalo šopek cvetja ter deklamiralo I. ubko p- mico. Nj. Vel. kraljica se je globoko ganjena zahvalila deklici in jo pobožala po licu. v prosto ih amhulatorija je Nj. Vel. pričakoval primarij dr. Švarc z vsemi zd av iki in ostalim osobjem. Dr. Švarc je po:dravil Nj. Vel. s kratkim nagovorom, naikar si je Nj. Vel. kraljica ogledala vse uredbe ambulatorija in se zanimala za delovanje te ustanove. Nj. Vel. kraljica je stopila tudi v čakalnico, kjer so se nahajale mnoge matere s svojo deco, ki so kraljico prisrčno pozdravile. N;. Vel. se je za pozdrave Iju-bezn.ivo zahvalila. Nato je šla kraljica v dom dojenčkov kjer se je delj Casa pomudila, igra oč se z malimi deteti. Nj. Vel. kraljica se je tudi zanimala za razmere mater, ki p:ipeljejo svojo deco v ta dom. Primarij dr. Švarc je Nj. Vel. na kratko orisal delovan'e an bulato ija. Ob odhodu iz am-bulatorija so Nj. Vel. spet spre eli vzkliki in ova-cije tam zbrane množice. Zagreb, 27. jan. AA. Pred otroškim siroti-ščem na Josipovcu se je zb-ala velika množica ljudi, ki je čakala p:ihoda Nj. Vel., hoteč jo še enkrat videti in pozdraviti. Ko se je poiavil dvomi avto, so zaorili burni vzkliki. V otroški sirotnišnici Ob vhodu v sirotišče je pričaVal Nij. Vel. kraljico predsednik Narodne zaš.itc bivši ban dr. Šilovič in upravitelj zavoda Vladin-.ir Nazor. Nj. Vel. kraljica se je napotila v dvorano v pritlič.e, ki je bila vsa okrašena s cvet em, nad vhoJom v dvorano pa je bil tale napis: Dobro nam doeli! V dvorani »o se bili zbrali vsi olroci-sirote, ki so sprejeli N.j. Vel. kral.ico z vzi.liki: Živela naša kraljica. Nato je dr. Joiip Šilovič pozdravil Nj. Vel. kraljico z lepim govorom. Po govoru dr. Šiloviča so zao ili po dvorani navdušeni klici. Deklica Ivanka Sigi, sirota ameriškega izšel enca jc stopila p ed Nj. Vel. kraljico, ji predala šop cvet,a ter deklamirala prigod-no pesem, ki jo je zložil tajnik narodne zaščite Blaž Krunič. Nj. Vel. kraljica je bila vidno ganjena. Ko je še eno dekletce deklamiralo ljubko pesmico, si je Nj. Vel. k:al ira ogledala prostore sirotišnice. Gbiskala je vse oddelke, božala otroke po licu in se z nijimi igrala. Ko si je ogledala vse prostore, se je vrnila v dvorano v prizemlju, kjer je dovolila, da jo fotografirajo obkroženo z deco, ki je držala v rokah cvetje in zas'av ce. Pri izhodu je Nj. Vel. kralico zopet pozdravilu množica ljudstva z burnimi vzkliki. Izlet v okolico: Prehrana Zagreb, 27. jan. AA. Po obisku v sirotišnici na Josipovcu se je Nj. Vel. kraljica odpeljala v Tuskanac. Potem je šla čez Cmrok, okoli vile Vajs, v Zeleni gaj, nato preko Pejačevičevega trga, Uice, Mesničke in Streljačke ulice do Prehrane, ki se nahaja v Starodrevni Streljani'. Na tem malem izletu je bila Nj. Vel. kraljica zadivljena lepote zagrebške okolice. Pred prostori Prehrane, ki so bili vsa v zelenju in cvetju, se je zbral ves upravni odbor društva Prehrana na čelu s predsednikom dr. Arturjem Maričem, go. Zoro Maričevo, tajnikom Vladimirjem Majerjem ter vsemi učiteljicami, ki so pridelieue Prehrani. Od hodnika, ki vodi od vhoda do dvora, se je zbralo veliko število zagrebških dam, članic Prehrane, ter mnogih humanitarnih društev. Pred Streljano je bila množica ljudstva, ki je navdušeno siirejelo kraljico, ki ie dospela okoli pol 12. Ga Zora Marič je predala Nj. Vel. kraljici krasen šopek cvetja. Kraljica se je smehljaje zahvalila ge. Marič v prisrčnih besedah. Po hodniku je Nj. Vel. kraljca šla v dvorano v prvem nadstropju, pozdravljena z velikim navdušenjem od prisotnih gospa. Dvorana je bila svečano okrašena z zelenjem in cvetjem. Na levi strani dvorane so bili trije fotelji, nad njmi jugoslovanska trikolora ter slika kralja in kraljice. Tu je pozdravil Nj. Vel. kraljico predsednik »Prehrane- Artur Marič. Vsi prisotni so z navdušenjem klicali Nj. Vel. kraljici. Nato je predsednik Marič predstavil Nj. Vel. poedine dame, članice upravnega odbora, med drugimi najstarejšo članico go. Danico Lukačič, ki je od osnovanja pa do danes delala za blaginjo Prehrane. Nato se je podala Nj. Vel. v jedilnico Prehrane. Pred vhodom v jedilnico sta sprejela Nj. Vel. kraljico upraviteljica Olga Ončikus, črnogorski dijak Nikola Gurovič in učenka ženske realne gimnazije Nada Ružič, ki je predala Nj. Vel. lep šopek rož. Dijak Gurovič je pozdravil Nj. Vel. Nj. Vel. kraljica je šla nato v jedilnico, kjer je bilo ravno pripravljeno kosilo. Nj. Vel, kraljica se je zainteresiralo za prilike 1er zaprosila za krožnik juhe. Pokusila je juho ter se izrazila s priznanjem o njeni kakovosti. Nato se je Nj. Vel. kraljica poslovila. Predsednik Marič jo je spremil do avtomobila, nakar se je Nj. Vel. kraljica vrnila s spremstvom v dvor V P onfračevi palači Zagreb, 27. jan. АЛ. Mestno načelstvo je izdalo tole poročilo: I Nj. Vel. kralj in kraljica sta si ogledala danes 1 ob 3 popoldne palačo v Visoki ulici, ki jo je mesto stavilo visoki kraljevski dvojici na razpolago. Nj. Vel. je sprejel minister dvora Boško Jeltič, ban i savske banovine Perovič, maršal dvora general Di-mitrijevič, upravnik dvora general Vukovič in mestni načelnik Srkulj. Mestni načelnik Srkulj je bil tolmač Nj. Vel. v palači in parku. Park, palača in položaj so zelo ugajali Nj. Veličan., ki bodo služili namenom, ki so jim namenjeni. Po ogledu Palače sta se odpeljala Nj. Vel. v atelje Ivana Meštro-viča v Mesnički ulici št. 8, kamor sta dospela ob pol 4. Pri velikem umetniku Pri vhodu ju je sprejel Ivan Meštrovič. Visoka gosta sta šla v atrij, kjer so bila razstavljena nekatera gotova dela in postavljeni nekateri kipi. Nato je peljal Ivan Meštrovič visoka gosta v atelje, kjer sta si ogledala njegova dela, posebno Meštro-vičevo delo za kapelo pri Otavici rodni kraj Me-štroviča pri Drnišu v Dalmaciji, kjer bo postavil to delo v dovršeno bitoljsko grobnico v formi mauzoleja. Nato sta se podala Nj. Vel. v stanovanje Ivana Meštroviča, ki je v bližini ateljeja. Tu so pozdravili Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljico Me-štrovičev sin Tvrdko ter hčerki Marta in Marica z velikimi šopki cvetja. Ivan Meštrovič je |iokazal Nj. Vel. nekatera dela v salonu, reliefe v lesu ter nekatere načrte. Po polurnem obislai sta se Nj. Vel. jioslovila od rodbine Ivana Meštroviča in se odpeljala. Nj. Vel. kralj in kraljica sta prišla iz Meštrovičevega paviljona nekoliko pred 16. Nato sta se odpeljala z avtomobili po Gornjem gradu in llici, kier ju je ineščuistvo povsod spoznavalo in pozdravljulo z navdušenimi vzkliki. Ta vožnja se je vršila brez vsrkegu |>ro-grama. Nj. Vel. kralj in kraljica sta se hotela izprehoditi |к> mestu Med narodom Tako sta se obrnila proti holniom na Vino-gradski cesti in prišla do hiše št. 4. kjer sla stopila iz. avtomobilu in se f>eš izprehajaln. To so seveda opazili ljudje iu pasuntje. ki so vsi prihiteli in se zbrali okoli Njunih Veličanstev. Nj. Vel. kralj se je ra-zgovarjal z mimoidočimi, nato pa se je počasi in jako dobro r;i/,tv>-ložcn obrnil iiiiziij proti avtomobilu, medtem ko se je Nj. Vel. kraljica razgovarjala z. ženami in otroki. Deca je prijemala Nj. Vel. kralja za roke in mu jih |м>1 jubovnla. on pa jih je nagovarjal, izpraševal jih koliko jim je let. Kako žive in drugo. Otroci mi ponosno tekmovali med selnij. kdo lx> bolje in hitreje гк1"о-vurjal. Vsi so hoteli bili tudi čim bližje kralju. Neki 9 letni dečko se je bil čisto pritisnil k Nj. Vel. kralju in dobro imz.il. da ga nihče ne izpodrine. Nj. Vel. kralj je malčka prijel za ramo in ga izpraševal, ali se dobro uči, kako se ima in (»odobno. Ko se je Nj. Vel. kralj tako ruagcrvarjal z mladino, je privozil, nçvedoë, da se tam lunlmja Nj. Veličanstvo, s kolesom neki mladenič, ki se je šele v poslednjem trenutku ustavil. Ko je spoznal Nj. Veličanstvo, toliko da ni okuinenel. in bil bi padel na kolena, toda Nj. Vel. -kral j ga je ljubeznivo nagovoril in ga |x>trej>ljal |H> rami. Ta mladenič je raznašalec brzojavk pri Trgovski zbornici. Seveda so se medtem zbrali okoli Nj. Vel. kralja tudi novinarski poročevalci in fotografi, ki so lepo priliko izrabili do mile volje. Ko je Nj. Vel. kralj zagledal novinarje in repor-terje, jim je v šali rekel: зКпко ste |>ri.šli spet sem ?c -Po dolžnosti, Vaše Veličanstvo!« jc odgovoril «len izmed njih. Nj. Vel. kralj pa se jc potem še dalje sprehajal in naposled se je vrnil k avtomobilu. Bil je ves čas predmet burnih ovacij. Zagreb. 27. januarja. AA. P njenih razmerah. Starkn je s trepetajočim glasom o Igo-varjala na zadana ji vprašanju, gloixiko ga n jenu mul ljuhcznjivosijo Nj. Vel. kraljice. Nato si je Nj. Vel. kraljica jela ogledovati donn. Z velikim interesom si je ogledala njejsa ureditev. S |>osameznimi starci in starkami s«' je razgovarjala in jih popraševula kako žive in kako se počutijo v domu. Zlasti se je zanimala zu star zakonski par, od katerih sta oba že prekoračila 'Ki. leto. Tudi z. njima se je |k>uiudiln v daljšem razgovoru. Bilo je mno"o ganljivih prizorov. Starke in starci so sc zbirali okoli Nj. Vel. kraljice iu s solzami v očeh |>oljuh!jnli njene roke in obleko. Mnogi starci so joku 1 i od trn not ja. dn vidijo v svoji sredi svojo vzvišeno kraljico. Nj. Vel. kraljica je prijazno za vsakogar našla par Iju-beznjivih besed. Ko si je Nj. Vel. kraljica ogledalu |>rosto-re. se je zahvalila predsedniku doma za prisrčni sprejem, nato |ni je med navdušenim vzklikanjcm stark in starcev in vseh prisotni!, odšla iz hiralnice in se s prcinstvoin odpeljala po Kaćićevi ulici. Pejačevičevcm trgu in Mo-šinskega ulici v otroško sirotišnico. lam se je zopet zbrala velika množica ljudi. ki jo je navdušeno pozdravljalo. Avstro-madjlarsko prijateljstvo Prijatelisha pogodba je samo prehodnica za širšo gosp. zvezo Dunaj. 27. jan. d. Sinoči sta madžarski j predsednik vlade gi»l Bethlen in avstrijski zu-j nainji minister dr. Schober podpisala prijatelj-! sko in arbitražno |xjgodbo med obema državama. Dunajska javnost, posebno pa inozemski krogi so se čudili rezervirani vlogi, ki jo je |>ri tem slovesnem izmenjavanju podpisov iigral zvezni kancler dr. Fnders. ki je |K> činu vendar kolega madžarskega ministrskega predsednika. V mednarodnih krogih bi bilo veselje nad prijateljstvom med Avstrijci in med Madžari bolj neskaljeno, če bi mesto dr. Schoberja nastopil zvezni kancler, to pa zaiio, ker je prvi tekom lanskega leta. ko je še bil zvezni kancler, snubil Madžare v neki čisto drugi politični zvezi, v kateri se je čestokrat |w>navljalo ime Italije. Vsekakor pn naj zadostuje dejstvo, da je dejanski vodja avstrijske jxilitike vendar le simpatični in odkriti dr. Enders, ki je lirez dvoma jjojaenil visokemu madžarskemu gostu, da s prijatel jsko pogodilo Avstrija ne išče prijateljskih stikov /. nobeno drugo državo, če tudi bi spadala v območje Bcthlenove politične ljubezni. Prijateljska pogodba je sestavljena iz treh delov, ter šteje 22. členov. V prvem delu si obe državi v običajnih diplomatskih formula h ob-Ijubujcia prijateljstvo, ki naj sopomaga j>ri uresničitvi bratske ljubezni meri vsemi narodi naše oble. Nadalje se peča prvi del tudi z vsemi ixxlrobnoslmi procedure za mirno ureditev vseli morebitnih sporov, ki bi nastali med obema dTžavaima. Obe državi sta soglasno sprejeli švicarskega predsednika republike, dn služi za razsodnika nastalih sporov, če bi se ne mogli zediniti na kakšnega drugega predsednika. — Drugi del pogodbe je posvečen arbitražnemu vprašanju. Z njim sta obe državi ofici.jelno priznali avtoriteto vrhovnega mednarodnega razsodišča v Haagu. — Tretji del pogodbo določa pogoje, pod katerimi lx> postala [»ogodba |iolno-močna in pravnoveljavnu. Ker se po podpisu grofu Bcthlenu še ni mudilo domov v Budimpešto, sodijo v dobro informiranih političnih in gospodarskih krogih, da se vršijo še druga pogajanja. Nekateri listi namigavnjo, da gre v tem slučaju za carinska vprašanja. Nekateri vodilni avstriiski politiki so namreč sprožili misel -— katero že dlje časa zagovarja revija Der Osterreichische Vol k s ; vvirt« — dn nnj Avstrija in Mndžnrska posne-1 mata baltiške države, ki so i/.nušle tako imeno- vano baltiško klavzulo-. Avstrija in Madžarska bi naj pa iznašli podonavsko klavzulo, s katero bi druga drugi dovolile izredne carinske ugodnosti, katerih bi ne bilo treba dovoljevati nobeni drugi državi. Z drugimi besedami re-čeno. bi bila namera ta, da se v Podonavju ustvari eno večje carinsko ozemlje. Stvnr iz. [deda pa povsem drugače, če pomislimo nu zelo tesne gospodarske zveze, ki obstojajo že med Avstrijo in Nemčijo. Dunajska pogajanja bi torej navsezadnje ne pomenila nič drugega, knkor počasno grajenje velike carinske enote, Nemčija, Avstrija, Madžarska. Vsled tega se v diplomatskih krogih zelo podčrtava |K>treba. mangeur des curés (požeruhi farjev), se je nato moral podati bolj proti desnici in sicer z drugim obrazom, s katerim ga jo njegova politična gibčnost oblagodarila. Njegovi poizkusi so se posrečili. Sestavil je vlado, vendar pa se ni maral |)0|>olnoma zameriti svojim prijateljem na levici, zato je malo Svrknil po Marinovi skupini, kateri se očita, da podpira klerikalce, jezuite in sovražnike republike itd., itd. Ako sodimo po možeh, ki sestavljajo novo vlado, moramo napraviti to ugotovitev: Lavalova vlada jc druga izdaja kobineta, kateremu je predsedoval Tardieu. Med tem pa, ko ko Tar-dieujeve velike državniške zmožnosti, njegova energija, njegova politična poštenost, ter pred vsem njegov brezkompromisni patriotizem bili v stanu držati disciplino med člani vlade, je soduj velika nevarnost, du bo nova ekipa, kljub temu, da je skorodu enako pobarvana, mled manjvrednih kvalitet novega seîa, kmalu žrtev notranje nediscipliniranosti ter intrig od strani ložo. Francoska javnost jo zalo vesela, da se je Iznebila Steega in se bo zadovoljila začasno z La-valoin, dokler no pride čas državnozborskih volitev, ki bodo poslale na odgovorna mesta mlajSi rod Tardieujevega kova; ta se bo znebil za vselej slarokopitnega, oknmcnelega antiklerikalizma, ki v francoski politiki še vedno riga nazaj, kakor okus neprebavljenih jedil. Lavalovemu ministrstvu sme-mo tudi mi Jugoslovani želeti v kratki dobi, ki mu Je odmerjena, mnogo uspehov na polju notranje konsolidacije, pred vsem pa v reorganizaciji Evrope, ki čaka, na vodilno besedo francoskega genija. Pariz, 27. jan. Francoska vlada je sestavljena lakole: Predsednik vlade in minister za notranje zadeve Laval, pravosodje Leon Guernrd, zunanjo zadeve Briand, vojska M a g i n o t, vojna mornarica D um on d, prosveta Rostand, finance F 1 a n d i n , proračun P i e t r i, javna dela D e 1 i g n o delo L a m b r u , trgovina R o 1 -lin, kmetijstvo Tardieu, trgovska mornarica Chapedelaine, penzije Campetier de K i b e s, pošte 0 u e r n i e r, kolonije R e y -na ud. Ministrstvo za narodno zdravje še ni zasedeno. — Državni podtajnik v predsedništvu vlade je P o n c e t, za notranje zadevo G a t a 1 a n , za umetnost P e c h e, za kolonije G a u m a r e t, za kmetijstvo F a u 1 d , za trgovino F r e y d , za tu-ristiko G u e r a r d , za delo Foulon, za letalstvo Riche, za mornarico D i g n a c , za telesno vzgojo M a r i il a u d. Župnik Rejc aretiran Kakor poroča -»Popolo di Trieste':, so kara-binierji aretirali župnika pri Svetem Križu na Vipavskem g. Iv. Rejca, češ da je pod pretvezo da podučuje katekizem zbiral slovenske mladeniče v hišah Albina Vrtovca in nekaterih drugih ter nekaj političnega pripravljal. Tako tržaški list. Gospod župnik Rejec je znan po vsem Goriškem kakor mož visoke izobrazbe, čistega značaja ter je bil že pred vojno izrazit katoliški ideolog. Njegova katoliška doslednost je tedanjo mladino kar fascimralu. Zato je bil on sredižče mladega katoliškega naraščaja med Slovenci, kakor je bil med Furlani g. dr. Fogar, sedanji tržaški škoi, s katerim sta delovala skupno in bratsko. 2e iz tega je razvidno, da župnik Kejec ui in ue more bili kak nacionalist v vulgarnem pomenu besede. Da je zahajal v hišo Albina Vrtovca v Vel. Zabijali, je jasno. Prvič je Albin Vrtovec predsednik Marijine družbe, radi česar je očividno. da sta o tem predmetu morala večkrat govoriti. Drugič pa je Vrlovčeva hiša gosp. župniku Kejcu ljuba in domača že odllej, ko je pred dolgimi leti gospod Alojzij Vrtovec, sin iste ItiŠe, sedaj predsednik Pok. zavoda v Ljubljani, bil na gimnaziji v Gorici njegov najljubši učenec in gojenec. To bi lahko pod-pričal sam g. mous. Custclliz, tedanji vodja goriškega deškega semenišča. Zato smo prepričani, da bo gosp. župniku Rejcu kmalu dano, da se izkaže njegova nedolžnost in ž ujo osebna svoboda. Bolezen albanskega kraVa Rim, 27. jan. kk. Albanski kralj Zogu je včeraj v spremstvu svoje rodbine odpotoval v Drač, da se ukrca na italijansko križarko v Benetke, od koder bo v najstrožjem inkognitu potoval nu Du-uaj, da konzultira zoravnika-specialista in odide potem v kako avstrijsko zdravilišče. To potrjuje, kar so dobro informirani krogi že davno vedeli, da namrtč z zdravjem kralja Žogun ni vse v redu. V resnici jc kralj Zogu živel r Tirani popolnoma samotno in v miril. N pgova bojazen prod atentati je bila tako velika, ila jc n. pr. samo ona jedila, ki jih priprtolja lastnoročno njegova mati in mu jih osebno prinaša iz svoje kuhinje v kraljevsko palačo. Znano je tudi. da trpi kralj Zogu na raku v želodcu, čemur je najbrže vzrok kako prejšnje zastrupljenje. V zadnjem času je Zogu silno malo jedel, radi česar je telesno zelo oslabel. Položaj v Albaniji se s potovanjem kralja gotovo ne bo razčistil. Kralj Zogu se je držal le s pomoč o Italije, ki ima stalno v albanskih pristaniščih svoje bojne ladjo. Kakor znano, kralj tudi nima neposrednih dedičev in hi po obstoječi ustavi Imel postati bodoči vladar Albanije kak strir od očetove strani. Ker med albanskimi plemeni nikdar ni miru, bi ue bilo nič rudnega, čc hi odhod kralja iz Albanije povzročil zopetno živahno delovanje pri gorskih prebivalcih za njihovo samostojnost. Lahko se smatra za gotovo, da so tudi od italijanske strani kolikor mogoče zavlačevali odhod kralja, da bi med tem lahko ukrrnili vse polrebno za varnost. Zalo je t< m bolj verjetno, da se sedanje potovanje kralja radi bolezni ni dalo več odlašati. Razvese «v demanti Berlin, 27. jan. AA. Bolgarsko poslaništvo energično zanika vest, da bo italijanska vo.'aška misija reorganizirala bolgarsko vojaško armado in naglaša, da Bolgarija odkar je postala neodvisna, ni nikoli potrebovala inozemskih vojaških misij. Neolikani Amerikanci Newyork. 27. jan. kk. Generalni major Sme-dley Butler, ki ga smatrajo za enfant terrible ameriške mornarice, je povzročil oflcielni protest italijanskega poslanika v Washingtonu s svojim govorom, v katerem je namigoval na Mussoiinija kot na steklega psa in ga označil za embrio jedra, ki bo povzročilo vojno. Butler, čegar govori so že večkrat iineli dlplomatlčne posledice, je govoril o dogodku, ko je Mussolini s hitrostjo 110 km v svojem avtomobilu do smrti povozil nekega otroka, ne da bi se bil ustavil, češ kaj pomeni eno človeško življenje v državnih zadevali. Francija na Balkamu Atene, 27. jan. kk. »Elcvteron Vima« poroča iz Pariza, da želi fran-os1'a vala posrc d o va ti v boJgarsko-grških sipijrnih vprašanjih ia da «e runami minrter MihaJ ko'ulos naha'a sedaj v Parizu, kjer bo pojasnil odgovor svoje vlade, Tudi Pilsudski Varšava, 27, jan. kk. Ko se bo Pils'dski vačal iz Madeire, bo obi kal tudi Rim. Možno je, da bo spomladi ostal več tednov na otoku Capri, preden se bo vfnil na Poljsko» Se*a banskega sveta Ljubljana, 27. jan. A A. V nadaljevanju četrte seje banskega «veta je g. Raj h prosil, naj se vzame na znanje, da je v svojem govoru v zadevi vinarske in sadjarske šole v Mariboru dejal, da je pouk v vinarstvu na tej šoli vse hvale vreden, da pa pogreša intenzivnosti v pouku o živinoreji in poljedelstvu. Ni pa kritiziral nestrokovnjaškega gospodarstva in tudi ni bil nikdar njegov namen storiti lo, temveč je hotel e?mo opozoriti, naj so tudi poljedelstvu in živinoreji posveti vefja pažnja. Nato se je pričela debata o proračunu za socialno skrbstvo. (i. dr. Ko- Fraujo j>ogreša postavko za oniilje-nje težkega stanja rudarjev. — G. Golouh je z zadovoljstvom kouslatiral, da kaže g. ban in banska uprava vobče pravo razumevanje za vilalnu socialna vprašanja. Vendar pa se ta vprašanja s politiko podpor ne dajo rešili. Nato razj>ravlja o delavski krizi. G. Oblak Gabrijel je poudarjal važnost akcije za gradnjo malih stanovanj. Navaja primer iz Logatca, iz katerega je razvidno, da eo te akcije bili deležaii predvsem mali ljudje in delavci. Predlaga malo korekturo tozadevne uredbe v tem zmislu, da bodo te akcijo deležni v gotovih primerih lahko tudi posamezniki, ne pa samo člani kake zadruge ali občine. O. Rajhn Jakobu se zdijo prispevki za gradnjo ubožuic in hiralnic za preskrbo siromakov vobče premajhni. Opozarja predvsem na ležki položaj starih poljskih in viničarskih delavcev, katerim bi bilo nujno nuditi pomoč. Naj se uvede akcija za podporo leh siromakov. Za uboge šolske otroke naj se s pomočjo šolskih odborov ustanovijo šo'ske kuhinje. Predlaga, naj se zgradi čim več hiralnic, obstoječe pa naj se po možnosti čim bolj podpro. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer pripominja k izvajanjem g. Rajha, da mora pomoč siromašnim osebam bazirali v prvi vreli na privatni in lokalni akciji. G. ban dr. Marujié uvidi potrebo čim širšega iu intenzivnejšega socialnega udejstvovanja. Potrebna bi bila izvedba starostnega zavarovanja kmetiiskih delavcev. S tem bi se tudi preprečil beg delavnih sil z dežele. Prvi koraki v tem pogledu so ie storjeni. G. dr. Oboranol Maks je poudarjal, da je najboljša soc'alna politika tista, ki bazira na dobrem gcspodarslvu. Če smo sedaj v depresiji, morimo jk> gospodarskih zakonih zopet priti v konjunkturo. Izvedejo naj se potrebna javna dela, kakor tudi druge akcije, da se brezposelnost omeji. Pri tem opezarja na prepetrebno želpziriško zvezo z morjem. — G. Drtrla Oton je slikal brezposelnost s staPSča knictskega pcsrshiika. Prcd'agal je, naj bi se izdala prepoved, da se kmečka mladina med 14. iu 18 letom ue sme uporabljali za tovarniška dela. G. Strh'ovnik Mar in se pridružuje predlogu g. Rsjlia g'^de prrm.ajhne podpore hiralnicam. Konslatira. dn so hiralnice in bolnišnice prenapolnjene zlasti z revnejšimi s'oji. Predlaga, naj bi banska uprava v zvezi s Higijenskim zavodom adaptirala v Radmirju graščinsko poslopje za nekak zdravstveni dom. — Po mnenju g. Serbineka Ivana bi bilo umMnpjše, da bi banovina zidala hiralnice, ne pa občine. Priporoča nakep dr. Čeho-vegii sannlorija v Št. Jurju za hiralnico okraja Maribor levi breg. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil, da le bila tiakaj že pee'aun strokovna kopiisija, vendar je bil rezultat negativen. Prostori za hiralnico n!so primerni. G. Mihclčič Alojz je prediral, naj se razširi hiralnica v Vojnlku, ker bi razširitev bila cenejša kot pa zgradba nove Mre'tiioe. Preli.i-n, naj se tudi drugim hiralnicam dajo primerne podpore, predvsem hiralnici v Muvetinoih. Sploh nai bi se vsem ustanovam dale podpore, ki imajo namen podpirati reveže. G. Ramovš Jakob je predlngnl, naj banska oprava breeplaf.no napravi načrte in proračun stroškov za zavetišče v Velikih Laftčnh. — G. dr. Salo vir Ivan je poudarjal, da sloni socialno skrbstvo na etičnem načelu, nai materielno močnejši podpira 9ibkMS"»a. — G. Prepeluh Albin: Po-stavka od približno 6.000.000 Din, ki ie določena za socialno skrbstvo. je mnogo premajhna. — G. Lončar Ivan je proti temu, da se kmctskl mladini prepove zaposlitev v tovarnah. Dalje predlngn. naj se prepove izdajanje potrdil odnosno dovolil za beračenje. — G. Pfeifer Josip ie predlagal, naj bi banovina kupllu Turnsko graščino pri Leskoveu, ki je v zelo dobrem stanju, in jo adaptirala za hiralnico za krški okraj. G. Lehimrer Hinko je pred'ard. naj bi banska uprava za okraje na teritoriju bivše Hnbllmeke oblasti zgradila hiralnico in za to porabila polovico kredita, ki je določen v tekočem proračunu za hiralnico in ki jo še neuporabljen ter polovico iz bodočega proračuna. Stavbni zadrugi v Zagorju, ki je zgradila več malih zgradb za rudarje, naj se dovoli večja podpora. — G. dr. Pivko Ljudevit navaja kot on vzrok krize v podeželju odpad sezonskih del. — G. Čižck Alojzij na splošno priporoča banovini podpiranje revnih in siromašnih oseb, zlasti v zimskem času. — G. Benko Josip je prosil za posredovanje, da bodo naši sezonski delavci deležni v Franciji. istih ugodnosti kakor v Nemčiji. Izseljevanje naj se omeji na najmanjše število in naj se skuša prebivalstvo zaposliti z javnimi deli doma. Postavka za podpore ob elementarnih nezgodah so mu zdi za vso banovino premajhna. — G. dr. Senčar Matej je poudarjal, da je jedro sedanje nezaposlenosti višja produkcija, kot jo more trg konsumirati. Z delom se bo jjovečala tudi kon-zumnn moč. Mi imamo možnost ublažiti to krizo s tem, da damo ljudstvu dela, — G. Vrršlč Ivan se .je pridružil predlogu g. Mibelčiča glede podpore hiralnici v Mureliricih. — G. Golouh Rudolf je predlagal, naj se organizira, da bodo naš' delavci v tujini zaščiteni tudi po naših zastojunikih. — G. Rajh Jakob je opozarjal, da bo izvajanje osebnega dela na cestah odvzelo kruh tudi dosedanjim delavcem, kar bo samo povečalo brezposelno«!. Predlaga, naj se že s tega vidika skuša omejiti zakon o javnih postali glede osebnega dela. G. Orohku Franjtt se zdi banovinski proračun za socialno skrbstvo splošno prema iheu. S pravilnim socialnim skrbstvom lahko zndržimo mase, da ne peelanejo nezadovoljne. Socialno bedo moremo omeiiti, ne pa odpravili. Prispevek k prehrani brezposelnih se mu zdi premajhen. Vstavi naj se vsaj pol milijona dinarjev. Tudi prispevek k akciji za zcrradbo malih stanovanj se mu zdi premajhen. S smotrenim podpiranjem te gradbene akcije se da naibolj za t roti »udi komunizem, кет lastni stalni dom je najboljše sredstvo z>i jxibijanje komunizma. Poroča o obširnem gradbenem programu m osla Lfubllane, ki bo ravno s tem mnogo pripomogla k omejitvi gospodarske krize. Sevortn se bo morala pri teh delih v prvi vrsti ozirati na svojce. Opozaria, da je tudi beračenje zelo razširjeno toT prosi, naj se izda odredba, ki prepove beračenje posebno onih oseb. ki pridejo iz drugih krajev. Nalo je bila seja zaključena. Proračun zdravstvenih zavodov. fihibMana. 27. jan. AA. Na peti seji banskega sveta se ie razpravljalo o prorafnnu zdravstvenih zavodov. G. načrlnik dr. Dolšak Fran je dal pojasnila k temu proračunu ter omenil, da se je pri določitvi staleža osebja upoštevalo sedanje stanje in nujno potrebno povečanje zaradi razširitve bolnišnic. Zaradi padca cen življenjskih j>olrebšČin se bo pri materialnih izdatkih moglo prihraniti približno 15 odstotkov. Omenjn dalje razne že izvršene in nameravane razširitve, novogradnje in povečanj« zdravstvenih ustanov. V le svrlie so bolnišnice bile prlmornne najeli posojila. V delno kritje anuitet in obresti so se oskrbnine zvišale za 2.50 Din. To povišanje ne bo zadelo revnih slojev, ker se prošnje za znižanje oskrbnin zek) širokogrudno rešujejo. Zaradi lažjega odplačila nnjotih dolgov je pri vseh večjih bolnišnicah ustanovljen s posebnim pravilnikom gradbeni fond, G. dr. Uežrk Josip poudarja važnost in jk>men Dolenjskih toplic in je mnenju, da bi se te toplice morale preurediti v ljudsko zdravilišče. To akoijo naj izvede banska uprava s tem, da prevzame te toplice. G. ban dr. Marušlč Je pojasnil, da je na dnevnem redu sedanjega zasedanju banskega sveta tudi predlog glede nakupa Dolenjskih toplic. CL Pire Ciril je naglašal, da so zaradi težkih finančnih prilik, v'katerih je uprava zdravilišča nn Golniku, oskrbnine v tem zdravilišču razmeroma zelo visoke in jih zmorejo le boljSl in premožnejši krogi. G. načelnik dr. Došlufc konrtalira, da je postal Golnik res snnatorlj za imovitejše sloje, poroča pa, dn uživa na Golniku stalno 14 bolnikov 46 odstotni jvopust. Banska uprava je nadalje določila tudi prispevek Din 150.000, ki služi za zdravljenje siromašnih nn Golniku. Zdravstvena uprava bi prav z največjim veseljem pozdravila, če bi se našla pol, da se Ia zavod eociolleirn. Priznava potreho zgraditve otroškega zdravilišča zn tuberkulozno deco. Banskn uprava je v ta namen pošiljala bolne olroke na olok Krk, kjer ima svojo ferljalno kolonijo, ki se je zelo dobro obnesla. Občina Vrbnik na Krkit je ponudila banski upravi brezplačno na razpolago stavbišfe, da so tamkaj zgradi otroško zdravilišče. Zadevna akcija je v teku. G. Rnblč Srečko predlaga, dn se vzame v resni pretres povečanje in razširitev mariborsko bolnišnice, ki je prenapolnjena * bolniki G. naoelnik dr. Itolšak je pojasnil, da je пи> širjanje mariborske bolnišnice v zvezi z zamenjavo sveta, ki meji ua bolnišnico in ki je last kaznilnice. Dokler so to vprašanje ne reši, se ne more pričeli z doli. Pogajanja z ministrstvom pravde so v teku. Finansiranje jc žo urejeno. Načrti ea izdelujejo. Na g. Lebingci-ja Hinka je napravilo mučon vtis zvišanje bo lnišču j h oskrbnin. Tudi to sicor inajhno povišanj»' bo povzročilo med kmečkim prebivalstvom mnogo razburjenja. V (losoda n jeni trenutku povišanje ni bilo na mestu. V proračunu pogreša podpore za bolnišnico Usmiljenih bratov v K and i ji. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil, da sloni ureditev vprašanja naših bolnišnic na uvedbi gospodamosti na teh zavodih. G. ban dr. Mamšič je smatral za potrebno poudariti, da jo neprimerno govorili o razburjenju in o mučnih vtisih, ker lo ne odgovarja taktičnemu stanju. I G. Pfeifer Joško je z zadovoljstvom vzel na znanje povišanje oskrbnin. — G. dr. Koš Pranje izraža bojazen, da bo povišanje oekbtim znalo upli-vati tudi na privatne sanatorije. Prosa za izdatno I podporo za celjsko bolnišnico. — G. Lipnj Franjo je predlagal, da bi bila bolnišnica v Brežicah nujno potrebna adaptacije in da bi se tam ustanovil porodniški oddelek. Priporoča nakup posestva grofa Attemsa v Brežicah za hiralnioo. Ta hiralnica bi lahko služila tudi za krški okraj. S lem posestvom jo zvezan tudi večji kompleks zemljišča in bi go mogla hiralnica vzdrževati iz lastnih sredstev. — G. Košir Anton predlagal, naj ee poveča bolnišnica Rdečega križa v Konjicah. G. ban dr. Marušlč je pojasnil, da je povečanje te bolnišnice sedaj nemogoče. — G. Bcnko .Tosip je prosil, naj se ozira na bolnišnico v Morski Soboti. Zgradi naj se čimprej tudi nova bolnišnica. G. ban dr. Marušič je izjavil, da se bo zgradba nove bolnišnice v Murski Soboti z ozirom na izjavo g. Benka ze letos vzela v resen pretres. — G. Mi-helčič Alojz je priporočal, naj se da privatnim bolnišnicam primerne podpore. Predlaga tudi razširitev bolnišnice v Celju. G. ban dr. Marušlč je pojasnil, da je razširitev bolnišnice v Celju že v teku. Z«radil se Je porodniški oddelek in se bo razširitev bolnišnice nadaljevala. G. âerbinek Ivan je predlagal razširitev bolnišnice v Mariboru. Omenja, da v bivši mariborski oblasti ni nobenega zavoda za bpboe ter poudarja potrebo ustanovitve takega zavoda. — G. Steblov-nik Martin se je glede povišanja oskrbnine pridružil izvajanjem a. Lebingerja ter vzel tozadevna pojasnila z zadovoljstvom na znanje. Izjavlja, da so prišle pritožbe, da je hrana v celjski bolnišnici slaba. Predlaga, naj se primerno podpirajo bolnišnice v Slovenjgrndcu in v Celju. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je izjavil, da je celjska bolnišnica jio nadzorovnlnih poročilih označpna kot ona. ki vzorno gosnodari. G. Oblak Gabrijel je predlagal ustanovitev bolniških postai na deželi, kjer bi dobivali bolni Ici prvo pomoč. — G. dr. Juvan Alojzij je predlagal, naj se intervenira pri vodstvu umobolnico j v Ljubljani, da se pri sjirejemu bolnikov ozira tudi na umolio'ne iz bivše m"riborske oblasti. G. pomočnik bana dr. ''irkmaier je govoril o vprašanht umobolnih v naši banovini. G. Strcimi Ivami se povišanje oskrbnine z ozirom na sedanje prilike ne zdi umrstno. P'-'-olki kmeta so se znižali za polovico, za oskrbnino .pa mora si»(l a i plačati več kot prej. Nato »e jo pričela razprava o izdatkih za zdravstveno služho v zdravstvenih občinah. G. načelnik dr. Dolšak je pojasnil posamezne postavke ter navedel, da so nitiosri znrsld posledica odredb zakona o zdravstvenih občinah, ki jo zdravstvena okrožja razbremenil, rudi česar dn se m ira jo tozadevni Bneski vstaviti v banovinski proračun. Omenja, da so zdravniki 7/lrvžonih zdravstvenih občin postali banovinski uradniki, ki prejemajo plače b.anovirsVih uradnikov I. kategorijo 9. dn fi. stopnic bn>7. doklnd na slu'bo. Z zvišanjem prejemkov zdravnikom na je trdi 7/lnižena od niih strani nrecpišnin protidaiatev. I/delufe sp tarifa za zdravniške j>osle, ki bo odgovarjala potrebam prebivalstva. G. r pb!ni*pr Hinlro je jvozdravil tarifo za zdravniške oos'e. Vi se namerava Izdelali, ter navaja primere pretiranih zahlev od strani zdr.avni- , kov. ki lahVn dovedejo kmete do enspcdarskeea ! poloma. — G. dr. Juvan Aloiz jp prosil, nai so ipps'u Mariboru čimnrei povmein bolniški stroški, ki lih ie plačala bolnišnicam 7,a os' he, ki niso pripadnici mesta Maribora. — C. dr. Ifošu Franin se n° zdi primerna uvHbn iWnjh pavprečnin za l'tvavnlkp. — G. Sfehlovn'k vartin je predlagal, niških stroškov čimnrei izplačalo, nakar mu po-.;ai se »lokrovi bivših okr. zastopnv glede »Iran I jasni g. nomočirik bana dr. Pirkmnior. da se ir> to I že izvršilo. — G. Petola Oton pozdravlja novi za-; kou o združenih zdravstvenih občinah in tarifo za zdravnike. Izraža pa boiazen. d.a bodo polne pov-prečnine kvarno vplivale nn vršen ie zdravniške službe. — G. Mlbrllflč Alojzij jp predlagal, naj se izdn okrožnica, v kateri nai bodo navodila in pojasnila o dolïnoslih. ki iih prevzamejo združeno zdravstvene občine po zakonu o združenih zdravstvenih občinah. G. ponioniik bana dr. Pirkmajer je nato obrazložil na salošno zal-on o združenih zdravstvenih občinah in finančno stran tegn zakona Nato se je razpravljalo o poglavju: pospeševanje in čuvanje пипИпега zdravja. G. načelnik dr. Dolšak je obrazložil posamezne postavke. — G. župnik Faflik Štefan je poudarjal nujno potrebo sistematičnega zatiranja in pobijanja trahoma v Prekmurju. Na sedežih okrožnih zdravnikov bd I bilo potrebno ustanoviti j>osebne postaje za zatiranje te bolezni. G, jiomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil, «la je trahonj v Prekmurju endemičen. Potrebno je, da se za Prekmurje spopolni trahoniska postaja v Murski Soboti, ki jo vodi zdravnik specialist; ta postaja bo raztegnila svoje poslovanje po vsem Prekmurju 1er jo bodo podpirali v tej službi občinski zdravniki in sestre jiomočnice. G. Rajh Jakob je priporočal zgraditev bolnišnico v Ljutomeru. V tem ozlru že obstoja neka ustanova z zneskom 2Ô0.000 Din. G. dr.Senčar Marliu je z veseljem jKizdravil skrb, W jo posveča banska uprava narodnemu zdravju. — G. Oblak Gabrijel je prosil, naj se da primeren prispevek k stroškom za gradnjo javnega kopališča v Logatcu. Nato je bila seja zaključena. Rim, 27. jan. AA. Italijanski pomorski proračun, ki je bil danes objavljen, je za 6% večji kot preteklo leto. Proračun znaša 1350 milijonov lir, od katerih gre sikoro polovica za gradnjo novih vojnih ladij. Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo vreme. Počasi se bo vedno bolj jacni'o. Temperatura bo še nadalje podati padala. Sla' otni vetrovi. Južne Alpe: Precej jasno. Ponekod megleno. Mrzleje. V/bodni rob Alp: Spremcn'jivo oblačno. Ponekod lahke padavine. Nižja temperatura, Xadzupnik Fr.S. Korošec 70 letnih Jubile> odličnega duhovnika 1861—1931 — 27. jan. Sv. Križ pri ltog. Slatini, 27. jan. Pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, v eni izmed najlepših in najprostornejših oerkva, kar so jih novejši čas postavili v lavantinski škofiji, se je danes, 27. januarja, opravila tiha zahvalna molitev m daritev za vse, kar je Bog v tej cerkvi in župniji storil po sedanjem nadžupniku Frančišku Sal. Korošcu. Sedemdesetletnica njegovega rojstva (27. januarja 1861 pri Sv. Marku niže Ptuja), ki jo je hvaležnovdano praznoval, nam bodi samo zaželjena prilika in poved, da se spomnimo velikega blagoslova božjega, ki ga je bilo deležno njegovo du-hovno-pastirsko delo, zlasti v nadžupniji Sv. Križa. Pred svojim prihodom v križevsko nadžupnijo je bil devet let kaplan na treh kaplanskih mestih: Tri srečne sestre — dedinje stotisočev ali milijonov? pri Sv. Rupertu, pri Sv. Vidu in v Cdrkovoah, odkoder je bil 1. 1894 poklican za učnega prefekta v dijaško semenišče v Mariboru. Obenem tnu je bilo poverjeno uredništvo »Slovenskega Gospodarja«:, ki ga je v štirih letih dvignil do slovesa iz-bornega lista s krščansko socialno smerjo. Dijaškemu semenišču pa je ostal do danes velik prijatelj in izreden dobrotnik. Dne 1. maja 1898 ga je slovesno vpeljal kot križevskega nadžupnika takratni stolni kanonik dr. Ivan Mlakar. To mesto zavzema sedaj Fr. S. Korošec, 39. v številu tamošnjih župnih upraviteljev, deseti z naslovom nadžupnika, drugi z naslovom konzistorijalca in edini, ld je dosegel in presegel tridesetletnico nadžupnijeke pastirske službe. Kdor je videl novo župno cerkve Sv. Križa pred prihodom Frančiška Korošca in kdor jo gleda danes, bo vedel presoditi, kaj velikega in leptga je storila ljubezen za lepoto hiše božje na tem svetem kraju. Novi oltarji, med katerimi gre prvenstvo umotvoru glavnemu oltarju; nove orgle, najboljše Jos. Brandlovo delo; novi kipi, med katerimi se odlikujeta kipa Srca Jezusovega in Marijinega; umetno slikana okna, katerih eno kaže med darovalci ludi ime škofa Jurija Stroasmayerja; novi zvonovi, ki so ob njegovem žuipnikovanju že dvakrat novi. Vsa ta prelepa notranjščina cerkve je ovenčala s krono to veliko stavbo, kateri je Slomšek pol leta pred svojo smrtjo postavil temelj. Nič manj srečnih rok ni imel nadžupnik Korošec na socialnem polju. Dekliška družba s številnimi članicami, Marijina družba z vrlimi druž-betiicami; Družba vednega češčenja z apostolslvom mož; Mladeniška Marijina družba ; Bralno društvo, ki se prenavlja; Društveni dom z mežnarijo; vse te naprave imenujejo Korošca ustanovitelja. Velikanski shod deklet rogaške dekanije v letu 1908; veličastna tridnevnica evharističnega kongresa na Dunaju leta 1912; slovesen spomin Slomškove petdesetletnice smrti v istem letu; proslava Konstan-tinovega jubileja 1913; vsakoletne duhovne vaje za Marijino družbo posebe in posebe za tretji red; misijonski in drugi duhovni dnevi in shodi kažejo Korošca za svojega buditelja in pospeševalca. Pridi na prvo nedeljo v mesecu k prvi sveti maši k Sv. Križat in boš videl, kako dolge vrste mož in . mladeničev se zgrnejo ob obhajilni mizi; pridi, I da boš slišal ognjevito besedo propovednika in ne boš verjel, da je to — sedemdesetletnik. To je duhovno očetovstvo, ki hrani svoje z nebeškim kruhom. In ubogi v nadžupniji vidijo v njem tudi svojega krušnega očeta. Ako pomislimo, da se pettisočera nadžuipnija Sv. Križa v treh poletnih mesecih z oairom na zdravilišče na Slatini vsako leto začasno pomnoži za kakih tritisoč prebivalcev, ako pomislimo na raznovrstnost in posebnost številnih gostov, duhovnih in drugih, ne smemo prezreti, kakšno mero gostoljubnosti iu vljudnosti in vslužljivoeti mora Imeti mož, ki zavzema mesto nadžupnika v Roga-Ski Slatini. V dokaz, da dičijo Frančiška Korošca vse tri ln druge čednosti v obilni meri, ga je škof Stross-mayer imenoval 1. 1902 za svojega konzistorialnega svetovalca. L. 1925 je postal konzistorialec lavan-tinske škofije. Prav res: z isto neprisiljeno spošt-Ijivoetjo, s katero pozdravlja svojega škofa dr. Andreja Karli.na ali zagrebškega nadškofa dr. Antona Bauerja, z isto ljubeznivo vdanostjo sprejema nadžupnik Korošec vse duhovne sobrate, svoje in »latinske goste. Umevno je, da je harmonija med nudžupniisko in med zdraviliško upravo kar naj-zadovoljivejša. Tako je vsak čas bilo, tako naj v blagor župniji in zdravilišču ostane 1 Štirje njegovi neposredni predniki so bili zlatomašniki na svojem nadžupnijskem mestu. Ali ne bo ta okolnost še toliko bolj poiskrenila naših želja, kolikor večje je naše pričakovanje, da čez štiri leta doseže in še preseže tudi nadžupnik Fr. S. Korošec izredno duhovsko čast in ime zlato-mašuika, katero izredno mašniško čast in milost je lani v slovenski duhovščini prejel edini lavantinski vladika dr. Andrej Karlin. Marija na Ptujski gori in nje posebni častilec A. M. Slomšek naj Frančišku Korošcu, posebnemu častilcu obeli in našemu jubilantu podeli psalmi-stov blnposlov; Longiludine dieruni replebo eum et ostendam illi salutare meum. Volkovi napadli šolo Split, 27. jan. V vasi Celina so se te dni pojavili volkovi, ki so naprej vdrli na dvorišče šole, ki stoji na samoti. Učitelj je sklical kmete. Vsi skupaj so pričeli nn volkove streljwti iz pušk. Volkovi so se ustrašili ln preplavali reko Celino in se zgubili v gorah. Volkovi se pojavljajo navadno ponoči in tulijo okoli gospodarskih poslopij. Kmetje so vedno na straži. Mislijo, da so prišil volkov5 iz Bosne, od koder jih ie pregnal m>raz in glad v toplejše kraje. m ^ i V ■ k Jm Ш Јш Marija Uoršo Višnja gora, 27. januarja 1931. V vasi Gorenje Brezovo, občina Leskovec, toda še pod višnjegorskim zvonom, je hiša, kjer se pravi po domače »pri Pancarju«, pišejo pa se Kozlevčar. Je preprosta kmečka domačija, ki ni mogla preživeti vseh otrok. Zato se je pred mnogo leti Pančarjev Janez izselil v Ameriko, da bi mu Amerika dala tega, česar mu domačija ni mogla. Med tem so minevala leta, domači so mu vsi pomrli, ostale so mu le tri sestre Micka, Katra in Jera. Dve od teh sta se poročili, Marija, se danes piše Gorše in je primožena v vas Dragovšek na litijski strani. Jera je vzela pred leti malega posestnika Miho Brčana (znanega pod imenom Matijev Miha), v Spodnji Dragi (občina Draga) pri Višnji Gori. Katarina pa je ostala sama na svojem domu na Gorenjem Brezovem. Janez Kozlevčar pa je v Ameriki imel srečo in postal premožen. S sestro Marijo Gorše si je večkrat dopisoval. Imel je tam lepo premoženje in dobro mu je šlo. Prišla pa je iz Amerike vest, da je Janez ali kakor se je v Ameriki nazival John, umrl. Sestri Mariji Gorše je bila izročena njegova zavarovalnina v znesku 40.000 Din. Toda pričakovati je bilo, da ne bo ostalo pri teh 40.000 Din, ker kakor rečeno, John je bil premožen mož. In res! Županstvo občine Draga je od okrajnega načelstva v Litiji dobilo naslednji dopis ameriškega konzulata v Zagrebu z dne 20. jan. t. 1.: Jera Brčan Pismo od ameriškega konzulata -Konzulatu je čast naprositi naslov, da sporoči, kdo so zakoniti dediči Johna Kozlevčarja, ki je umrl v Zedinjenih državah ameriških, zapu-stivši znatno premoženje v korist svojih zakonitih dedičev. Po dobljenih informacijah bi njegovi zakoniti dediči imele biti njegove sestre Marija Gorše, iz vasi Dragovšek, Katarina Kozlevčar iz vasi Gorenje Brezovo, pošta Višnja Gora in Jera Brčan iz Spodnje Drage, st. 16., pošta Stična. Ce je kateri od zakonitih dedičev omenjenega Johna Kozlevčarja umrl, prosimo predložite konzulatu mrtvaški list tega rajnika, katerega overovite. Obenem omenjamo, da je v smislu dopisa iz Zedinjenih držav naslov gori označenih oseb naslednji: Marija Gorše, vas Dragovšek, pošta Litija, Katarina Kozlevčar, vas Gornje Brezovo, pošta Višnja Gora, Jera Brčan, Spodnja Draga, št. 16 pošta Stična. Konzulat je mnenja, da so to ravno tisti kraji, kakor smo jih navedli v začetku pisma. Podpis: Paul Bowerman, ameriški konzul. Ta dopis je seveda spravil pokonci vse tri sestre in kajpada vse hribe. Dve sestri namreč, ki živita na višnjegorski strani, nista pravzaprav imeli pravega pojma o razmerah, ki so se jima Katarina Kozlevčar bližale. Boljše je bila informirana sestra Marija z litijske strani. Gospod župan Erjavec je na podlagi tega pisma obvestil sestri Jero in Katarino ter vse potrebno ukrenil, da se stvar pravilno uredi. Tc dni so vse tri sestre prišle k županu, gospodu Jožefu Erjavcu, ki jih je fotografiral, overovil njihovo istovetnost, nakar so bile namenjene odpotovati v Zagreb. Kolika ie dediščina? Kako velika je dediščina, ki jih čaka, ni mogoče reči. Kakor se govori, je denar naložen pri Sakserjevi banki v New Yorku in da je na ob-vestilnem pismu banke pisana številka 400.000. Ali gre za 400.000 Din, ali za 400.000 dolarjev, doslej ni znano. Sestra Marija Gorše pa je na županstvu izjavila, da zagotovo ve, da je brat imel premoženja za 400.000 ameriških dolarjev. Ce bi dediščina znašala tudi samo 40T1.000 Din, bi to razmeroma siromašnim sestram in njihovim družinam bila nepopisna sreča, kajti vsaka bi v tem slučaju dobila čez 130.000 Din, kar je za preproste kmečke razmere dandanes vsega uvaževanja vreden denar. Ce pa dediščina znaša 400.000 dolarjev, bi to v našem denarju pomenilo 22 milj. Din, s čemur bi sestre Micka, Jera in Katra postale najbogatejše ženske na Slovenskem. Potem bi zanje nastalo drugo težko in skrbipolno vprašanje, kako ta denar pravilno porabiti, da bo prinesel njim trem in njihovim družinam srečo in božji blagoslov. Redukcija delavstva v Goričanah 80 delavcev odpuščenih Ljubljana, 27. jan. V tovarni v Goričanah je odpovedalo vodstvo na podlagi 14 dnevnega roka službo 80 delavcem in delavkam. Veliko jih je med njimi, ki so osiveli v papirniški službi. Vodstvo ni navedlo vzroka, zakaj je prišla tako nenadoma redukcija. Sklicuje se le nn ukaz generalnega ravnateljstva. Nekateri pa vedo povedati, da bo ta redukcija obveljala za vedno, ker bo vodstvo ustavilo stroj za ovojni papir, pri ka- Velik zbor v Ljubljani? Zagreb, 27. jan. Današnja »Hrvatska Straža' prinaša poti naslovom »Velika seljaška skupština u Ljubljani« naslednjo vest, datirano iz Ljubljane, toda očividno po informacijah iz Belgrada: »Na velikonočni ponedeljek se bo v Ljubljani vršil velik kmečki zbor, ki ga bo priredila bivša kmetijska stranka. Na zboru bo govoril bivši minister g. Pucelj, bivši narodni poslanec bivše SLS g. Franjo Žcliot in g. Potovar (član bivše Sam. Dem. Stranke — op. ur.) Na skupščino bo prišel tudi g. Karlo Ko-vačovič (bivši predsednik Radičevega kluba — op. ured.).« 4r Ker nam ni znano, odkod ima Hrv. Straža te informacije, priobčujemo gornjo vest brez komentarja po dolžnosti kronistov. (Op. ur.) Šola za zaščitne sestre Ljubljana, 7. jan. Le mailokdo ve, dn je v Dečjem domu kraljice Marije za zaščito mater in decc tudi šola za zaščitne sestre. In vendar se uči tam okrog 70 pridnih deklet zn ta nadvse važen poklic zaščitne sestre. Te sestre so važno pomožno osob-je v socialni in zdravstveni službi in se izobražujejo v dveh smereh: v kurativni in preventivni medicini. Znanje, ki si ga učenke pridobe v treh letih intenzivnega teoretičnega in prak-tičnegn študija, vporabijo kot zaščitne sestre v bolnišnicah, social no-medicinskih ustanovah, pri prosvei.i in zaščiti ljudstva. To svojo nalogo lahko izvršujejo kot potujoče učiteljice v higijonskih tečajih na deželi. Nadalje so kot sestre posetniee mi domovih, v zdraviliščih za j etične, v dečjili domovih, dispanzerjih za matere itd., hkrati učijo s praktičnimi zgledi kako je treba izvrševati zdravniška navodila. Mnogokrat so kot pomožne ino~ či nn šolskih poliklinikah in pri msanaciji na deželi. Da se |>a za te najrazličnejše panoire uspodobijo, je potreben študij treh i.z vseli omenjenih panog. Po dovršenem študiju dosežejo kvalifikacijo za namestitev kot državne uradnice II. knt. in dobe takoj ob nastopu službe mesečno plačo 1500 Din, prosto hrano in stanovanje. Da |xi zahtevajo tako važna mesta tudi veliko mero inteligence in znanja, dokazuje že dejstvo, da se nobene učenka ob vstopu v šolo definitivno ne sprejme. Vsaka mora prestati najprej poskusno dobo treh mesecev, v katerih mora predelati potrebni del tvarinc. iz katerega jo izpraša ob zaključku na pripravljalnem izpitu komisija, ki iz njenih odgovorov odloči, če je učenka sposobna /a sprejem v šo>Io Hkrati se uče gospodinjstva in praktičnega dela v kuihinji. Izpit delajo učenke iz petih glavnih predmetov, katere poučujejo predstojniki in asistenti zavodov bolnišnice in njenih oddel-kov, kolikor spadajo v zdravstveno stroko. Druge panoge, kot fiziko, kemijo ild.. pa poučujejo profesorji srednjih šol. Da se učen- terem so zaposleni skoraj vsi reducirani delavci. Vsekakor je to hud udarec za delavstvo, predvsem na tisto, ki so navezani le na svoj zaslužek. Udarec je pa občuten ludi zaradi tega, ker je nepričakovan. V papirnicah sploh ni bilo govora o kaki krizi. Nasiprotno. V vseh obratih so delali s polno paro in je bilo delavstvo zaposleno tudi čez ure. Prepričani smo, da ukrep vodstva ni trajnega značaja in da bodo odpuščeni kmalu vpoklicani. Zavedati se moramo vsi, da mora v sedanjih težkih časih vsak nekaj žrtvovati. kam študij čim bolj olajtša. skrbi že zavod sani, ki parzi na gojenke ž vso skrbnostjo po svojih predstojnikih. Tu žive skoro prav tako, kakor v internatu. Njih življenje poteka skoro s samostansko rednostjo in zato je mogoče da pri pripravljalnih iz.pitih dosežejo tako lepe uspehe. Tako je bilo lansko leto I. septembra sprejetih v pripravljalni trimesečni tečaj 32 novih I učenk, od katerih sta le dve oonnvliali ' rvi letnik. Na izpitih, ki so se vršili ves pretekli teden in zaključili včeraj, je napravilo izpit z nezadovoljivim usipehom le 6 učenk, dočim so bile vse druge sprejete definitivno v šolo. Du je uspeh tako lop, gre zasluga v glavnem ravnatelju šole in priniariju Dečjega doma dr. B. Dragašu, ki z vso skrbnostjo in vestnostjo bdi nad napredkom učenk. Med učenkami je /.nuno, da njegovemu očesu ne uide niti najmanjša nerodnost ali neredmost in dn ne gre drugače, kakor da se napravi vedno vse tako, kakor je treba. Seveda je ta študij združen tudi s stroški. Tako stane pripravljalna doba okrog 2000 Din. Po pripravljalnem iz.pi.tu pa dobi učenka z ozirom na gmotno stanje, šolske uspehe in veden je, lahko štipendijo, ki ji omogoča brer/olnčen študij, ali pa vsaj študij pri le polovičnih stroških. Ker omogoča ta študij š-e razmeroma mlademu dekletu važen in odgovoren noložaj z lepo plačo, je jasno, da se za ta poklic kaže vedno večje zaninunje. tako. da je v šolo naval precej velik. Saj je ixitrebnih še mnoso zaščitnih sester in ako bi bile izučene. bi jih skoro takoj lahko namestili okrog 200. Med učenkami so dekleta iz vseh slojev. Celo take, ki imajo že gimnazijsko maturo ali po par semestrov filozofije, nekaj učiteljic itd. Preiori-čani smo. da bodo iz te šole še nadalje priha jale meri narod moči. ki bodo z znanjem, ki so si ga pridobile v šoli. storile nremnoeo za narodno zdravje in higijeno, s čemer bodo vršile prelepo socialno nalogo. Ogenj na Rakeku Rakek, 26. jan. V soboto zvečer kmalu po 11 je nenadoma zatulila tovarniška sirena tvrdke Žagar. Ugibanje je prekinil gasilski rog. Ogenj je izbruhnil na podstrešju stanovanjske hiše, v kateri stanuje uradnik tvrdke Žagar. Ker stoji hiša tik velikega, z rezanim in euh'm lesom napolnjenega skladišča, je grozila velika nevarnost, ako bi ognja v pravem času ne opazili in omejili. Kmalu so bili skupni ljudje iz bližnje okolice in začeli gasiti. Med tem je tovarniški čuvaj alarmiral še gasilce, ki so bili kmalu na mestu z briagalno in tudi ogenj kmalu pogasili. Neverjetno hitro so bili na mestu ludi firbci in začeli — ne pomagati gasiti — ampak kritizirati. Kakor vedno, jim ludi ob tej priliki niso bili naši gasilci dovolj hitro na mestu in glasno so to izražali in razlagali, kako bi moralo biti. Gasilci pa pravijo, da ie na Rakeku mnogo takih lrtidi. ki znajo samo kritizirali in se gasilcev spomnijo le ob takih, zn kritiko ugodnih prilikah, kadar bi bilo pa treba priskočiti na pomoč, recimo, da bi se pri njih oglasili z nabiralno polo... Jubilej javnega delavca Naš g. Jožef Erjavec praznuje 60 letnico. Danes, dne 28. januarja, praznuje v krogu svoje številne družine svoj 60 letni rojstni dan g. Jožef Erjavec, župan občine Draga, ter dosedanji cestni načelnik za sodni okraj Višnja gora. Rojen je bil v prisojni vasici Podsmreka v bližini Višnje gore 1. 1871 kakor sin srednjega posestnika. Obiskoval je ljudsko šolo v Višnji gori, kjer je še mladi, nadebudni šolarček kazal izredne talente, vendar ga starši iz strahu pred stroški niso pcslali v šole. Zato je ostal na posestvu ter se lotil knjigoveške obrli in pozneje je postal eden najboljših podeželskih fotografov Leta 1902 se je oženil ter se začel udeleže vati javnega življenja. Sprva je bil občinski odbornik, pozneje 11. aprila 1911 je bil izvoljen zn župana občine Draga, kateri načeluje še danes. Letos 11. aprila poteče 20 let, odkar vodi svojo občino z vso ljubeznijo in skrbnostjo Pozneje je postal načelnik cestnega odbora za okraj Višnja gora 1er bil celih 17 let, I. j. do združitve z Litijo. V času svojega načelovanja je zgradil 13 raznih cest, štirinajsta pa se sedaj gradi. Dalje je bil g. Erjavec član okraj, šolskega sveta v Litiji od 1. 1913 do 1926. Sedaj je načelnik »Županske zveze« za višnjegorski sodni okraj, ter načelnik kmetijske nabavne in prodajalne zadruge za Višnjo goro in okolico. Leta 1920 je bil izvoljen za oblastnega poslanca. kjer je dve leti agilno deloval, posebno kot načelnik odbora za javna dela, ter posvetil posebno skrb za odkup zagrebške elektrarne. — Lansko leto je potoval v Belgrad v poklonilveni deputaciji za sodni okraj Višnja gorn, ter lastnoročno izročil Nj. Vel. kralju Aleksandru fotografijo svojih 10 6inov, od katerih jih je pel že odslužilo kaderski rok, za kar mu je Nj. Vel. kralj vidno vzradoščen — osebno Čestital. Kljub častiti starosti 60 let je g. Erjavec šp čil in delaven, mladeniško živahen, veder in dosleden. — Ob tej priliki se spomnimo njegove žene ge. Ivano, ki mu je v času njunega zakona povila 13 zdravih in krepkih otrok, med katerimi je bila samo ena hčerka (ki pa je pred leti kakor triletno dete tragično umrlo) ter jemala nase skrb za vzgojo otrok in napredek posestva radi prezaposlenosti svojega soproga. G. žuipan Erjavec je eden onih mož, ki jc povsod priljubljen, ki vsem pomaga, ki je vsem ua razpolago, se za vse zanima, ki pa lii nikdar hodil po stranpot i h. On je mož, ki je svojim načelom vsikdar ostal zvest, ki nt nikdar klonil pred nika-kimi vplivi. To je. posebno danes, lastnost, ki jo je îreb« povdnrili, mlajšemu rodu v vzgled m posnemanje, pa tutezo. ki razlaga človeško duševnost in podzavest tudi za najmanjši odtenek po zakonih, na katere človek sani s svojo voljo ne more vplivati, temveč je zadnja misel, zadnje čustvo in zadnja sanja le refleks tistega, kar je človek ponrej mislil Človeku ne more priti sama od sebe 'niti najbanalnejš« misel, nuj brezpredmetne jša reminiscenca, slu-j čajno in ta.ko mimogrede, brez vsakih razlogov. : Vse ima izvor v podzavesti. V du še vnos t i ni nič i slučajnega. Tako razlaga Freud tudi neugodje, ali bolje rečeno trpljenje človeka, ki so ga realnost časa, civilizacija in vzgoja utesnili v nujnost sodobnega življenja in je človeška notranjost v konfliktu s civilizacijo. Ka' bo danes? Drama: Trije vaški svetniki. Red C. Opera: Evgenij Onjegin. Gostovanje barito-nista Boris Popova. Red D. Jakopičev paviljon: Razstava Matije Jame. Prosveta Krakovo-Trnovo: Predavanje dr. Valterja Bohinca: »Andrejeva ekspedicija na severni tečaj«. Ob 8 zvečer. Delavska zbornica: Predavanje češkoslovaškega konzula ing. Sevčika o operacijah češkoslovaških Iegijonarjev. Po predavanju čajanka. Ob 8 zvečer. Dvorana mineraloškega instituta na univerzi: Predavanje ing. C. Jegliča »O sodobnem vrtnarskem oblikovanju». Ob 7 zvečer. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1 ; inr. Bohinec ded.,, Rimska c. 24 in dr. Slanko Kmet, Dunajska c .41. © Andrejeva ekspedicija na severni tečaj je naslov znanstvenemu predavanju, ki ga bo imel drevi v prostorih prosvetnega društva Krakovo-Trnovo v Ljubljani Korunova ul. 14, prof. Valter Bohinc. Predavanje bodo pojasnjevale številne ski-optične slike. Vljudno vabimo vse obiskovalce prosvetnih večerov, da se tega večera udeležijo v cimvečjem številu. Začetek točno ob 8 zvečer. — Vstopnina: sedeži Din 2, stojišča Din 1. Q Ne dajte sc begati! Izjavljam, da moji članki o »Brezobrestnem stavbnem skladu Obrtniške stavbne zadruge v Ljubljani, ki je človekoljubna, občekoristna obrtniška ustanova, niso v nikakršni zvezi z nekim drugim čisto trgovskim podjetjem, ki z inserati ponuja brezobrestna stavbna posojila*. Vsa pojasnila dobe interesenti izključno samo vsak četrtek od 6—7 zvečer v Obrtniški stavbni zadrugi, Rokodelski dom, Komenske-ga ulica 12, v Ljubljani. Fran Radcšček. 0 II. simfonični konrert letošnje sezone bo v petek, dne 6. februarja. Letošnja sezona je menda prva po dalšem presledku, da imamo zagotovljene štiri velike simfonične koncerte, in lo jio zaslugi uprave Narodnega gledališča, Filliarmonične družbe in Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske. Vse te tri korporacije so se združile in določile štiri simfonične koncerte. Prvega je dirigiral ravnatelj Polič, drugega, ki ho G. februarja, pa dirigira L. M. Skerjanc, dirigent Orkestralnega društva. Orkester tvorila operni orkester in Orke- NOVO! TM mr NOVO I Dr. Mih. Opeka: Knjiga postave I. zvezek jo pravkar izšla v Prodajalni K. T. D. (H Ničman) v Ljubljani. Broširana knjiga stane Din 22 —, vezana v polplotno Din 32—, elegantno vezana Din 40'—. Po pošti Din 1 50 več. Predavanje g. rektorja je trajalo skoraj eno uro. Nato jc g. rektor sporočil imena dijakov, ki so si s svojim delom priborili nagrade s posebnimi nalogami, katere so morali obdelati znanstveno in samostojno. Nagrade na filozofski fakulteti so dobili: çdé. Enia Deisinger, zu nalogo »Anton Martin Slomšek — pedagog.« Geslo te naloge je bilo: Verum brati illi sunt, rjuos elegnt Magister in raritute sua nom fitu.« — Drugo nagrado je dobil g. Etbin Boje za delo »Slomšek — pedagog.« Geslo: To je rajnih rodoljubov gilms, tako na delo vabijo nas.« — Tretjo nagrado jc dobil g. Gustav Ogrin za delo: Gorska arhitektura na Kranjskem pod geslom Sursum«. Nagrade na medicinski fakulteti so dobili g. Jože Bogataj, za delo »Nevrofilni levkociti v krvi zdravega človeka« pod geslom: »Kri ni voda.« Drugo nagrado je dobil g. Julij Krasnik, za enako nalogo pod geslom: »Slovenska kri.« Isti slušatelj je dobil tudi tretjo nagrado za delo »Canaris ingiunalis in canal is fémoral is« pod geslom »k«. Razven tega je prejel ta avtor zu prvo razpravo šc posebno nagrado 1000 Din, ki jo je ustanovilo »Jugoslovansko zdravniško društvo« v Belirradiu. Na teološki fakulteti so prejeli nagrado: g. Tomo Tomljnnović za razpravo: »Razmerje apokrifnega Jakobovega evangelija do kuno-ničnili evangelijev stvarne in stilistične sorodnosti«. Geslo je bilo grški sigma. Drugo nagrado je dobil g. Vladimir Kargačin za delo: vAinbroz.ija milanskega heksumerona Irbri VI. in Baziliia Velikega homitije o šesldncvju.« Geslo je bilo: »Aj — bj«. Tretjo nagrado je dobil g. Janez Kulan za delo »Čuvstveni vznik religije v luči prakullure«. Geslo je bilo »Ratio-nabilc obsetjuiium«. Četrto nagrado je dobil g. Janez Jenko za delo: »Eudaiinonološki dokaz«. Geslo je bilo: »Voluntae humana tendit ad bontim in comuni«. Peto nagrado je dobil p. Simon Ašič za delo: »Gratia nctualis in li-turgia m issu 1 i et sacramentali. Geslo je bilo »Gratia Christi«. Na juridični fakulteti sta dobila dva slušatelja nagrade, ki jih je razpisala češkoslovaška vlada z.a šolsko leto 1930-31 v znesku po 1000 Din. Nagradi sta dobila : g. Gojko Kitek za delo: »Določbe o kazenskih sredstvih po češkoslovaškem osnutku za kazenski zakonik v primerjavi z našim pravom«. Drugo nagrado je dobil g. Danilo Dougan za delo: »Razlike in enotnost ka>zensko-pravnih norm glede kaznovanja po češkoslovaškem osnutku kazenskega zakonika in po našem zakoniku«. G. rektor je nagrajenim študentom čestital, nagrajenci pa so se zahvalili za odlikovanje. Rektor je nato pozval vse prisotne naj za-kjičejo Nj. V. kralju, ki je te nagrade ustanovil trikrat »Živio!«. Občinstvo je vstalo in se z navdušenjem odzvalo pozivu rektorja, Akademski pevski zbor pa je zapel |khI vodstvom kapelnika g. Neffata državno himno, s čimer je bila proslava zaključena. stralno društvo. Ta orkester šteje okrog 80 članov in bo menda največji orkestralni korpus, kar jih je do sedaj koncertiralo v Ljubljani. Program je zelo posrečen, dela so izvrstno naštudirana, zato priporočamo najtopleje obisk koncerta. Vstopnice se že dobe j>o običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. 0 Koncert v Zvezdi, ob 40 letnici g. Kra-peža. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem in darovalcem, ki so pripomogli, da je ta prireditev lako dobro uspela. Denarni uspeh po odbitku vseh izdatkov je manjši kot se je pričakovalo, toda kljub temu bo s čistim dobičkom, prispevki uslužbencev in gospoda šefa oblečenih 21 dečkov. Obdaritev ubožnih šolarčkov se bo vršila, dne 28. jan. 1931 ob 4 popoldne v restavraciji Zvezda, pri koji priliki se vrši čajanka z godbo. © Člani društva niž. mest. uslužbencev v Ljubljani se vabijo, da se v čini večjem številu udeleže pogreba umrlega tovariša Gantar Ivana. Pogreb pokojnega se vrši dne 28. jan. ob pol 3 pop. iz hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. © Ponarejena paprika. Čez papriko, ki prihaja navadno iz Banata, ali iz Srbije, so večkrat kakšne pritožbe. Včasih je paprika zmešana z zdrobljeno opeko, včasih pa z drugimi snovmi. Neki trgovec v Krškem je zadnje dni naročil večjo količino panrike pri neki belgraiski tvrdki, Dobavljena paprika pa se mu ni zdela prvovrstna in je poslal vzorec te paprike v preiskavo državnemu higijenskemu zavodu. Tam so že pod mikroskopom spoznali, da je v papriki zelo mnogo moke. Pri kemični analizi pa je paprika izkazovala zelo mnogo škroba. Paprika je bila torej očividno ponarejena. Ta slučaj nazorno kaže, kolike vrednosti so preiskave živil po higijenskeni zavodu. Svetovati je zato trgovcem, da kupujejo le laka živila v večjih količinah, ki imajo spričevalo higijenskega zavoda. Vsako sumljivo blago jia jc treba dati takoj preiskati. 0 Velika lavina v Rožni dolini. Te dni je bila v Rožni dolini, na cesfi II. št. 33, izvršena večja talvina. Neki tat, ki mu morajo biti razmere precej dobro znane, je o|iazil, da jc krojaški mojster odšel k neki drugi stranki v hiši, vrata svoje sobe pa ni zaklenil. Tat je hifro smuknil nolri in odnesel lep gramofon s 17 jiloščami, skupno vredne 2500 Din, dva moška površnika, vredna 1000 Din, temnomodre modne hlače, vredne 500 Din in aktovko vredno 150 Din, skupaj lorej stvari v vrednosti 4150 Din. Tatu pa je bilo najbrže pretežko nesti, zato je oba površnika odvrgel na Cesti na Brdo in se zadovolji satno z ukradenimi predmeti, latu in predmete išče policija. © Reven dijak, priporočila vreden, bi rad, Ua se preživi in si omogoči študij, prevzel jjodučevanje začetnikov v klavirju. Naslov pove uredništvo »Slovenca«. © Umrli v Ljubljani. V času od 16. do 23. januarja 1931 so v Ljubljani umrli. Mehle Матјапа, /0 let, zaeebnica, Krakovska ulica 21; Kristan Franc, 5 let, sin mehaničnega mojstra. Za Bežigradom 1; Rozman Justina, roj. Lavš, 28 loi, so-jjroga trgovca, šl. Vid nad Ljubljano, Jančar La-dimlr, 1 mesec, sin služkinje, Vodovodna cesta; Perko Franja, 80 let, dijaška gospodinja, Emonska cesta 2; Pogačnik Feliks, 54 let, Čevljar, Opekarska cesta 41; Moše Terezija, sestra Konštancija, 48 let, usmiljenka, Slomškova ulica 20; Vidmar Elizabeta, roj. Ellinger, 95 let, zasebnica, Japlje-va ulica 2; Trost Marjeta ,roj. Arko, 75 let, vdova car. uradnika, Vidovdanska cesta 9; Ravnahrib Neža, roj. Primic, 90 let, mestna uboga, Tesarska ulica 3; Krainer Janez, 2 meseca, sin služkinje, Linhartova ulica; Korinšek Cecilija roj. Poglajen, 71 let, Kooenova ulica. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Pintar Nežika, 16 let. šivilja-vajenka. Rečica pri Bledu; Žnidaršič Fani, 13 mesecev, hči delavca, Laverca pni Ljubljani; Cedilnik Jakob, oO let, delavec, Vižmarje; Jama Franc, 1 leto, sin posestnika, Poljane pri št. Vidu; šivic Ana, 2 dni, hči sedlarja, Podpulferco pri škofji Loki; čurda Zorislav, 22 let, Vevče; Vidmar Dušan, 5 let, sin sluge, Šmartinska cesta; Battelino Dominik, 60 let, podjetnik, Slomškova ulica 19; Medvešček Marija, 5 minut, hči posestnika, Dobova pri Krškem; Medvešček Ana, 10 minut, hri posestnika, Dobova pri Krškem; Vainberger Antonija, 41 let, služkinja, Benediški vrh v Slov. goricah; Modic Stanka, 13 mesecev, hči preglednika, Dovča pri Železnikih; Blejc Apolonjja, 56 let, žena tesarja, Mengeš; Zupančič Ana, 4 mesece, hči kmeta, Mala staravae pri Grosupljem; Vengusl Ivan, 12 tednov, sin delavke, Gaberje pri Celju. *k Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josek grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. >Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. DomsCe UnM cnfc Revme-Išiasa s pripravljenim Pistyanskim blatnim obkladkom sGama Kompresa-i je vse ej uspešno. Dobi se v vsaki lekarni in dro|jeriji. Skladišče: DROGERIJA GR, G0RIČ. LJUBLJANA Prešernova ulica 5. Lfutomer Finančni inšpektor g. dr. Schaubach iz Maribora, se je pretekli petek mudil v Ljutomeru. Avto-družba, ki je s svojim avtomobilom vzdrževala dosedaj promet na progi Ljutomer— Gornja Radgona, bo, kakor se sliši v kratkem likvidirala. Samo še ta teden se bo vršil redni avto-promet na omenjeni progi. Podjetje se ni rentiralo in je zguba prevelika. Sliši se, da bodo drugi podjetniki oskrbovali promet na omenjeni progi, Če se proga jiopolnoma ukine, bo najbolj prizadet št. Jurij ob Sčavnici, ker je najbolj odrezan od prometa. Električni tok v Ljutomeru bo to leto cenejši. Kilovatna ura bo stala 5 Din, mesto lanskih 6 Din, seveda, če seja občinskega odbora sprejme prelog električnega odseka. Tudi to je še veliko, a ima električno podjetje še vedno velike dolgove radi prevzema električne napeljave. Vlom. V zidanico graških dominikancev v Slamnjaku so pred dnevi vdrli nepoklicani gostje. Prišli so skozi okno, odnesli nekaj obleke, precej perila, sladkorja, kave in nekaj moke. Žganje so pustili pri miru, sicer so pa vse razmetali, Iskali so denar, katerega pa je g. oskrbnik Rakovec slučajno prejšnji dan vzel s seboj. Pregled moke. Okrajno načelstvo je na podlagi zakona o nadzorstvu živil zahtevalo pretekli teden od vseh ljutomerskih trgovcev z moko dva vzorca jhi 25 gr in vse tc vzorce poslalo v preiskavo higijenskemu zavodu v Ljubljani. Golob — pismonoša. Gospa Ema Mllavčeva je pred pair dnevi tik ljutomerske cerkve našla upehanega golobu-pismonošo, ki je no eni nogi imel prstan s krono in štev. 01192-25-647. na drugi pa gumijast trak. Siromak je med potjo opešal in zbolel. Kazal je namreč znake bolezni, ta.ko. da ni bi! užiten. Priletel je najbrž iz. Hrvatske. Bog ve kani je nameraval po-nesti zagonetno sporočilo. Knjižnica Prosvetnega društva v Katoliškem domu se krasno razvija. Društvo stalno naroča vsa nova knjižna rzdunja. Knjižnica je odprta vsako nedeljo in vsak praznik po osmi maši in po večernicah. Iskrtani se lahko ob tej priliki oglasijo novi Mani Prosvetnega društva. Nn razpolago je čitalnica z raznimi listi in revijami. iz društvenega Sivi renia Ruska Matica priredi v četrtek, dne 29. t. ni., ob 20 v prostorih Francoskega instituta v Narodnem domu Večer pesmi Igorja. Se ve r ja n i n a. Pesnik I>o recitiral do 50 svojih del h. zadnje dobe in sicer v treh po vsebini samostojnih oddelkih: I. Ironija, 2. Lirika in 5. Pesmi o Rusiji. — Ruska matica vabi na ta zanimiv večer vse prijatelje ruske poezije. Vstop prost. Zadruga brivcev v Ljubljani vljudno obvešča cenjeno občinstvo kakor tudi svoje člane, da bodo brivnice in česalni saloni v mestu Ljubljani v nedeljo, dne 1. februarju, izjemoma «nlprti od |м>18 do 12 dopoldne, v pondeljeik na Svečnico pa celi (lan zaprti. — Načelstvo, Maribor П Slovanski svet nam hočejo odkrivati letošnji prosvetni večeri. Prvi uns je opozoril na nemško nevarnost in nu potrebo narodnega dela na naši severni moji, drugi pa nas je ob prerokih krst. Rusije uvedel v zagonetno rusko miselnost in ruske razmere ter podčrtal pomen dela za versko edinstvo Slovanov. Po tej sijajno uspeli prvi proslavi SOletuice smrti Dostojevskega bo še tem bolj zanimalo predavanje znanega kulturnega delaven dr. S. Markulina. ki nam bo prihodnji četrtek nu podlagi skioptičnih slik odkrival hrvatske Atene, ponosni Zagreb. Zato vsi na prihodnji prosvetni večer v četrtek ob 8 v Zadružni gosp. banki. □ Smrtna kosa. V 41. letu starosti je po daljši bolezni umrla gospa Marija Marcarolova, soproga policijskega podnadzornika Ljudevita Ma-uarola. Blaga pokoj niča je bila rodom od Sv. Križa pri Tomaju; bila je vzor slovenske žene in matere. Plemeniti raujkl časten spomin, težko prizadeti rodbini naše naigloblje sožalje! □ Mariborski planinci imajo 31. t. m. v vseli unionskih prostorih svoj tradicionalni planiski večer. Ob tej priliki izide tako željno pričakovana ■ Pohorska politika . ki se tiska v Cirilovi tiskarni in ki jo urejuje popularni planinski pesnik L. Zor-zut. Omenjena številka »Pohorske politike bo prinesla poleg slik znanih planinskih velemož prispevek izpod peresa odličnih sotrudnikov-planincev o raznih aktualnih pohorskih vprašanjih. П Nikdar več v avtomobil, je dejala, ko je prišla k zavesti ob priliki težke avtomobilske nesreče pri Konjicah nevarno poškodovana gospa Štefanija Jurčičeva, ki se še zdravi v mariborski splošni bolnišnici. Njeno stanje se je v toliko zboljšalo, da je upati na okrevanje. □ Mario Šimenc ne pride. Tenorist Mario Šimenc je brzo.'avno obvsetil gledališko upravo, da radi prezaposlenosti sedaj ne more gostovati v »Prodani nevesti« ter se zato njegovo gostovanje odloži. Kupljene vstopnice veljajo ter se sedeži lahko še vnaprej rezervirajo. □ Roparski napad. Ko je 75 letni prevžitkar Mihael Perkolič iz Cirkovcev prišel v ponedeljek zvečer okoli 22 iz gostilne Evropa na Aleksandrovi cesti, jo neznan moški planil z nožem proti niemu ter mu prizadejal poškodbe na levi roki; iztrgal mu je iz žepa listnico z denarjem, nato pa izginil v smeri proti Krčevini. Perkolič se je zgrudil na tla in so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. Za neznancem se vršijo poizvedbe. □ 10 odstotkov popusta dobi vsakdo, ki predloži v Trgovskem domu na Aleksandrovi cesti 25 nedeljsko posebno izdajo -.-Slovenca; z oglasom omenjene veletrgovine. Nekaj izvodov se še dobi v upravi »Slovenca': na Koroški cesti 1. □ Pogrt b smrtno ponesrečenega veletrgovca F Grobelška st. bo danes ob 15 iz kapele na mestno pokopališče v Pobrežju. F. Grobelšek je bil v Mariboru znana osebnost ter se na njegovem pogrebu pričakuje od strani pokojnikovih znancev in prijateljev velika udeležba. □ Kletarski tečaj priredi v dneh 5., 6. in 7. februarja, mariborska zveza gostilničarskih zadrug v banoviuski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Prijaviti se je nemudoma na naslov zveze gostilničarskih zadrug. Vpisnina 40 dinarjev. Tečaj je namenjen gostilničarjem in svojcem. □ Težka nesreča v Podčehovi. Včeraj popoldne so delavci v Podčehovi postavljali drogove. V bližini so se igrali nekateri otroci. Nenadoma pa se je drog, ki je že stal v jami. razmajal ter treščil z vso silo na tla. Z zadnjim koncem je ošinil petletnega Frančeka Vabiča, delavčevega sinčka. Fantek se je takoj onesvestil ter dobil težke poškodbe po glavi iu celem telesu. Na kraj nesreče je prišel zdravnik dr. ZagrajSek, ki je odredil takoj prevoz v splošno bolnišnico. Ponesrečenčevo stanje je zelo resno □ V kinu Apolo se predvaja danes krasen film »Kartago l n potopisni posnetki, ter druge slike iz veličastne kar-taške preteklosti. Јч1т ima slovenske napise. Ob 15 bo posebna predstava za šolsko mladino proti vstopnini treh dinarjev. Druge predstave ob pol 19 in pol 21. Poset prav toplo priporočamo. Zahtevajte v trgovinah „Inžtmr a kuglera milo za roKe". Nedosegljivo! Za vsakogar! Produkcija Zagreb, Pierottijeva 9, - Telefon 64-05 Zamorec v novi francoski vladi Novi ministri ne bodo hodili na plese Radio Pariz, 27. jan. kk. Kot kuriozua posebnost se naglaša, du se nahaja v novem Lavalovem kabinetu ludi pristni zamorec, namreč poslanec D i a g il e , ki je bil dnnes naknadno imenovan za državnega podtajnika za kolonije. Diagne je generalski zamorec, čiste krvi in najlepše temne barve. Črno pleme s tem lahko beleži odločilen napredek na potu svoje emancipacije. V poslanski zbornici bo Lavalov kabinet razpolagal z vsemi skupinami, ki so pripadale k zadnji Tardieujevi večini, skupno nad 320 glasov, tako du je iivljeusku zmožnost kabineta za prve tedne zu-algurauu. Na Quai d'Orsayu je bila zvečer pod predsedstvom Lavala ministrska seja. ua kateri so določili glavne smernice vladne izjave, ki se bo v petek istočasno prečitala v poslanski zbornici iu v senatu. Obenem so na predlog Lavala sklonili, da se bodo rs i ministri iti driarni podtnjniki med prn-računsku raepraro vzdrierati vseh družabnih prireditev. Nobilov rešitelj Lundh®?& - mrtev Stockholm, 27. jan. AA. švedski letalec Lund-borg, ki je rešil generala Nobila pri ekspediciji na severni tečaj, se je ponesrečil, ko je letel nad malnis-laetskem letališčem. Letalec je teéko ranjen in si je zlomil več reber in desno roko. Njegovo stanic jc zel« resno. Letalo jo bilo popolnoma uničeno. Stockholm. 27. jan. kk. Letalec Lundborg je popoldne podlegel svojim poškodbam. Osrednja policijska šola v Zemmm Belgrad. 27. jan. A A. Na podlagi členov 11 in 29 zakona o državnih policistih ln nameščencih je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič predpisal uredbo o centralni šoli za te nameščence. Osrednja šola je v Zemunu. Naloge šole so: a) Policijske stražniške pripravnike, agente-pripravnike strokovno izobraziti in vzgojiti za policijsko izvrševalno službo; b) policijske stražnike in policijske agente strokovno izobraziti iu vzgojti za nadzorno-policijsko službo. — Centralna šola spada v neposredno pristojnost ministrstva notranjih zadev. Na čelu centralne šole stoji upravnik šole, ki so mu dodeljeni potrebni stalni in honorarni učitelji in pomožuo osobje. Upravnik šole, stalni učitelji in pomožno osobje se delegira v službovanje in na delo iz vrst uslužbencev resorja ministrstva notranjih zadev, honorarni nastavljenci smejo biti iz vrst nameščencev drugih resorov ali pa tudi svo- bodnih poklicev. Honorarni nastavljenci bodo dobivali nagrade. V centralni šoli se lahko odpro tile tečaji: 1. Tečaj za policijsko-stružniške pripravnike; II. Tečaj za podnadzornike policijske straže; III. Tečaj zo poveljnike in nadzornike policijske straže; IV. Tečaj za šefe, nadzornike, podnadzornike in policijske agente. — Ti tečaji trajajo po pravilu 0 mesecev, vendar lahko minister notranjih zadev ta rok v točkah IL, III. in IV. skrajša ali pa podaljša. Razen navedenih tečajev se lahko v centralni šoli odpro tudi tile kratkoročni tečaji: konjeniški, kolesarski, prometni, brzojavni, radio-brzojavni in šoferski. Trajanje teh tečajev je predvideno v odloku, s katerim se začno. Vsak tečaj se konča z izpitom. Pouk in izvrševanje izpitov se vrši po učnem načrtu in predpisih o izpitih, ki jih izda minister za notranje zadeve. Skrb za zdravie Delo Higijenskega zavoda Programi Kadio-Uablïana г Sreda, 28. januarja: Opoldanski program odpade. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 Dr. ing. M. Kasal: Historijn razvoja mestnih zgradb. — 19.00 Dr. Nikola Preobražensky: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: 7 mladih pisateljev (Silvester Škerl). — 20.00 Fr. Grm: Glas in prvi početki govora. —-20.30 Dr. Stane Vurnik: Slovenska narodna pesem , in njen slog. — 21.00 Koncert Radio orkestra. — 22.00 napoved časa in poročila. Četrtek, 29. januarja: 12.15 Plošče (slovenske pesmi, plesni šlagerji). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 17.30 Otroška ura, radio tetka. — 18.00 Plošče. — 18.30 Gimnastika (Drago Ulaga). — 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. Valter Bohinec: Potres v Ljubljani letu 1895. — 20 00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. — 20.30 Koncert delavske godbe »Zarja«. — 21.30 Sentimentalni narodni nupevi, priredil L. M. škerjanec, poje Mirko Jelačin. — 22 00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Radio orkester. Drugi programi t Četrtek, 29. januarja. Belgrad: 12.25 Plošče. 12.45 liadio orkester. 10.00 »Aida , opera (Plošče). 17.00 Popoldanski koncert. 20.30 Ljubljana. 21.30 Komedije. 22.30 Radio orkester. - Zagreli: 12.35 Plošče. 17.00 Ruske balalajke. 20.80 Ljubljana (koncert). 22.30 Vreme, sneg m novice. 22.45 Lahka glasba. — Budapest: 9.15 Plošče. 12.05 Koncert vojaške godbe. 19.10 Ciganska glasba. 20.10 Koncert (petje iii klavir). — Miinchen: 12.30 Plošče. 16.25 Domača glasba 17.25 Popoldanski koncert. 19.35 Bela dama«, komična opera, Fr. Boieldieu. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 15.20 Plošče. 17.00 Zalo-igra ob severnem polu. 19.35 Dunajski pevci. 20.45 Prijeten zimski večer. — Milan: 12.15 Pestra glasba. 19.30 Pestra glasba. 21.00 Opera. — Praga: 19.30 »Človeška tragedija, (prenos iz študija). 21.30 Pianoforte. 22.20 Koncert. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 19.45 Pestra glasba. 22 15 Plesna glasba. — Rini: 12.45 Lahka glasba. 17.00 Komorna glasba. 20.40 Pester koncert. — Berlin: 19.20 Zabavna glasba. 21.20 Koncert. 21.15 Plesna glasba. — Katovice: 12.85 šolski koncert. 10.10 Plošče. 17.45 Koncert. 20.15 Varšava. 23.10 Plesna glasba. - London: 11.00 Radio orkester. 17.15 Plesna glasba. 20.00 -Eduard II. , tragedija. 22.35 Plesna glasba. - Miihlacker: 12.20 Plošče. 10.30 Popoldanski koncert. 21.30 Simfonični koncert. 23.15 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 16-30, 19.15 in 22.20 Praga. — Leipzig: 10.30 Popoldanski koncert. 19.30 Operetna glasba. 20.30 Breslau. ___ Ljubljana, 27. januarja. Ni vedno brezpogojno nujno, dn more velikanski napredek zadnjih desetletij prinesti človeštvu le srečo. V enem oziru pa moremo reči, da bo napredek človeštvu res hkrati tudi zboljšanje njegove sreče. To je napredek v splošni, javni in zasebni higijeni. Napredek zadnjih desetih let pa je odtehtal vsa zamujena stoletja. Slovenci v tem splošuem napredku človeštva krepko korakamo. Ako pride kdo, ki bi meril civilizacijo iu kulturo naroda po stopnji njegove higijene, spadamo Slovenci med najnaprednejša ljudstva na svetu. To je pred vsem zasluga naše prirojene ljubezni do snage in čistosti, v drugi vrsti pa je lo zasluga raznih javnih ustanov. Na čelu teh ustanov pa je »Higijenski zavod v Ljubljani«. Nad deset let obstoja ta zavod in njegovo delo je plodonosno. Higijenski zavod v Ljubljani je zelo velika ustanova, saj šteje 145 ljudi osebja. Po večini so vsi uslužbenci higijenskega zavoda kvalificirani. Skoro sami strokovnjaki so. Zavodu je na čelu direktor dr. Ivo Pire. Higijenski zavod j ima štiri važne oddelke: bakteriološko-serološki, kemijski, socialno medicinski in sanitetno tehniški i oddelek. Ena važnih nalog sodobne higijene je boj proti spolni bolezni. Higijenski zavod jo lani pregledal 3574 vzorcev krvi in hrbtenjače od 3565 i oseb. Pri 694 osebah je zavod ugotovil lues. V 51 slučajih je bil izid preiskave dvomljiv, v 2883 slučajih pa negativen. Od drugih spolnih bolezni je zavod preiskal pri nekaj slučajih gonoreje. Ugotoviti pa je razveseljivo dejstvo, da je bila večina oseb, katere je zavod preiskal, že v letih in da mlajši ljudje ne obolevajo toliko na spolnih boleznih, kakor včasih. Od drugih nalezljivih bolezni omenjamo, da je zavod preiskoval slučaje angine, davice, griže, mrzlice, malarije, menigitisa, pljučnice, tifuzuih bolezni, tuberkuloze iu drugih bolezni. Važno je to delo kemičnega oddelka. Ta oddelek je preiskoval predvsem življenjske potrebščine. Po zakonu o živilih je namreč možna stroga kontrola živil. Neka mlekarica je n. pr. prinesla na ljubljanski trg dobro, mastno mleko, ki pa je bilo onesnaženo in polno bakterij. Zavod je jo mleko preiskal. Pri filtru skozi bato so se na bati poznali pod drobnogledom ostanki govejih odpadkov in druge nesnage Mlekarica je povedala, da molze krave njena mati, ki pa ne pazi na snago in si pred molzenjem sploh ne umije rok. Še ni bil izdan prvi kazenski nalog proli tej mlekarici, že so pri njej ugotovili drug slučaj ponesnaženegn mleka. Uboga mlekarica bi moralu plačati dvakrat kazen, lo je takso za kemično preiskavo po 200 Din. Prišla se je jokat k direktorju zavoda in Ia ji je eno kazen odpustil. Obenem pa je morala mlekarica obljubiti, da bo bolj pazila na čistoto j mleka. Higlijenski zavod je dalje ugotovil pri ne- I kem trgovcu pokalice in razne druge pijače, v 1 katerih je bil saharin. Saharin sicer zdravju ni škodljiv, vendar ga pa ne smejo uporabljati za slad i in pijač. Dosti preiskav je Imel higijenski zavod s klobasami in sfihim mesom. Neverjetno, kaj vse ponujajo nekateri mesarji kupcem! Ponekod je zavod ugotovil v klobasah in suhem mesu cele mušje zalege. Dalje prodajajo nekateri mesarji mesene klobase, v katerih je dosti moke. Sveže meso, namreč iz katerega mora biti klobasa, Celje & Uspel prosvetni večer. Prošli ponedeljek je pred izredno lepo zasedeno dvorano v Ljudskem domu predaval na prosvetnem večeru a dr. Stane Rape iz Ljubljane O doživljajih v zračnem morju s posebnim ozirom na domaČe lelalstvo . — Prihodnji jKinedeljek 2. februarja bo namesto večernega predavanja predavanje že popoldne ob pol14. Govoril bo namesto zadržanega dr. Bliinila iz Celovca predsednik škofijskega sveta lavantinske katoliške akcije g. Jerebic iz Maribora o velevaz-nem vprašanju : Kaj je prav za prav katoliška akcija? : Kvnni I Zadruga rokodelskih in sorodnih obriov v Kranju iina svoj redni občni zbor v nedeljo, dne S febr. 1931. ob pol 9. uri dop. v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Isti dan sc vrši II. obrtni ples, v prodorih hotela Nova pošta*, ki se prične ob j 3 pop. Načelnik zadruge je že 9 leto g. Lovro ' Rebolj, krojač, pomagajo mu pn g. Josip Bitenc, se v klobasah veže samo, ne pa staro meso. Zato dodevajo mesarji klobasam moko, ki se rada veže. Moka je tudi cenejša kakor meso. Mnogo preiskav je zavod izvršil tudi s pitno vodo in ugotovil marsikje nedostatke in nesnago pri vodi. Odkar sta se moka in kruh pocenila, je bilo ugotovljenih več slučajev, da peki uporabljajo za kruh dosti slabšo moko, kakor bi bilo to prav. Nekaj pekov je bilo ovadenih na magistrat, ta pa so je izrazil za nekompetentnega, da bi peke kaznoval in je odstopil zadevo sodišču, ki je seveda peke moralo oprostiti. Zaradi tega stališča ljub-jjanskega magistrata, so nekateri peki mogli torej mirne duše prodajati slabši kruh, kakor bi bilo pravilno. Bilo je preiskanih tudi nekaj slučajev pokvarjenih sardin. V škatljicah sardin se je namreč razvijal amouiak. V zadnjem času se je zelo razširila trgovina z raznimi umetnimi brezalkoholnimi pijačami. Po navadi jo v njih mlečna kislina, ki sicer v malih količinah ni škodljiva, v velikih količinah pa more neugodno vplivati na prebavo. Važna je tudi barva teli pijač. Anilinske barve so prepovedane, te-rove pa dovoljene. Higijenski zavod je preiskal več vzorcev vina iz ljubljanskih gostiln. Vina so v Ljubl'ani prav močna, zlasti štajerska in dalmatinska. Povprečno je v njih 9—10% alkohola. Vsega skupaj je kemični oddelek lani analiziral 438 vzorcev živil, ki so jih predlagali javni uradi in 46, ki so jih predlacrali zasebniki. Od teh je bilo 80.95% ugodnih analiz, 19.05% pa neugodnih. Higijenski zavod ima ludi antirabični laboratorij, to je laboratorij proti steklini. Proti steklini je lani cepil 119 oseb, in sicer 74 moških in 45 žensk. Od teh je bilo 11 oddanih v bolnišnico, 108 pa se jih je zdravilo ambulatorno. Le v dveh slučajih je šlo za mačji ugriz, povsod drugod za pasji. Higijenski zavod vrši tudi važno higijensko epidemiološko delo in je lani izvršil 28 lokalnih ogledov, in sicer 14 radi preskrbe s pitno vodo, dva radi splošne asanacije, I radi ejiidemije davice, 2 radi epidemije griže, 1 radi epidemije ošpic in 8 radi raznih naprav. Strokovnih mnenj je zavod v tem oziru podal 2-14. Zavod ie izvršil v 7 krajih cepljenje proti škrlatinki; 6590 šolskih otrok je bilo cepljeniii z Dikovim toksinom. Proti griži je bilo v dveh krajih cepljenih 22 ljudi. Cepljenje proti griži se vrši z umorjenimi bacili griže, in sicer cepi zdravnik pacijenta skozi usta. Z ozirom lia higijenske razmere sta bili opisani 102 vasi s 3390 hišami in 18.195 prebivalci. Iligijenskih predavanj je zavod lani priredil 306. Predavalo je 13 predavateljev. Skupno pa je ta predavanja obiskalo okoli 27.000 ljudi. Stalne iu potujoče higijenske razstave pa je obiskalo približno 50.000 ljudi. Izredno veliko število je zavod izvršil tudi desinfekcij iu je zanje zavod uporabil 2144 delovnih dni. Desinficiral je prav v vseh krajih dravske banovini1. Ogromno jn delo, ki ga je higijenski zavod lani izvršil in ljudstvo mu je zanj hvaležno. Predvsem namerava razširiti dosedanja zdravstvena doma v Celju in Mariboru v higijen-ska zavoda, tako da se bo v bodoče higijemi širila in propagirala iz treh središč: iz, Ljubljaue, iz Celja in iz Maribora. čevljar kot podnačelnik, g. Franc Markič, ključavničar kot blagajnik, g. Josip Novak, krojač, kot tajnik, nadalje pa še 8 odbornikov in 4 namestniki. Zadruga, ki šteje ca 330 članov in članic, ima precej avtonomno upravo kot svoje razsodišče in preizkuševalne komisije za pomočniške in vajeniške skušnje. Načelstvo je imelo v .1. 1930 12 rednih sej, 4 vajeniške skušnje, 6 pomočniških skušenj in 3 pri-krojevalne tečaje za krojače, šivilje in čevljarje. Vodila sta jih priznana strokovna učitelja gg. Kna-lelj in Steiman iz Ljubljane. Veselični odsek je priredil 2 dobro uspeli veselici, katerih čisti dobiček ie naložen v hranilnici za zgradbo obrtnega doma. Načelstvo zadruge je ob Božiču obdarovalo nekaj revnih obrtnikov, letos za Velikonoč bo obdarovalo obrtnike z dežele. Vsakoletno podporo daje zadruga tudi obrtno-nadaljevalni šoli. Na kratko smo podali pregled dela zadruge v preteklem letu. Tudi za bodoče želimo mnogo uspehov in bi svetovali, da zadruga skuša svojo upravo bolj modernizirati in reorganizirati in da zatre šušmarstvo, ki dosedaj še bujno cvete. Spori Občne zbor ŽSK Hermesa V nedeljo, dne 23. t. m„ se je vršil XII letini občili zbor lie rine sa. Občni zbor se ii. vršil v prostorih restavracije ž t e p i c v šiški ob obilni udeležbi članstva. Iz posameznih poročil posnemamo, da je bilo delo Hermesa, ki je poleg Ilirije in Slovana najstarejši ljubljanski klub, zelo Uspešno. klub šteje okoli 300 članov, ter je znan rudi svojih profesorjeve nogometa, katerih jc tekom let v obilni meri vzgojil, lako so še danes znani igrači kot n. pr. brata Pleša, Miliel-čič, Za lok ar, Svetic, bivši igrač Dolina* itd. Iz. njegove šole so izšli tudi znani igrači Zcm-Ijuk, llršič. Vsi ti igrači so danes znani sirom ■Slov enije. klub si jc v letu 1930 začel graditi veliko iii| lepo igrišče, ki bo v ponos celi Ljubljani. V tekočem letu prične z ograditvijo istega, in pu z. zidavo garderobe. Na občnem zboru jo tudi predložen tozadevni proračun, ki izkazuje v to sv rho skora j 130.000 Din izdatkov. Iz. poročilu nogometne sekcije posiieimuno da je sekcija uspešno delovala. Sekcija je gostovala s prvim moštvom v Osijeku in Sarajevu, kjer je nadvse častno zastopala slovenski nogomet. Sekcija šteje 70 članov, od katerih je 28 verificiranih pri !.. N. P. Druge sekcije t. j. zimskošiportna, luhkoutletsku, se bodo v tekočem letu radi številnega članstva nu, novo reorganizirale. V zndnjem času se je ustanovila tudi Table-tenis sekcija, ki se jirav razveseljivi» razvija. Ker ima klub sedaj lepo igrišče ue bo težko oživeti tu načrt. Iz tajniškega poročilu je razvidno, tla je bilo tudi delovanje uprave pretekle poslovni dobe s predsednikom g. Lukežičcm na čelu prav povoljno. Tudi finančno stanje klubu je napram preteklim poslovnim letom dosti boljše, vendar je pa ravno to vprašanje zu klub predvsem sedaj pri gradnji igrišča važnega pomena, kajti klub. ki je navezun predvsem na prispevke članstva, bo težko zinugul vsa bremenu. Rudi tega priporočamo javnosti, da stremljenju kluba, ki je že mnogo doprinesel slovenskemu športu — vsestransko podpira. Nadalje je bil na občnem /.boru predložei novi.osnutek pravil klul»a, ki jih je izdelal dosedanji predsednik kluba g. Lukežić. Pravila, ki so povsem primerno sestavljena, so bila na občnem zbori soglasno sprejeta. Po jTodelitvi absolutoriju dosedanjemu odboru so se vršile volitve nove uprave zu tekočo poslovno dobo, ter je bila soglasno izvoljena sledeča uprava: predsednik g. Ivo Scmin; I. podpreds. g. Ivo Lukcžič; II. |»odpreds. g. Gliste I Sterle: 1. tajnik g. Ziiihiii Sipko: II. tajnik g. Avsec; I. blagajnik g. Cigler Jakob; računovodja g. Kosi mik M.; gospodar g. Prešeru S.; upravnik igrišča g. Kosirnik M.: načelnik nogometne sekcije g. Kosirnik M. z.imsko-sportnc in luhkoutl. g. Vlado Vučnik; table-tenis sekc. g Marinko Duvo; odborniki: <"r. Bail Ivo. Svetil Anton, Kobilca Ivan, Sernec IL, Poljane Pa id in Sever Ilrabroslav : namestniki gg. P..vlu- |. in lluhichl Frunjo; revizijoiiulni odbor: gg. Burja Dnvo, Mokorel V. in Froncot K.; razsodišče: gg. inž. IIrovutin, inž. Jesili Stilne. Javoršek Kuro], Mlakar Rudolf iu Curhalek Josin. Ker dosedanji predsednik klubu g. Lukcžit! iz zdravstvenih ozirov ui niosel prevzeti mesta ponovno, je bil na lo nies'o izvoljen znan SDortni delavec v klubu g. Sepin Ivan. ki ji obenem povsem vreden namestnik g. Lukežičn Med slučajnostmi jc bil na predlog upravi soglasno izvoljen za častnega članu klubu g. dr. Futur, načelnik občega odelcnju ljubljansko železniške direkcije za svojo vsrstran ko naklonjenost in, podporo klubu. Dalje je bil soglasno izvoljen /m častnega članu t u : i i dosedanji dolgoletni predsednik iu duševni vodjo kluba g. Ivo Lukežič radi njegovih ogromnimi zaslug zn napredek iu uspešni razvoj klubn. Po rešitvi še nekaterih perečih vorošuni kluba ji bil lepo uspeli občni zbor zaključen cil» 12.30. Vojaške smučarske čehme V okviru mednarodnih tekem bi sc morale vršiti tudi običajne vsakoletne vojaške tekme. Ker so bile pa mednarodne tekme preložene, bi seveda odpadle tudi vojaške tekme. Vojaška uprava pa oil programa, ki je enkrat napravljen, ne odstopi tuko luhko. Zato je tekme krutkomalo prenesla višje, in sicer k Mrzlemu studencu nad Bledom. Tamkaj m» snežne razmere zelo ugodne in ne škoduje snegu nobeno južno vreme. Tuko kakor vojaška uorava, bo morala tudi naša zinisko-siportna zveza poskrbeti, da ne bodo mednarodne tekme tudi v tretjič preložene. V bodoče po treba izvesti tekmovanje višje. Da se pa to omogoči je i»o-treben seveda lahek dostop na terene, ki leže višje, in v stran od navadnih prometnih sredstev. Nemci nu primer imajo že |x>vsod napeljane vzpenjače in radi tega tudi zimske sezone. ki so poznane po celem svetu. Tereni okoli Mrzlega studenca in pod Kredarico so veliko lepši kakor pa v Švici. samo. da niso lahko dostopni. Zatorej...! Vojaške smučarske tekme se pa vrše j»o naslednjem programu: t. februarju tekmovanje posameznikov na progi is km. 2. februarja pa tekmovanju zastopstev vseh armad na progi 30 km s strelnimi vajami. Tekme saune kakor tudi lepi tereni okoli Mrzlega studenca bodo privabili lepo število glodalcev, ki bodo imeli priliko občudovati naše vrle vojake tudi v smučarskih tekmah. * Službeno iz LNP: Danes, v sredo, ob 2< seja n. o. v prostorih Del. zbornice. Tajnik I LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Sredu, 28. jan.: TRIJE VAŠKI SVETNIKI . R< d C Četrtek. 29. januarju: zaprto. Petek. 30. januarja: -SERIJA A-00000U. Red E OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 28. jan.: EVGENIJ ONJEGIX . Gostovanje bnritonista Borisa Poiiovn. Red D. Četrtek, 2'). jan.: »MASCOTTi«. Ileil II Petek, 30. januarja: WERTHER Red C. MARIBORSKO GLED VUščE Sred«, -8. januarja: Zaprto. Četrtek. 24. januarja: Zaprto. Petek, 30. januarja: Zaprto. So bot u, 31. Januarja ob 20: ..LJUBIMEC., Al». B, Promijera,, Podmorski roparji »Cesarske nemške pirate« imenuje sebe tn svoje tovariše nemški korvetni kapitan Maks Valentiner, ki je v svetovni vojni poveljeval mi podmomikih in torpediral 150 ladij raznih narodnosti. Svoje doživljaje opisuje v pravkar iziišlih spominih pod naslovom: »Strah morja.« Uničevalno delo podmornikov je bilo proti koncu vojne toliko, da je bila površina Sredozemskega morja pokrita z ladijskimi razbitinami in njihovimi tovori. Tako so plavali po vodi tudi številni sodi z vinom. Va-lentinerjevo moštvo se je skušalo okoristiti s plenom, toda vino je bilo vselej neužitno, ker ga je iz k varila morska voda. Življenje podmorskih roparjev samih pa tudi ni bilo laliko. Skoraj vsa posadka je polagoma težko obolela na živcih, en inžener •je popolnoma znorel in kmalu nato umrl v Adalbert Chamisso, veliki nemški pesnik, čegar rojstno 160 letnico obhaja svet dne 30. t. m. norišnici. Valentiner sam ni bil več sposoben hoditi, ko se je po 139 dneh vožnje na svojem zadnjem podmorniku izkrcal: vsak liip si je moral odpočili in sesti. Bil je trhel kakor stoleten starec. Ob viharnem morju je moral Valentiner s svojim vozilom mnogokrat tesno ob dno morja, da so našli vsaj malo pokoja. Ozračje na čolnu je bilo prenasičeno z izhlapevanjem petroleja, kii je služil kot kurivo. Ko so proti koncu vojne Američani iznašli silno občutljive aparate, ki so zaznamovali vsak podmorski šum in tako javili bližino vsakega pod m omika, so morali na čolnih ustaviti ventilatorje; vzdušje je tako postalo neznosno. Valentiner je po vrsti poveljeval trem podmornikom in je deloval tudi v Jadranskem morju. Potopil je tu s topovi — torpedi bo bili drag >špas«, saj je stal vsak okroglo 30.000 mark — celo vrsto ladij, ki so obsegale skupni 75.000 ton. Nato je bil pozvan v Sredozemsko morje, kjer obramba še ni bila tako dobro organizirana kakor v Severnem morju. Tu je ujel pismo britanskega veleposlaništva v Gibraltarju, ki je navajalo progo, katere naj se drže ladje med Gibraltarjem in Malto, da uidejo nemškim podmornikom. Valentiner se je takoj vrgel na označeno progo in strahovito gospodaril med ladjami. Na mnogih so se nahajali civilni potniki, kar Valentiner aicer obžaluje, a je mnenja, da se v vojni ni mogoče izogniti takim slučajetn. Nate) se je aopet vrnil v Jadran, kjer so ga pred Kotorom opazile italijanske ladje in ga torpedirale, tako da je le po srečnem slučaju ušel pogubi. O avstro-ogrski mornarici pravi, da je bila vzorna, le žal da je imela na vodilnih mestih same stare ljudi. Obramba proti nemškim podmorskim čolnom se jo vedno bolj izpopolnovala in so plačevali tudii le-ti težke žrtve. Mreže in vodljive 1и>т1)е so bili strašni sovražniki; nad sto nemških podmornikov je tako požrlo morje. I zborno so delovale ruske ladje v Črnem morju, ki so bile sijajno oborožene in ) streljale г nezmotljivo gotovostjo. Va- lentinerjev »U 38« je le po čudnem naključju ušel podmorski bombi, ki mu jo je namenila neka ruska torpedovka. — Strašne ure je preživel Valentiner v valonskem zalivu, kjer je zašel s svojim podmornikom v mrežo ter ga je vrhu tega izdal kalcijev klorovec, ki se je dvigal na površino, avstrijski vojni ladji »Novara«, ki jd je poveljeval admiral Horthy. Kljub temu je »U 38« ušel pogubi. Koliko podmornikov je Nemčija izgubila v vojni, Valentiner ne pove. Lahko pa si ustvarimo sodbo iz dejstva, da so samo plavajoče mreže ob flandrski obali uničile 84 nemških podmornikov. Nemške ladjedelnice so izgube hitro nadomeščale, saj so mogle vsak mesec zgraditi do 40 novih podmornikov. Liberva obtmbuje pobolišanie Liberijski zastopnik v Ženevi Anton Sauteuil je pismeno obvestil generalnega tajnika Zveze narodov, da bo vpoštevala liberijska vlada vsa navodila mednarodnega raziskovalnega odbora in njim primerno izpre-menila obstoječe socialne razmere. Žalibog republika nima zadosti denarja, da bi takoj za vselej ukinila sužnjoet. Tudi v ' ilieriji se pozna mednarodna gospodarska kri/a, ki je ponovno prekrižala vladne reforme, vendar se ho vlada potrudila, da polagoma ukine obstoječe grozovitosti in predvsem loglasno »delavno dolžnost«. Angleški listi, ki pozdrav- Prof. Julius Jordan, berlinski cstarinoslovec, ki je imenovan ravnateljem na oddelku za starine v Bagdadu. Ijajo to pismo kot uspeh Zveze narodov, pripominjajo, da je vlada največ kriva obstoječih razmer, ki spominjajo na grozote iz »Stric Tomove koče«. Oproščeni sužnji kot trinogi svojih lastnih, poprej prostih rojakov so res nezaslišan pojav. Toda vlada je redno oskrbela lastnikom in najemnikom industrijskih nasadov »potrebne delovne moči«, ker je bil to predpogoj za redno plačevanje davkov. Vlada je razglasila »delavno dolžnost«. Dovolila je sicer odkup, a ta znaša 11. pr. do 5 funtov šterlingov pri mladem dekletu. Kje bi jih vzela? Sorodniki in sovašfani odgnanih delavcev navadno niso niti poznali te odredbe. Vladni komisarji alii celo vojaštvo so navadno mučili in pretepali črne glavarje in svetovalce po vaseh, da bi dobili potrebno števili sužnjev. Netkoč je vojaštvo celo zažgalo večj; naselbino Gianoto, jo obkolilo, dokler ni pogorela. in potem odpeljala v sužnjoet vse prebivalstvo. Ostali 90 sredi pragozda samo onemogli starci in majhni otroci, Ici so morali od lakote umreti. Nekoč je bil s črnimi glavarji vred bičan, zvezan in vržen v prazen vodnjak tudi protestantovski misijonar Noali, ki je branil zamorce. Vaščani so morali zbrati veliko vsoto 100 funtov šterlingov, da bi mu rešili življenje. Zanimivo je. da so imenovale Zedinjene države za novega poslanika v Liberiji jako bogatega zamorca Charlesa Mit-chella. ki je tekom 25 let predaval na charle-stonski univerzi. Novi romunski novci - podobo kralja Karala II. Nasip proti sibirskim vetrovom Severni japonski otoki imajo zelo mrzlo podnebje, ker velik del leta vejajo nad njimi ledeni sibirski vetrovi. Sedaj je eden najod-ličnejših japonskih inženerjev sprožil načrt, po katerem bi se ti otoki zavarovali pred sibirskimi vetrovi. Po njegovi zamisli bi se 11a najožjem mestu poiuotoka Sahalina, do katerega južnega dela ima Japonska pravico, zgradil mogočen nasip, ki bi branil sibirskim vetrovom prehod na Japonsko, obenem pa bi pred njimi zavaroval tudi južno Sibirijo. Te pokrajine bi imele potem samo južne vetrove in zaradi tega skoraj tropično podnebje; od severa prihajajoče vetrove pa bi umetni nasip odbil Ln potisnil proti notranji Sibiriji. Nasip bi seveda stal veliko denarja, a koristi bi bile za Japonsko in Rusijo nepregledne; zato naj bi stroške nosili obe državi. Japonski inžener je svoj načrt že predložil sovjetski vladi. Oun^uik avanie* na Javi, ki zopet katastrofalno deluje ter je porušnl na stotine hi« domačega prebivale! va. .Nemška stavbena razstava 1931 v Berlinu, ki jo otvorijo v začetku maja. Razstava bo podala vse, kar danes v stavbarstvu je in kar so šele sanje in bo ena najvažnejših prireditev svoje vrste. Na razstavi bo sodelovalo 20 držav; odprta bo tri mesece. Zemlia v brazdah Koliko obdelane zemlje je na svetu? Na to vprašanje odgovarja letopis mednarodnega agrarnega urada za 1. 1929.—30. Na prvem mestu sta Ogi-sko in Donsko, ki orjeta 60% vse svoje površine; Nemčija, Belgija, Francija, Italija, Poljska, Romunija, Ceškoslova-1 ška itd. obdelujejo 47 do 40% svoje zemlje; Bolgarija, Španija, Holandska, Jugoslavija itd. obdeluje manj nego 40% svoje površine. Najmanj obdelane zemlje imajo nordijske dežele; najmanjšo kvoto' izkazuje Norveška — 2.5%. Velika Britanija in severna Irska imata 56.6 odnosno 52.8% pašnikov, Švica 40.2, Avstrija 27.7, Norveška ima 96.8 % gozdov in nerodovitnega sveta. V Ameriki jo še zelo nialo obdelane zemlje. Na prvem mestu so Združene države z 18.4%. Nasprotno se pa azijska kvota bliža evropskim številkam. Gorata Japonska obdeluje vsekakor samo 17. del svojega ozemlja. Zato pa izkazujejo razne indijske pokrajine visoke številke obdelane zemlje. — Zelo malo obdelane zemlje imata Afrika in Avstralija. Le v Tunisu je obdelane 234% površine. — Katerih sadežev se prideluje največ na svetu? Prvo mesto zavzema skromni krompir: 2059 milijonov kvinta-lov. Potem sledila koruza s 1128 milijonov kvintalov in pšenica s 1119 milijoni stoti. Čaja so pridelali 435.7 milijona kilogramov in 466 milijonov kilogramov svilenih mešičkov. — Poprečni pridelek žita je znašal na vsem svetu 10.1 kvintala na hektar (v letih 1909. do 1914. je znašal 9.4 met. stote na hektar). Kulturni obzornik Pismo iz Belgrada Leto 1930 je za nami. Retrospektivni pregledi, primerjanja, obračuni, zaključki vseh vrst in včusih sklepanja v bodočnost so v navadi ob podobnih prilikah. Jaz sem se odločil, dn danes v nekaj desetvrstičnem člnuku razvijem par misli in ugotovim nekaj opažanj, ki se mi vsiljujejo ob pogledu 11a srbohrvaško književno produkcijo v preteklem letu. Med njimi bo tudi nekaj splošnih pripomb. Morda je najvidnejši pojav, ki ga človek opazi ob pogledu na lanskoletno srbohrvaško književno produkcijo, baš konsolidacija v krogih književnikov, pomirljivost in umerjenost med posameznimi frakcijami in skoraj nerazumljiva tolerantnost, ki sledi iz obeh. Leto 1930 je vogelni kamen nove srbohrvaške književnosti in istočasno mejnik med staro in novo šolo. Dočim so bila nekatera prejšnja leta polna polemik, viharnih in dolgih razburjanj, oslrih napadov in še drznejših hranitev med starimi in mladimi, moram podčrtati dejstvo, da so na koncu tretjega desetletja našega stoletja stari docela umolknili in se celo branijo ne več, mladi pa so se pripravili za smel pohod v četrto desetletje, ki bo izrazito njihovo. Zadnje barikade so padle. Brata Popoviča sta umolknila. Marko Car je v poslednjih dihih in mu umetno pomlajevanje (kritika«) ne bo nič pomagalo. Književna generacija, ki je nastopila pred svetovnim pokoljem in bila tudi priznana pred njim, umira in njen sloves je iz dneva v dan medlejši. Nastopila so nova imena z novimi zvoki, ki so si že močno ugladila pot in napravila dostop do občinstva. To so: Miloš Crnjanski, Miroslav Krleža. Todor Manojlovič, Veljko Petrovič, Rade Drai-nac, Novak Simič, Hamza Humo, Avgust Cesarec, Borivoj Jevtič itd. Cela vrsta jih je, ki so na pohodu, ki osvajajo. Ob tej priliki omenjam, da je n. pr. Srpska književna zadruga, ki je bila pred nekaj leti popolnoma v rokah starih, v zadnjem letu v ostrem loku obrnila krmilo in Miloša Cr-njanskega kot predstavnika mladih odlikovala z najvišjim moralnim srbskim književnim odlikovanjem (materijalno je vsota namreč skrajno nizka). Vse starejše književne ustanove vidno popuščajo napram mlajšim in jih sprejemajo v krog svojih sodelavcev in idejnih nosivcev. Drugi važen pojav preteklega leta je zlilje srbske in hrvaške knjiievnosli, medsebojno prepletanje, slalna knjiievna gostovanja (potoni revij in časopisov namreč) in prosperiranje rn»ga književnega imena, ene osebnosti na obeh straneh. Hvalevredno je dejstvo, da so posamezni književniki 11a eni strani in najuglednejši založniki na drugi strani uvideli potrebo, da nastopijo izven svoje ožje domovine. To s knjigami in v revijah. Tako skoraj vse bolgrajske revije brez izjeme prinašajo dela hrvaških pisateljev in pesnikov, in obratno. (Nekateri književni mesečniki se celo prizadevajo za čim ožie stike s slovefisko književnostjo.) Knjige v cirilici prospevajo med ljudmi, ki je do nedavna niso niti poznali in nekaj knii-ževnih podjetij v Srbiji, v prvi vrsti v Belgradu, izdaja izključno v latinici tiskane knjige (n. pr. Nolit.) Važen korak na tem poliu je tudi prihod Miroslava Krleže v Belgrad. Ko sem pred par dnevi slučajno obiskal g. Gezo Hohna, sem naletel pri niem na g. Krležo in »Glasnikovega« urednika g. Bogdanoviča. Šlo je za izdajo nalnove'šili del Miroslava Krleže v Belsradu in v cirilici. Pripomniti moram, da je bil Krleža doslej med Srbi in cirilskimi čitatelji zelo slabo znan. Zdai bo g. Kohn, ki je danes naš najvplivnejši založnik in ki je v zadnjih letih izredno mnogo dosegel zn ublažitev med Zagrebom in Beliradom in za medsebojni kontakt, izdal knjigo Krleževih pesmi, ki so nastale zadnjo jesen in nov roman s socijalnim ozadjem. Kot tretjo karakteristično potezo v književni produkciji zadnjega leta bi omenil goslobesednosl. Ne gostobesednost v onem vsakdanjem pomenu, ampak v čisto literarnem. Srbi in Hrvati so namreč po prebivalstvu in zato tudi po književnih odjemalcih daleč številnejši od nas Slovencev. Prav radi tega pa se ie pri njih razvila čudna metoda: da namreč založniki tiskajo vse mogoče manu-skripte in da v literarni areni nastopajo ljudie, ki tam nimajo nobenega posla in ki so več ko laiki v njej. V tem pogledu se na mnogih mestih in v mnogih konkretnih slučajih striktno strinjam z izvajanji g. Tina Ujeviča, ki je pred nekaj dnevi objavil drobno, a zelo ostro in polemično brošurico z naslovom: Nedjela maloljetnih (Sarajevo), v kateri prihaja do tragičnih življenjskih ugotovitev in na prvem mestu obsoja početja in arivizem današnje srbohrvaške mladine, njeno nesamostojnost, sovraštvo do dela, lenobo in njeno vsiljivo in im-portirano stoprocentno modernost. V minulem letu je namreč izšel kup pesniških zbirk z nekaj deset strani, ki nazunaj izgledajo ko šolski zvezki Ijud-skošolskih otrok, a znotraj v književnem pogledu niso nič boljši. Med mnogoštevilno izvirno produkcijo bi kot vrednejše omenil naslednje knjige: V pesmi Drainčev »Banket«, ki je po nekaj mesecih doživel drugo izdajo, in »Moderno češko liriko« (izdal S. B. Cvijanovič), ki jo je priredil Jovan Kršić. Zagreb in sploh ves zapadni del je bil pesniško mrtev in ni produciral niti ene pomembnejše pesniške zbirke. Proza je daleč močnejše zastopana in tudi vl-talnejša ter ima v našem času mnogo več izgledov za uspeh ko pesem. Od pomembnejših proznih del bi navedel Bartulovičev roman »Na prelomu«, Tomašičev roman »Salon milostive Kle«, »Karadjordja« Stojana Živadinoviča, celo vrsto potopisnih knjig, katerih je bilo zadnje leto zelo bogato (Miloš Crnjanski »Ljubav u Toskani« in pravkar »Knjiga o Nemačkoj«, Rasto Petrovič »Afrika«. Grigorije Božovič, ki je izdal nekaj knjig južnosrbskega folklora itd.). V dramski produkciji bi omenil Manojlovi-čevega »Centrifugalnega igrača«, Nušičev »Predgovora in Nikolajevičevo »Preko mrtvih«. Od kritiino-znanslvenih del imajo sledeča večjo vrednost: »Vlada Aleksandra Obrenoviča«, 2 knjigi (Slobodan Jovanovič), »Stari i mladi« (Milan V. Bogdanovič), »Stvaranje zajedničke države Srba, Hrvata i Slovenaca«, v Srpski knj. zadrugi, tri knjige (Jovan M. Jovanovič), »Kriza parlamentarizma« (dr. Uroš Krulj), »Istorija Jugoslavije«, ki je v tisku (Vladimir čorovič), »Filozofski fragmenti«, druga knjiga (dr. Ksenija Atanasijevič), »Sveslaven.ski zbornik« (izdala Zajednica slaveu-skih društava v Zagrebu) itd. Prevodnišlvo je precej cvetelo. Zastopana so sledeča zvočnejša imena: Cankar, Finžgar, Dante, Papini, Babel, Mann Th., Katajev, Reymont, Relier G., S. Lewis, Maupassant, Glatkov, London, Undset in še Netnca Werfel in Kellermann. Najaktivnejša založništva bi bila: Narodna prosveta, G. Kohn, Narodna knjžinica, Kugli, Nolit, Srpska književna zadrugn, Socijalna niisao, S. B. Cvijanovič, Humoristična biblioteko, Biblioteka sa-vremenih pisaca, Narodno delo, Svetlost, Binoza, Matica Hrvatska itd. Belgrad, 26. jan. 193L Tone Potokar. Davek na nakladanje in razkladanje Poročali smo že o tem, ila bo naša banovina uvedla več uovili davščin, katere bi se predvsem porabile za naše ceste. »Trgovski list« z due 27. t. m. pa prinaša glede davščine na razkladanje iu nakladanje prav zanimive podatke. Ugotavlja, dn je donos tega davka proračunan na 14.5 milij. Din. Sklepati je, da bo ta davščina znašala po vag. 25 Din ali za tono 2.50 Din. V gospodarskih krogih se pojavlja očitno nerazpoloženje proti lej davščini. Nadalje opozarja list, da je podobna davščino bolela objaviti tudi oblastna skupščina ljubljanske oblasti in tinančuo ministrstvo je tukrat (leta 1927., meseca junija) odredilo, »da sc davek po partiji — vagouski davek — v znesku 1 milij. Din prečrta, ker taka vrsta takse ue ustreza lnte- Avlobusna podjetja se organizirajo Občni zbor /adrugc avtobusnih podjetnikov ljubljanske oblasti v Ljubljani. Ljubljana, 27. jan. 1931. Danes se je vršil občni zbor navedene zadru-«e, kateremu so prisostvovali delegati združenj iz Zagreba in iz Novega Sada s polnomočjent vseh drugih avtobusnih organizacij cele države za ustanovitev skupne zveze za vso tlržavo. Ugotovljeno je bilo, da so postale življenjske razmere za avtobusnu podjetja nevzdržne in da mora slediti novim bremenom, ki so predvidena lako z avtobusnim zakonom, kakor tudi predvidenim pravilnikom in še zraven z novimi bansklmi dajatvami, neizbežno popolna propast vseh avtobusnih podjetij v celi državi. V svrho delne odpo-moči se je uslanoviia nabavljalna zadruga za nabavo bencina, gumija, olja in drugih najpotrebnejših stvari za avtobusna podjetja. Dalje se je ugotovilo, da zadrugu na svoje vloge ne dobiva uikakih rešitev in da je v tem oziru od vseh strani zastoj. Skleuila se je ustanovitev skupne zveze, ki ima svoj prvi sestanek 8. februarja v Zagrebu. G. ministru trgovine in industrije pa je bila odposlana sledeča brzojavka: »Zadruga avtobusnih podjetnikov Vas i>o-zdravlja na svojem rednem zadružnem zboru, kateremu prisostvujejo predstavniki vseh avtobusnih podjetij radi ustanovitve skupne zveze cele kra-jjevine in Vas prosijo, da ne dopustite propasti veega avtobusnega prometa, kateri sledi neizogibno, ako se ne bodo uvaževale zahteve naših organizacij. — Načeluik.c Mestna hranilnica v Kočevju Kriza Mestne hranilnice v Kočevju je pre-etana. Dne a. februarja 1031 prične zopet normalno uvaja ,'sakdo resom narodnega gospodarstva in trgovine ter ustvarja v državi carinske meje in oblasti protek-cionizem :. »Trgovski list : zaključuje svoja izvnja- zopet in redno poslovati. Od tega dne dalje ne zopel duevno uradovanje, tuko da »e more v: hranilnice posluževati na običajen način Vloge ee morejo dvigati, izpceodlti se more denar na menice in hipoteke. Kratko: hranilnica deluje normalno kakor nekdaj. Težki položaj, v katerem se je nahajala Mestna hranilnica in ki so ga nekateri z nepotrebnim zavlačevanjem še otožavali, je s pomofijo meeta Kočevja premagan. Dejstvo, da se je posrečilo hranilnioo iz te krize dovesti do normalnega poslovanja, izpričuje, da Mestna hranilnica, ki ima po hranilniškem regulativu iz leta 1844 vse mogoče varnosti v korist vlagateljev, ne more propasti. — Tako Mestna hranilnica odpira ljudstvu zopet svoje prostore. Lesna stiska v Avstriji. Lesna kriza v Avstriji postaja od dne do dne neznosnejša. Zato je Bentrala zvez gozdnih iu zemljiških posestnikov sklicala za 28. t. m. veliko anketo poti naslovom: >Gozd v stiski I* (Wald in Not-). Anketa zboruje v veliki dvorani vojaškega kazina, Dunaj, I., Schwarzenbergplatz 1. Na dnevnem redu so referati: 1. Pomen gozda za obče gospodarstvo. 2. Stiska gozdnih kmetovalcev. 3. Stanje gozdne vele-poseeti. 4. Gozd kot davčni objekt. 5. Socialne in druge dajatve gozdnega gospodarstva. 6. Praktični nasveti za rentabilnost gozdne posesti. — Kaj pa pri nas? Mar v našem gozdarstvu in v naši lesni trgovini stiska še ni zadosti velika, tla se ne zganemo? — Društvo gozdnih posestnikov v Ljubljani. Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Kakor mano, so se začela v Pragi 22. t m. pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Zveza industrijcev v Ljubljani je k tem pogajanjem poslala kot eksperta i& našo industrijo tajnika g. dr. Adolfa Golio, ki je že v Pragi. Zveza industrijcev pripominja, da .ie naša trgovina s Češkoslovaško pasivna za 900 milijonov Din, zato se nikakor ne sme poslabšati. Nadeja se, da naša delegacija ne bo popustila glede carinske zaščite naših glavnih predmetov. Zato ni izključeno, da ostanejo pogajanja brezuspešna. V tem slučaju naj bi zaenkrat ostalo pri dosedanji tarifni pogodbi, ker bi ue smelo priti do brezpo-godbenega stanja. Tečaj ta damsko frizirianje v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani opozarja brivske, frizerske obrtnike in pomočnike, da priredi v Ljubljani trimesečni tečaj za damsko friziranje. Tečaj se prične v ponedeljek 16. februarja t. 1. ter se bo vršil po trikrat na teden od 20. do 22. ure zvečer v prostorih meščanske šole v Ljubljaui VII. (Spod. šiška). Poučevalo se bo praktično delo, razen tega pa predavalo tudi o brivsko-frizerski bigijeni. Prijaviti se je neposredno na Zavod PO Zbornice za TOI najkasneje do 10. februarja 1931. Pristojbina za obisk tečaja znaša 200 Din. Ker je prostora za največ 24 mest, ee mojstri in pomočniki brivsko-frizerske stroke, ki bi se radi udeležili tečaja, opozarjajo, da pravočasno vpošljejo svoje prijave. Iz trg. registra. Vpisa: Triumph-Auto-Ma-gneto — ing. Peter Keršl?, zastopstvo in prodaja avtomobilov, nadomestnih delov in priboru, po-pravljalnica in šoferska šola v Mariboru; Prenio-gokopna združba >Belokrajina<', Črnomelj (zastop. firme: Venče, Julij iu Niko Jakil; prok. Franc Červinka, Franc Anders). Izpremembc: Iz tvrdke Čeh iu Gašpar v Mur, Soboti je izstopil družabnik Gašpar Josip; samoimetnik je zdaj Čeh Franc, prok. ima Čeh Aua. Izbris: fcumer Josip, trgovina z vinom, žganjem in sadjevcem na deb., Celje (opust kupčije). Vpisi v zadružni register: Kmetska posojilnica v Celju, r. z. z n. z. (načelnik dr. Anion Božič); Kmečka hranilnica in posojilnica v Gederovcljt, r. z. z n. z. (načelnik Gibičar Stefan). Nabava pisarniške opreme za okrajna sodišča. Na ozemlju bivše kraljevine Srbije »e je ustanovila cela vrstit okrajnih sodišč, ki se s pohištvom (pi-salnimi mizami stoli, policami, omarami itd.) na novo opremijo. Za dobavo te opreme je razpisana pri ministrstvu pravde oferlalna licitacija, ki se vrši dne 10. febr. 1931. V celoti gre zn dobavo pohištva v približni vrednosti 2Vi milijona Din. Pogoji za to licitacijo so dobe v ckonomatu ministrstva pravde. nja o tem davku sledeče: Gibanje proti nameravani davščiui je tako močno, nerazpoloženje je v takem stadiju, da je naša dolžnost, tla se pečamo tudi s tem uktuehiim vprašanjem. Gospodarski položaj v naši banovini se je v zadnjih treh letih izdatno poslabšal, če vagonski davek že pred tremi leti po avtoritativnem mnenju ministrstva za finance ni ustrezal interesom narodnega gospodarstva in trgovine, so lem manj dani pogoji za odobritev tega davka v sedanji še kritlčnejš! dobi, ko tlržavna finančna politika v pravem razumevanju težkega gospodarskega položaja sama stremi za tem, do clni bolj olajša javne dajatve. Borza Denar Devizni tečaji so ostali daues v glavnem ne-izpretnenjeni. Promet je bil srednji, znatnejši le v devizi Newyork. Zaključene devize Berlin, Dunaj, Newyork in Prago je dala Narodna ban 1ш. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2279 b]., Berlin 1345—1348 (1340.50), Bruselj 789.76 bl„ Budimpešta 989.04 bi., Curih 1095.90 bi., Dunaj 794.67—797.67 (796.17), London 275.03 bi., Newyork 56.435—66.635 (56.535), Pariz 222, Praga 167.28-168.08 (167.68), Trst 296.33— 296.50. Zagreb. Amsterdam 2276—2282, Dunaj 794.67 —797.67, Berlin 18.45—13.48, Bruselj 789.76 bi., Budimpešta 989.04 bi., London 274.63 - 275.43, Milan 295.4433-297.4433, Newyork kabel 56.545— 56.745, ček 56.435—56.635, Pariz 222 bi., Praga 167.28—168.08, Curih 1094.40—1097.40, Kopenha-gen 15.15 bi. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8.632 milijonov Din. Curih. Belgrad 9.1270, Pariz 20 255, London 25.095, Newyork 516.90, Bruselj 72.05. Milan 27.05, Madrid 53.40, Amsterdam 207.90, Berlin 122.89, Dunaj 72.66, Stockholm 138.10, Kopenhagen 138.10, Sofija 3.7425. Pruga 15.295, Varšava 57.925, Budimpešta 90.25, Atene 6.675, Carigrad 2.445, Bu-karešt 8.0725, Helsingfors 13. Vrednostni papirji Na ljubljanski borzi je bila danes zaključena Kranjska industrijska po 311. Tečaj Kranjske industrijske je ruzmeromtt stabilen. Ntt zagrebški borzi se je danes vojna škoda po včerajšnjem znatnem nazadovanju precej učvrstila iu je bilo prometu lako v promptnem blagu kukor tudi za februarski termin. Dolarski papirji so bili čvrsti in je bilo zaključeno 7% Blerovo posojilo po 80.50 in 80.75. Bančni papirji so ostali v glavnem nelz-premenjetti, -zaključki so bili v delnicah Jugo-lian-ke po 78, Unlon-bnnka pa se je učvrstlln na 192. Manj zanimanja izkazujejo industrijski papirji, od katerih je bil zaključek zabeležen samo v delnicah Drave po tečaju 235 in Slaveksa po 50. Učvrstila se je osješka Sečerana, slabejša pa Je bila Trboveljska. Ljubljana. 8'/« Bler pos. 92.50 bi., 1% Bler. pos. 80.50 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kred. 125 den.. Praštodiona 970 den.. Kred. zavod 170—180, Vevče 128 den.. Stavbna 40 den., Split cement 350 —400. Kranj. ind. zaklj. 311, Ruše 200—230. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. [>os. 86—87.60. agrari 51 bi., vojna škoda ar. 415—416, kasa 415— 416 (415), 1. 412.50 den., 2. 412.50—415, (412— 413), 3. 412.50—413.50, srečke Rtleč. križa 48 b|., 8% Bler. pos. 01.60—92.60, 7% Bler. pos. 80 -80.60 (80.00—80.75), 7% pos. Drž. hip. banke 79.875-80.375, 6% begi. obv. 67 bi. Bančne delnice: Ravna gora 75 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 36— 38, Kredit. 125- 129, Union 191.75—192.25 (192), Jugo 78—79 (78), Ljublj. kred. 125 deti., Medjuna-rodna 67 den., Obrtna 36 den.. Praštediona 975— 080, Etno 135 tien., Srbska 190—193. Zemeljska 131—135. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Gullmann 130 -137, Slaveks 50—51 (50), Slavonija 200 den., Našice 975 bl„ Danica 95 bi., Pivara Sar. 195 hI., Drava 235-237 (235), Šečeraua Osjek 285—297.50. Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 220 den., Union 100 b]., Vevče 128 bi., Isis 40—46, Ragusea 377—390, Oceania 230 bi., Jadran, plov. 550 den., Trboveljska 323—830. Notacije driavnili papirev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos 79.25—80. Newyork: 8% Bler. pos. 91—92, 7% Bler. pos. 79.75—80.25, 7c/c pos DHB 79—80. Dunaj. Potion .-savska-jadran. 90.65, Wiener Bankverein 1650, Creditanstalt 46.80, Escompteg. 157.10, Union 23.75, Aussiger Chemische 140.75, Mundus 134.50, Alpine 17.70, Trboveljska 40, Kr. ind. 41.10, Leykam 2.75, Rima Murany 57.85. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je ostal v glavnem skoro popolnoma neizpremenjen. Cene so ostale na včerajšnji višini. Prometa je bilo malo, ker je bil danes pravoslavni praznik iu somborska in no-vosadska borza nista poslovali. Edino za koruzo je bila tendenca popuščajoča. Živina Mariborski živinski sejem 27. januarja. Prignanih je bilo 13 konjev, 16 bikov, 195 volov, 175 krav in 15 telet. Skupaj 414 repov. Debeli voli: 1 kg žive teže 7—8, poldebeli 6.15-6.75, plemenski voli 4.50—5, klavne krave 5—5.50, krave klo-hasarice 2—3.25. molzne krave 4.25—5, breje krave 4.26—5, mlada živina 7—8.50, telički 7—8. Prodanih je bilo 285 komadov, od teh v Avstrijo 27, v Italijo 85. Mesne cene: volovsko meso 1 kg I. 18 do 20, II. 16—18. meso od bikov, krav in telic 18 do 24, telečje I. 22—35, II. 16—20, svinjsko sveže 14-24 Din. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj.) Na trg je bilo pripeljanih 11.814 pršularjev in 2011 špeharjev, iz Jugoslavije 1101. Na kontumačnem trgu je bilo 44 pršutarjev in 102 špeharja. Cene: špeharji najboljši 1.60, I. 1.68—1.58, II. 1.50-1.52, kmečki prašiči 1.40— 1.65, najboljši 1.60, pršutarji 1.10—1.70. Tendenca:, špeharji so se podražili za 3 do 5 grošev, pršutarji pa za 10 grošev. Prodasc vdiha masivna jedilnica iz trdega lesa dobro ohranjeua, obstoječa iz: velike kredenco, male kredenco, omaro za knjige, raztezne mize, 6 slolov, 2 kompl. zaves, in lestenca. Ogleda so lahko v sredo, četrtek in petek med 10. in 2. uro na Rcsljevi ccsti 9,11. uadstr., levo. MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca 14kO »In aU vsak« besedo SO par Na|man|il og'as , . s 11 In. Oglasi ns< dcvel vrstic se računalo «Ik. Zs odgovor suaran» Na vpraianla brez znamke ue odfjovnr|umo ! TI * i sv»-* Muzbeiicejo Pekovski pomočnik srednje starosti, želi službe. Sposoben vsega dela pri pekarni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Resen in delaven«. Otroški voziček moderen, globok in na peresih, malo rabljen, se kupi takoj. Ponudbe upravo lista pod »Moderen«, na Šifro: Dekle iSče mesta k manjši družini na Gorenjskem in se želi priučiti kuhanja. Po. nudbe je poslati na podružnico »Slovenca Jesenice. Izurjenega strugarja (stroj, ključavničarja) preudarnega z dokazljivo večletno prakso v obratovanju Diesel-motorja od najmanj 50 PS išče za takojšen nastop >Titan« d. d, v Kamniku. Obširne ponudbe je poslati takoj na omenjeni naslov. Pouk Čamernikova šoferska šola Ljubljana. Dunalska c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast, koncesiionlrana Prospekt zastonj. Pišite ponjl Kupim plinske cevi »tare. Ivan Rabitsch, Dravograd. J.BERHIICI LJUpiaJ&NKVLINHAftTOVfVie Krožna žaga Stroji navadni ali avtomatski | naprodaj. Naslov v upra-okrogli plctilni «troii na vi- »Slovenca« pod št. 89! elekt J ni pogon, aobro ohranjeni se kupijo. Ponudbe na upravo »Slov.« z navedbo cene pod šifro »Stroj za nogavice 156«. 11 — ИШИ 33! mmtml 6 letnega dečka zdravega, močnega, oddam za svojega. Naslov v upravi pod št. 877. Komfort. stanovanje 3, event. 4 sob s kopalnico in drugimi pritikli-nami se odda za februar ali marec. Ogleda se od 1 do 3 popoldne. Naslov v upravi lista pod št. 647. Gostilno, kuhinjo in turško kavarno pri kolodvoru dam na račun marljivemu gostilničarju z ženo; potreben kapital do 7000 Din. Ponudbe na Ivo Vranešič, Sunja, Hrvatsko Delavnica na dvorišu pribl. 11 nr prostora, se na Mestnem trgu odda. — Dopise na »Slovenca« pod »Čista obrt«. Gostilno na Gorenjskem okoli Kranja, Tržiča itd. če mogoče s stanovanjem vzamem v najem. Naslov pod št. 934 Posestva Več parcel pri D. M. v Polju ugodno naprodaj. - Naslov pove uprava lisla pod št. 753. Proda se krasno stavbišče v bližini kolodvora Vižmarje-Sent Vid, na jako prometnem kraju. Pojasnila se dobe v restavraciji pri kolodv. Gostilna in trgovina trafiko in posestvom /ni na nrn/ln! f 'nlrl nrn s uaiiKo in posestvom takoj na prodaj. Četrt ure od premogokopa. Lep izletniški promet. Ponudbe upravi »Slovenca« po »Hrastnik - Trbovlje i od: Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36. vbod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možiaa. Prodamo Vino ljutomersko, letnik 1930 18 hI, letnik 1028 12 hI na prodaj. NmIov v upravi »Slovenca« pod it. 918 Volna, bombai, nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Liubliana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. Proda se več transmisij, skobelni stroj, tračna žaga, 2 di-namo motorja, vrata, okna, glinaste peči ter razno orodje. Poizve ee pri stavbni družbi »Gra-didom«, Ljubljana, Sredina 15. Predpečniki Vam hitro in ceno eogr» vajo Vaše prostore. Izdeluje Fr. Kosmač, Ljubljana, Jeranova ulica ft. 5. Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla, ceno oddaja Fran SuStar, Dolenjska cesta. Tel. 2424 r Алв/ицку алАГои Za T ЦлЈнСН nJU ш^дешс oa. млеиЉ «r "feCfr-t^ovv 4 JU. Telefon 2059 Drva odpadki od parketov oddala v vsaki količini parna žaga l.avrončič & Ko Liubliana Vošniakova ul 16. za gorennkim kolodvorom Posteljo lepo politirano iz trdega lesa. 176 cm dolga z rao-drocem na peresa se ugodno proda. — Franja Tome, tobačna tovarna, vprašati pri vratarju. Premog Muh« drva Prodajo se dobro ohranjeni mizarski stroji z vso potrebno transmisiio. - Ogleda se pri Andreju Kregar, tvor. niča pohištva, Št. Vid-Vižmarje 59. Harmonij i krasen, primeren za cer» I kev, društvo ali salon je prav ugodno na prodaj. Naslov v upravi -Slovenca' pod St. 933. Pogačnih, Boboriêcvn ulica 6 Kruino moko in vs* mlevfke izdelke vedno svež« dobit* pri A. & M. ZORMAN Liubliana Slart tre št 32. Modroce ДОСНШИО moNC nnil>clt*it> mlinov nudi uaH-rn*-|t rt'leircoTlu« žila m nilrvtikib i7ilrlko> A. VOLK. LJUBLJANA Ur.I leve i-Mla li j- SIBnillEIIMIIII! Lepa jedilnica Zgornje, iz močnega blaga skoraj nova, se proda. ; .. . .. Balkan. Maribor, Aie- ! olomane. d.vane, . ksandrova c. 35. Istotam jfc!"?' H.uP'te "«'«neie je na prodaj stara por- R" ^nrac" Nar°b.e' L'l,b" ЈИГ,>,Ј.„Ј1Л ijska preproga 2МХЗМ 1|аП^ * 1П5СПГаЈ1С metra. Puhasto perje čisto čohano oo -18 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto bulo gosie po 130 Din ke ш čisti puh oo 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu L BROZOVIf - Zagreb. Ilica 82 Katnifna čistilnica oertu V .Slovencu'! nmm vrline iz la alrtka močno' blago Din 260 -mreže - postel ne odeie žimo • cvilh natceneise i kupite pr< j Rudols -Sever j ввввввпвваввввкв L'ubHana Marijin trg 2' тШ&УДОВвПМвб v « v snežni TRETORN г znamko .JSETOW sestoji iz najboljšega in najsolid-riejšega materijala, tako da se odlikujejo v na večji trpežnostl. Zato ne kupujte nepoznanih fa-brikatov, temveč le galoše in snežne čevlje z znamko TRETORN, ker je dokazano, da ni boljših. lilpii BglttfkufM zavod « Ifaïis 20. letnik. Otvoritev akademičnega leta 1931, dne 15. januarja. - Študij za iuženerja »Io Absentia« (študij doma) 2 leti (šc v krajšem času za kandidate s posebno pred-izobrazbo). - Fakulteta: gradnja avtomobilov, aeroplanov, elektrarn, železo-beton. - Centralna kurjava. - V francoskem ali nemškem jeziku. — Pravila in program: Gcneral-Sekretariat (Dept. L. S. 2) T. M. P. 38, rue Hallé, Paris (14-e). Kupimo Staro železo baker, medenino, svineo in vse druge stare kovi- ( ne kupuje Stupica Franc, železnina v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. Kupim 1 vagon svežega okroglega mccesnovega lesa. — Les mora biti prvovrsten dolžina 4—5 m, debelina od 20 do 30 cm. Cenjene ponudbe na: Pečnik Drago, Brežice, NoMše kupite Nogavice, datnske in moške rokavice, damsko iu moiko perilo Bengerievo. puloverie. loiovnike t vestjo) žepne robce, kravate, ovratnike, sraice. Mfone, glote. čipke, vezenine, gumbe. DMC pre.iice. ročne torbice, nktovke. dežnike, športne 1er toalet, potrebščine te pri JOSIP PCTELINC - LluDitena lillfu Prešernovega spoinenltta, od »odi Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mojo, nad vse ljubljeno, nepozabno zlato mamico, gospo Ano Suha dole roj. Pour upokojeno učiteljico spremili na njeni zadnji poti v večnost in mi ob tej priliki izrazili najblažje sočutje nad mojo neutolažljivo bolečino, izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno dolžnost hvaležnosti občutim napram č. sestri Festini, ki je spremljala njeno dušo z molitvijo, preč. gg. duhovščini in darovalcem prekrasnega cvetja. Maša zadušnica za duševni blagor predrage, blage pokoj-nice se bo brala v frančiškanski cerkvi 29. t. m. ob 7 zjutraj. I Iona Suhadolc. Razpis Dražbo automobila Osebni Fiat 505 se bo prodajal na prostovoljni javni dražbi v soboto, dne 31. t. m. ob pol 11 v notarski pisarni v Ribnici. Po dolgi mukapolni bolezni je umrl vdan v božjo voljo, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 77. letu starosti, gospod Ivan Gantar bivii uslužbenec M. P. Z. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 28. januarja 1931 ob pol 3 popoldne z Vidovdanske ceste 9 (Hiralnica), na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani 26. januarja 1931. ŽALUJOČI OSTALL Krajevni šolski odbor Slatina-Radenci razpisuje oddajo opreme za novo Stirirazredno osnovno šolo v vii.-h razredih in ostalih šolskih prostorih. Ofertne podlage se dobe vsak dan v občinski pisarni v Radincih. Pravilno opremljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 28. febr. 1931 do 12 opoldne pri občinskem uradu v Radincih. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico, oddati dela neglede na najnižjo ponudbo. Krajevni šolski odbor Slatina-Radinci, 25. januarja 1931. Predsednik: Zemljič. Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Preierna zbrano delo Cena Din 40'—, eleg vezana Din 55-— Jugoslovanska kniisarna » ljubl|/nI. Zahvala Ob izgubi dobrega očeta in soproga, gospoda Hrabaleha Vojteha viijega veterinarskega svetnika se zahvaljujemo najiskreneje vsem darovalcem vencev ter vsem tistim, ki so nas v težki izgubi tolažili. Posebno zahvalo izrekamo i. o. kapucinu Stanislavu za tolažilne besede, uradništvu sreskega načelništva v Celju tei vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti. Celje, dne 27. januarja 1931. Rodbina Hrabalek. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke in nenadomestljive izgube našega nepozabnega sina, brata, strica in svaka, gospoda Josipa SirceIja pešad. kapetana I. klase, za poklonjeno prekrasno cvetje in za nad vse številno čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti tako v Ljubljani, kakor v Mokronogu, se vsem in vsakemu posebej prav iskreno zahvaljujemo. V posebno dolžnost si štejemo zahvaliti se v prvi vrsti gg. generalom: komandantu dravske divizije, pomočniku komandanta dravske divizije in komandantu artiljerijske brigade ter celokupnemu oficirskemu zboru za udeležbo pri pogrebu in poklonjcne vence v zadnji pozdrav, komandantu vojnega okruga gosp. polkovniku Nediču za vso skrb in ljubeznivo naklonjenost, ki jo je izkazoval pokojnemu in nam v teh težkih urah, gosp. podpolkovniku Jorgoviču, ki se je v tako iskrenih besedah poslovil od pokojnega druga, upravi voj. stal. bolnice in zdravniku g. dr. Žiganu, končno vojni glasbi in nje kapelniku za tolažbe polne žalostinke. Dalje se zahvaljujemo vsem mnogobrojnim prijateljem in znancem v Ljubljani, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast in prijateljem pevcem, ki so mu zapeli v slovo. Enako se prav prisrčno zahvaljujemo vsem udeležnikom pogreba v Mokronogu, predvsem čč. duhovščini, uradništvu vseh oblasti, Sokolskemu društvu v Mokronogu, pevskemu zboru, orožništvu in linanci vsem številnim prijateljem in znancem-domačinom, prav posebno pa še oficirski deputaciji in gosp. polkovniku Andrejki, ki se je ob odprtem grobu tako iskreno in ljubeznivo poslovil od našega dragega pokojnika. Globoko žalujoča rodbina Šircelj v Mokronogu in ostalo sorodstvo. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informaciie — Poslovne ure od pol 8 zju-trai do pol I popoldne m od 2 do 6 popoldne Tektonska štev 3030. Zahvala Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše ljube matere, tašče in stare matere, gospe Hermine Kryl vdove real. profesorja in posestnice izrekamo tem potom vsem našo naj-prisrčnejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem lepega cvetja in vencev in končno vsem. ki so našo ljubo pokojnico tako številno spremili na zadnji poti. V Lu t o m cru, 27. januarja 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Žalujoči nad izgubo našega predobrega očeta, starega očeta tasta itd., gospoda dr. Edvarda Šavnika izrekamo vsem, ki so sočustvovali z njim v njega dolgi, težki bolezni in mu izkazovali svoje prijateljstvo, nam preosatlim pa v težkih urah njega smrti bili v pomoč in tolažbo, tem potom svojo globoko občuteno, presrčno zahvalo. Ni nam mogoče navajati vsakega, kateremu velja naša zahvala, imenoma. Izrečena pa bodi tem potom vsem, prav vsem. Ne moremo pa. da bi ne omenjali še posebej naše iskrene zahvale veleč, mestni duhovščini, veleč, g vikarju dr. Jožetu Pogačniku za dušno pomoč, gg. zdravnikom, osobito g. dr. St. de Glerili za njega res prijateljsko, požrtvovalno pomoč. Nadalje se še iskreno zahvaljujemo za zadnje spremstvo gg. srezkemu načelniku in celokupnemu uradništvu, g. županu in obč. odboru, zastopniku zdrav, oddelka banske uprave, inšpektorju g. dr. E. Mayr-ju, zastopniku Zdravniške zbornice g. prof. dr. A. Zalokarju, šef-zdravniku drž. železnic dr. Jos. Tičarju, šef-zdravniku OUZD dr. I. Zajcu, prof. zboru gimnazije in dijaštvu, učiteljstvu in učenkam dekl. osnovne šole, Gorenjski sokolski župi in sokolskim društvom iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča in Stražišča, Kranjski gasilski župi, gasilnim društvom iz Kranja in akad. društvu Triglav, vsem zastopnikom ostalih korpo-racij, vsem številnim prijateljem, meščanstvu, delavstvu, železničarjem in okoličanom. Iskrena naša zahvala vsem, ki so obsuli krsto blagopokojnika s cvetjem ali v njega smislu naklonili darove Dijaški kuhinji, Kranjski godbi in pevskima zboroma Narodne čitalnice in Prosvetnega društva dijaškega zbora gimnazije, in še posebej gg. govornikom, ki so se ob odprtem grobu v vznešenih besedah poslovili od našega preblagega očeta. Vsem in vsakemu naša iskrena hvala! V Kranju, dne 26. januarja 1931. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni sin, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod Franc Grobelšek veletrgovec in posestnik v nedeljo, dne 25. januarja 1931 ob 20, podlegel posledicam auto nesreče. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 28. januarja 1931 ob 15 iz kapele na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 29. januarja 1931 ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 27. januarja 1931. Marija Grobelšek, mati. Franc Grobelšek, sin. Marija Grobelšek roj. Robič, sinaha. Avgust Grobelšek, brat. Marija Marini, tašča. Lena, Elizabeta in Ema Marini, svakinje. Josip, Franc, Friderik in Alfred Marini, svaki. Rodbina Julij Robič, Limbuš. rodbini Grundner in Jamšek, Poljčane — ter vsi ostali sorodniki. •s« =5° Л » и S* O > _ -C £ O G li — e as •ош '« -51 * , = as SO • •»O •• Ï- S «-Ï a > " iž J« d o , I _ CJ 11 g ' • &.Ë j.a« t I s- !3 n o ? .N » a 5.s a ► Q » -O t I В^C ацзј<з »o » »a florfgS? "i H* <5 I H ans Dominik: Moč treh Roman iz leta 1955 94 Lord Horac ni povedal, kaj je mislil v tem hipu. Da tudi njemu pove ta edina beseda, to ime le vse preveč. S trudno kretnjo je odkimal. »Pustiva, Diana. Kaj pomaga prepir? Usoda sp bo hitreje izpolnila, kakor nam jc vsem ljubo. Nazaj k namenu najinega razgovora. Dr. Glosin je pustil pri svojem odhodu svojo nečakinjo miss Jano Hartl samo v Londonu. Obljubil sem mu, da jo sprejmemo pri nas, dokler se ne vrne. Mlado dekle je tu v hiši. Grem ponjo.« # * * Erik Truwor je premislil uspeh preiskave. Ledena gora je s svojo oporo padla poševno navzdol v vodo in se potem zopet oprla. Bilo je seveda tudi s pomočjo malega žarilnika lahko stopiti led in si napraviti izhod na piano. Toda nahajali so se v stisnjenem ozračju. Zrak v ledeni votlini je bil stisnjen in imel dvakratni pritisk od navadnega. V njih pljučih se je visoki pritisk izenačil. Ako bi si naredili nenadoma prost izhod na prosto, bi jih moralo naglo zmanjšanje pritiska pomoriti. Stisnjeni zrak v njih notranjosti bi bil raztrgal njih pljuča, razcefral njih telesa. Pa tudi počasno popuščanji- zračnega pritiska ni nudilo nobene varnosti. Saj niso vedeli, do katere višine obdaja zunaj vodna gladino goro. Kako globoko se je bila pogreznila gora v staljeno jezero. Moglo bi se pripetiti, da doseže voda po izpustitvi zraka strop najvišjega prostora. Potem bi se potopili ko miši v pasti. Sredstvo, kako bi se izognili vsem tem težavam, je bil odkril Silvestrov duh. ;,Goro moramo stajati. Celo trdno jedro mora odteči ko voda v globino. Le lahka zunanja lupina sme ostati. Lahki podi in stene, ki vzdrže lupino. Potem se bo dvignila, bo lahko plavala na vodi.. Načrt je bil dober, le vprašanje, kako bi si preskrbeli zrak, je delalo težave. Ono malo zraka, kar ga je bilo zaprtega v hodnikih, ne bi zadostovalo, da napolnijo z njim celo notranjščino staljene gore. Zato so morali previdno napeljati cevi z zunanjim svetom, morali so z vso težavo prinesti zračno črpalko iz napol preplavljenega rova in črpati od zunaj zrak, ko so začeli z velikim taljenjem, ko so tisoči ton vode tekli v globino in je orjaški ledenik dobival od ure do ure vedno bolj ohlapno obliko čebelnega satovja. Čutili so pa tudi uspeh. Gora se je dvigala. Opazili so to po tem, da je prišla zopet v vodoravno lego in da je iz spodnjih preplavljenih hodnikov polagoma odtekala voda. Delali so brez prestanka. Silvester je bil dan in noč na nogah. Očitki Erika Truwor ja so ga pekli hudo v srcu. Hotel je z naporom vse svoje moči popraviti, kar je bil pokvaril z neprevidnostjo, in je mislil, da zmore več, kakor pa je lahko prenesel njegov oslabljeni organizem. Dokler se ni maščevala presiljena narava. Atma je priskočil, ko se je Silvester opotekel poleg žarilnika, s katerim je zasekal nove votline in celice v goro. Treba je bilo vse Indčeve umetnosti, da je osvežil pojemajoče srce utrujenega in da je spremenil težko nezavest v dobrodejno spanje. Seveda je imel Silvester vzroka dovolj, da je hitel in se trudil. Goro so morali dvigniti in jo spraviti v končno lego, preden nastopi polarni mraz, preden ne prevleče tega tako nesrečno nastalega jezera zopet debela ledena skorja. Zakaj ako zamrzne jezero, je gora trdno priklenjena in vsi poskusi, da jo dvignejo, bi bili brezuspešni. Končno se je posrečilo. V sto urah so izvršili delo. Sedaj je bilo treba čakati in potrpeti, dokler ne nastopi ono, česar so se prej bali. Šele ko je dvignjena gora primrznila, so lahko tvegali in prebili zunanjo steno, so smeli razbiti vrata te ogromne ječe. Računali so, da mora miniti najmanj še petdeset ur, predem bo nosil sveži led olajšano goro. Muhasta usoda je podarila predsedniku-diktatorju še enkrat odlog. Vojna in vojno vpitje je še enkrat napolnilo svet. Od nesmiselne in smešne malenkosti je bilo odvisno, kako dolgo bo še trajala uničevalna borba dveh svetovnih držav. Samo od tega, kako naglo ali kako počasi se bo napravil v arktični ledeni pustinji na jezercu zmerne velikosti dosti močan led. Petdeset ur, v katerih niso mogli prebivalci gore ničesar drugega storiti, ko čakati brez dela. Odrezani od sveta, brez obvestila o tem, kaj se dogaja zunaj. Atma je sedel ob Silvestrovi postelji. Prisilil ga je, da se je vdal blagodejnemu počitku, da je odpočil svoje ubogo, mučeno srce, ki je bilo še vedno nemirno in nepravilno v prsih. Erik Truwor je bil sam, mučile so ga neprijetne misli, ki se jih ni mogel otresti. Kaj se je zgodilo v dneh njihovega ujetništva? Ali so zadostovala prva svarila Moči, ali pa je vendarle izbruhnila vojna? Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare J Cet. Izduiateli; Ivan Hakoveo. Mrednik; Franc Kremžar. Nadzupnik Fr.S. Korošec 70 letnik Jubilej odličnega duhovnika 1861—1931 — 27. jau. Sv. Križ pri Rog. Slatini, 27. jan. Pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, v eni izmed najlepših in najprostornejših cerkva, kar so jih novejši čas postavili v lavantinski šikoliji, se je danes, 27. januarja, opravila tiha zahvalna molitev in daritev za vse, kar je Uog v tej cerkvi in žu|> niji storil po sedanjem nadžupniku Frančišku Sal. Korošcu. Sedemdesetletnica njegovega rojstva (27. januarja 1801 pri Sv. Marku niže Ptuja), ki jo je hvaležnovdano praznoval, nam bodi samo zaželjena prilika in poved, da se spomnimo velikega blagoslova božjega, ki ga je bilo deležno njegovo du-hovno-pastirsko delo, zlasti v nadžupniji Sv. Križa. Pred svojim prihodom v križevsko nadžupnijo je bil devet let kaplan na treh kaplauskih mestih: Tri srečne sestre — dedinje stotisočev ali milijonov? Mariju Gorše Jera Brčan pri Sv. Kuperlu, pri Sv. Vidu in v Cirkovcah, odkoder je bil I. 1894 poklican za učnega prefekta v dijaško semenišče v Mariboru. Obenem mu je bilo poverjeno uredništvo »Slovenskega Gospodarju,;, ki ga je v štirih letih dvignil do slovesa iz-bornega lista s krščansko socialno smerjo. Dijaškemu semenišču pa je ostal do danes velik prijatelj in izreden dobrotnik. Dne 1. maja 1898 ga je slovesno vpeljal kot križevskega nadžupniku takratni stolni kanonik dr. Ivan Mlakar. To mesto zavzema sedaj Fr. S. Korošec, 89. v številu lamošnjih župni h upraviteljev, deseti z naslovom nndžupnika, drugi z naslovom konzistorijalca in edini, ki je dosegel in presegel tridesetletnico nadžupnijsko pastirske službe. Kdor je videl novo župno cerkve Sv. Križa pred prihodom Frančiška Korona in kdor jo gleda danes, bo vedel presoditi, kaj velikega in lepega je storila ljubezen za lepoto hiše božje na leni svetem kraju. Novi oltarji, med katerimi gre prvenstvo umotvoru glavnemu oltarju; nove orgle, najboljše Jos. Brandlovo delo; novi kipi, med katerimi se odlikujeta kipa Srca Jezusovega in Marijinega; umetno slikana okna, katerih eno kaže med darovalci ludi ime škofa Jurija Sfrossmayerja; novi zvonovi, ki so ob njegovem župnikovauju že dvakrat novi. Vsa ta prelepa uotranjščinn cerkve je ovenčala s krono to veliko stavbo, kateri je Slomšek pol leta pred svojo smrtjo postavil temelj. Nič manj srečnih rok ni imel nadžupnik Korošec nu socialnem polju. Dekliška družba s številnimi članicami, Marijina družbn z vrlimi druž-benieami; Družba vednega češčenja z apostoletvom mož; Mladeniška Marijina družba; Bralno društvo, ki se prenavlja; Društveni dom z mežnarijo; vse te naprave imenujejo Korošca ustanovitelja. Velikanski shod deklet rogaške dekanije v letu 1908; veličastna tridnevnioa evharističnega kongresa na Dunaju leta 1912; slovesen spomin Slomškove petdesetletnice smrti v istem letu; proslava Konsian-tinovegn jubileja 1913; vsakoletne duhovne vaje za Marijino družbo posebe in posebe za tretji red; misijonski in drugi duhovni dnevi in shodi kažejo j Korošca za svojega buditelja in pospeševalca. Pridi i na prvo nedeljo v mesecu k prvi sveti maši k Sv. Križu in boš videl, kako dolge vrste mož in mladeničev se zgrnejo ob obhajilni mizi; pridi, j d i boš slišal ognjevito besedo propovednika in ne boš verjel, da je to — sedemdesetletnik. To je duhovno očetovstvo, ki hrani svoje z nebeškim kruhom. In ubogi v nadžupniji vidijo v njem tudi svojega krušnega očeta. Ako pomislimo, da se iietlisofera nadžupnija j Sv. Križa v treh poletnih mesecih z oeirom na zdraviliške nn Slatini vsako leto začasno pomnoži za kakih trit;soč prebivalcev, ako pomislimo na raznovrstnost in pospbnost številnih gostov, duhovnih in drugih, ne smemo prezreti, kakšno mero gostoljubnosti in vljudnosti in vstužljivosti mora Imeti mož, ki zavzema mesto nndžupnika v Rogaški Slatini. V dokaz, da dičijo Frančiška Korošca vse tri ln druge čednosti v obilni ineri. gn je škof Stirss-mayer imenoval 1. 1902 za svojega konzistorialnega svetovale?. L. 1P25 je postni konz/storialec lavan-tinske škofije. Prav res: z isto neprisiljeno spošt-ljivostjo, s katero pozdravlja svojega škofa dr. Andreja Karlina aH zagrebškega nadškofa dr Antona Bau°rja. z isto ljubeznivo vdanostjo sprejema nadžupnik Korošec vse duhovne sobrate. svoje in »latinske goste. Umevno je, da je harmonija med nadžupni'eko in med zdraviliško unravo kar naj-zndovo'liivejša. Tako je vsak čas bilo, tako naj v blagor župniji in zdravilišču ostane! Štirje njegovi neposredni predniki so bili zlatomašniki na svojem nadžupnijekem mestu. Ali ne bo ta okolnnsl še toliko bolj poiskrenila naših želja, kolikor večje je naše pričakovanje, da čez šliri leta doseže in še preseže tudi nadžupnik Fr. S. Korošec izredno duhovsko čast in ime zlnto-nisišnika, katero izredno mašniško čast in milost je lani v slovenski duhovščini prejel edini tavanji nsk i vlndika dr. Andrej Karliu. Marija lia PtU'fiki gori i;n nje posebni častilec A. M. Slomšek naj Frančišku Korošcu, posebnemu častilcu oholi In našemu jubilantu podeli psalmi-stov bla«oslov: Longitudine dierum leplebo eum et ostendain lili salutare meum. Volkovi napadli šolo Split, 27. jan. V vasi Celina so se te dni pojavila volkovi, ki so naprej vdrli na dvorišče šole, ki stoji na samoti. Učitelj je sklical kmete. Vsi skupaj so pričeli na volkove streljati iz pušk. Volkovi so se ustrašili in preplavali reko Celino in se zgubili v gorah. Volkovi se pojavljajo navadno ponoči in tulijo okoli gospodarskih poslopij. Kmetje so vedno nn straži. Mislijo, dn so prišil volkov' iz Bosne, od koder jih ie pregnal mraz in glad v toplejše kraje. Višnja gora, 27. januarja 1931. V vasi Gorenje Brezovo, občina Leskovec, toda še pod višnjegorskim zvonom, je hiša, kjer se pravi po domače »pri Pancarjus pišejo pa se Kozlevčar. Je preprosta kmečka domačija, ki ni mogla preživeti vseh otrok. Zato se je pred mnogo leti Pančarjev Janez izselil v Ameriko, da bi mu Amerika dala tega, česar mu domačija ni mogla. Med tem so minevala leta, domači so mu vsi pomrli, ostale so mu le tri sestre Micka, Katra in Jera. Dve od teh sta se poročili, Marija, se danes piše Gorše in ie primožena v vas Dragovšek na litijski strani. Jera je vzela pred leti malega posestnika Miho Brčana (znanega pod imenom Ma-tičev Miha), v Spodnji Dragi (občina Draga) pri Višnji Gori. Katarina pa je ostala sama na svojem domu na Gorenjem Brezovem. Janez Kozlevčar pa je v Ameriki imel srečo in postal premožen. S sestro Marijo Gorše si je večkrat dopisoval. Imel je tam lepo premoženje in dobro mu je šlo. Prišla pa je iz Amerike vest, da je Janez ali kakor se je v Ameriki nazival John, umrl. Sestri Mariji Gorše je bila izročena njegova zavarovalnina v znesku 40.000 Din. Toda pričakovati je bilo, da ne bo ostalo pri teh 40.000 Din, ker kakor rečeno, John je bil premožen mož. In res! Županstvo občine Draga je od okrajnega načelstva v Litiji dobilo naslednji doniš ameriškega konzulata v Zagrebu z dne 20. jan. t. I.: Pismo od ameriškega konzulata ^Konzulatu je čast naprositi naslov, da sporoči, kdo so zakoniti dediči Johna Kozlevčarja, ki je umrl v Zedinjenih državah ameriških, zapu-stivši znatno premoženje v korist svojih zakonitih dedičev. Po dobljenih informacijah bi njegovi zakoniti dediči imele biti njegove sestre Marija Gorše, iz vasi Dragovšek, Katarina Kozlevčar iz vasi Gorenje Brezovo, pošta Višnja Gora in Jera Brčan iz Spodnje Drage, st. 16., pošta Stična. Ce je kateri od zakonitih dedičev omenjenega Johna Kozlevčaria umrl, prosimo predložite konzulatu mrtvaški list tega rajnika, katerega overovite. Obenem omenjamo, da je v smislu dopisa iz Zedinjenih držav naslov gori označenih oseb naslednji: Marija Gorše, vas Dragovšek, pošta Litija, Katarina Kozlevčar, vas Gornje Brezovo, pošta Višnja Gora, |era Brčan, Spodnja Draga, št. 16 pošta Stična. Konzulat ie mnenia, da so »o ravno tisti kraji, kakor smo jih navedli v začetku pisma. Podpis: Paul Bowerman, ameriški konzul. Ta dopis je seveda spravil pokonci vse tri sestre in kajpada vse hribe. Dve sestri namreč, ki živita na višniegorski strani, nista pravzaprav imeli pravega pojma o razmerah, ki so se jima Redukcija delavstva v 80 delavcev odpuščenih Ljubljana, 27. jnn. V tovarni v Goričanah je odpovedalo vodstvo na podlagi 14 dnevnega roku službo 80 delavcem in delavkam. Veliko jih je med njimi, ki so osiveli v papirniški službi. Vodstvo ni navedlo vzroka, zakaj je prišla tako nenadoma redukcija. Sklicuje se le ne ukaz generalnega ravnateljstva. Nekateri pa vedo povedati, da bo tn redukcija obveljala za vedno, ker bo vodstvo ustavilo stroj za ovojni papir, pri ka- Velik zbor v Ljubljani? Zagreb, 27. jan. Današnja »Hrvatska Straža« prinaša pod naslovom »Velika seljaška skupština u Ljubljani« naslednjo vest, datirano iz Ljubljane, toda očividno po informacijah iz Belgrade: »Na velikonočni ponedeljek se bo v Ljubljani vršil velik kmečki zbor, ki ga bo priredila bivša kmetijska stranka. Na zboru bo govoril bivši minister g. Pucelj. bivši narodni poslanec bivše SLS g. Franjo Žcliot in g. Petovar (član bivše Sim. Dom. Stranke — op. ur.) Na skupščino bo prišel tudi g. Knrlo Ko-vačevič (bivši predsednik Rndičevcga kluba — op. ured.).« * Ker nam ni 7,nano, odkod ima Hrv. Straža te informacije, priobčujemo gornjo vest brez komentarja i H) dolžnosti k ronislov (Op. ur.) Sola za zaščitne sestre Ljubljana, 7. jan. Lo malokdo ve. da je v Dečjom domu kraljice Marije zu zaščito muter in dcee tudi šola za zaščitne sestre. Iu vendar se uči tam okrog 70 pridnih deklet za ta nadvse važen poklic zaščitne sestre. Te sestre «o važno pomožno osobje v sociiilni in zdravstveni službi in se izobražujejo v dveh smereh: v kurativni in preventivni medicini. Znanje, ki si ga učenke pridobe v treh letih intenzivnega teoretičnega in praktičnega študija, vnorabijo kot zaščitne sestre v bolnišnicah, socialno-medicinskih ustanovah, pri prosveti in zaščiti ljudstva. To svojo nalogo lahko izvršujejo koi potujoče učiteljico v liigijonskih tečajih nn deželi. Nadalje so kot sestre posetilice na domovih, v zdraviliščih za jetične. v dečjiih domovih, dispanzerjih za matere itd.. Ivkrati učijo s praktičnimi zgledi kako jo treba izvrševati zdravniška navodila. Mnogokrat so kot pomožne moči nn šolskih poliklinikah in pri a sanacij i na deželi. Du se [Hi za le na ira /lične i še panoge U® podob i jo. jo potreben študij treh iz vseli omenjenih ntinog. Po dovršenem študiju dosežejo kvalifikacijo za namestitev kot državne uradnice II. kal. in dobe takoj ob nastopu službo mesečno plačo 1500 Din. prosto hrano in stanovanje. Da pa zahtevajo tako važna mesta tudi veliko mero inteligence in znanja, dokazuje že dejstvo, rla se nobena učenka ob vstopu v šolo definitivno ne sprejme. Vsaka mora prestati najprej poskusno dobo treh mesecev, v katerih mora predelati potrebni del tvarine. iiz katerega jo izpraša ob zaključku na pripravljalnem izpitu komisija, ki iz njenih odgovorov odloči, če je učenka sposobna za spre jem v šolo Hkrati se učo gospodinjstvu in praktičnega dela v kuhinji. Izpit delajo učenke iz. petih glavnih predmetov, katere poučujejo predstojniki iu asistenti zavodov bolnišnice in njenih oddelkov, kolikor spadajo v zdravstveno stroko. Druge panoge, kol fiziko, kemijo itd., pa poučujejo profesorji srednjih šol. Da se učen- terem so zajiosleni skoraj vsi reducirani delavci. Vsekakor je to hud udarec za delavstvo, predvsem na tisto, ki so navezani le na svoj zaslužek. Udarec je pn občuten tudi zaradi tega, ker je nepričakovan. V papirnicah sploh ni bilo govora o kaki krizi. Nasprotno. V vseh obratih so delali s polno paro in je bilo delavstvo zaposleno ludi čez ure. Prepričani smo, da ukrep vodstva ni trajnega značaja in da bodo odpuščeni kmalu vpoklicani. Zaved-vti se moramo vsi, da mora v sedanjih težkih ča»ili vsak nekaj žrtvovati k «i ni študij rimi bolj olajtša, skrbi zo zavod su'iii. ki paizi na gojenke z vso skrbnostjo no svojih predstojnikih. Tu žive skoro prav tako, kakor » internatu. Njih življenje |x>teka skoro * samostansko rednostjo in zato je mogoče da pri pripravljalnih izpitih dosežejo tako lope uspehe. Tako je bilo lansko leto I. septembra sprejetih v pripravljalni trimesečni tečaj 32 novih učenk, od katerih sta le dve nonnvUali 1 rvi letnik. Na izpitih, ki so se vršili ves pretekli teden in zaključili včeraj, jc napravilo izpit z nezadovoljivim uspehom lo 6 učenk, «ločim s« bile vse druge sprejeto definitivno v šolo. Du je uspeh tako lep, gre zasluga v glavnem ravnatelju šole in primariju Dečjega doma dr. B. Dragašu, ki z v«o skrbnostjo in vestnostjo bdi nad napredkom učenk. Med učenkami je znano. da njegovemu očesu ne uide niti najmanjša nerodnost ali nerodnost in da ne gre drugače, kakor da se napravi vedno vse tako, knkor je treba. Seveda je ta študij združen tudi s stroški. Tako stane pripravljalna doba okrog 1000 Din. Po pripravljalnem izpitu tm dobi učenka / ozi-rom na gmotno stanje, šolske uspehe in vedenje, lahko štipendijo ki ji omogoča breznlnčon študij. ali pa vsaj študij pri lo polovičnih stroških. Ker omogoča to študij š<> razmeroma mlademu dekletu važen in odgovoren položaj z lepo plačo, je jasno, da se za la poklic kaže vel no večje zaniiminje, tako. da jo v šolo naval precej velik. Saj je potrebnih še mnn"o zaščitnih sester in ako bi bile izučene. bi jih skoro takoj lduko namestili okrog 200. Med učenkami so dekleta iz vseli slojev. Celo t" ko. ki imajo že gimnazijsko maturo nli ix> par semestrov filozofi je. neka i učiteljic itd. Prepričani uno. da bodo iz te šolo še nndnilje prihajalo meri n n rod moči ki bodo z znanjem, ki so si ga pridobile v šoli. storile premnogo za narodno zdrnvje in higijeno. s čemer bodo vršile prelepo socialno nalogo. Ogeni na Ra^e^u Rakek, 2G. jan. V soboto zvečer kmalu po 11 je nenadoma zatulila tovarniška sirena tvrdke Žagar Ugibanje je prekinil gasilski rog. Ogenj je izbruhnil na podstrešju stanovanjske hiše, v kateri stanuje uradnik tvrdke Žagar. Ker stoji hiša tik velikega, z rezanim in suh'm lesom napolnjenega skladišča, je grozila velika nevarnost, ako bi ognja v pravem času ne opazili in omejili. Kmalu so bili skupni ljudje iz bližnje okolice in začeli gasiti. Med tem je tovarniški čuvaj alarmiral še gasilce, ki so bili kmalu na meslu z briagalno in tudi ogenj kmalu pogasili. Neverjetno hitro so bili na mestu tudi firbci in zaceli — ne pomngati gasiti — ampak kritizirali. Kakor vedno, jim tudi ob tej priliki niso bili naši gneiloi dovoli hitro na mostu in glasno so to izražali in razlagali, kako bi moralo biti. G"«ilci pa pravijo, dn ie na Rakeku mnogo takih ljudi, ki znajo samo kritizirati in se gasilcev spomnijo le ob lakih, za kritiko ugodnih prilikah, kadar bi bilo pn treba priskočiti na pomoč, recimo, da bi se pri njih oglasili z nabiralno polo... Katarina K o> le v car bližale. Boljše je bila informirana sestra Marija z litijske strani. Gospod župan Erjavec je na podlagi lega pisma obvestil sestri Jero in Katarino 1er vse potrebno ukrenil, da se stvar pravilno uredi. Te dni so vse tri sestre prišle k županu, gospodu Jožefu Frjavcu, ki jih je fotografiral, overovil njihovo istovetnost, nakar o bile namenjene odpotovati v Zagreb. Kolika ie dediščina? Kako velika je dediščina, ki jih čaka, ni mogoče reči. Kakor sc govori, jc denar naložen pri Sakserjevi banki v New Yorku in da jc na ob-vestilnem pismu banke pisana številka 400.000. Ali gre za 400.000 Din, ali za 400.000 dolarjev, doslej ni znano. Sestra Marija Gorše pa je na županstvu i/javila, da zagotovo ve, da je brat imel premoženja za 400.000 ameriških dolarjev. Ce bi dediščina znašala tudi samo 100.000 Din. bi to razmeroma siromašnim sestram in njihovim družinam bila nepopisna sreča, kajti vsaka bi v tem slučaju dobila čez 130.000 Din, kar je za preproste kmečke razmere dandanes vsega uva/evanja vreden denar. Ce pa dediščina znaša 400.000 dolarjev, bi to v našem denarju pomenilo 22 milj. Din, s čemur bi sestre Micka. Jera in Katra postale najbogatejše ženske na Slovenskem Potem bi zanje nastalo drugo težko in skrbipolno vprašanje, kako ta denar pravilno porabiti, da bo prinesel njim trem in njihovim družinam srečo in božji blagoslov. Jubitei iavnepa delavca Naš g. Jožef Erjavec praznuje (»II letnim. Danes, dne 28. januarja, praznuje v krogu svoje številne družine svoj tiO letni rojstni dan g. Jožef K rjav e c, župan občine Draga, 1er dosedanji cestni načelnik za sodni okraj Višnja goni. Rojen je bil v prisojni vasiei Podsmrekn v bližini Višnje gore 1. 1871 kakor sin srednjega posestnika. Obiskoval je ljudsko šolo v Višnji gori, kjer je še mladi, nadebudni šolarček kazal izredno talente, vendar gn starši iz. strahu pred stroški niso poslali v šole. Zalo je ostal na posestvu ter se lotil knjigoveške obrti in pozneje je postal eden najboljših podeželskih fologrnfov Leta 1902 so je oženil ter se začel udeleževati javnega življenja. Sprva je bil občinski odbornik. pozneje 11. aprila Mili je bil izvoljen za župana občino Draga, kateri načeluje se danes. Letos 11. aprila poteče 20 lel, odkar vodi svojo občino z vso ljubeznijo in skrbnostjo Pozneje je postal načelnik cestnega odbora za okraj Višnja gora 1er bil celili 17 lel, I. j. do združitve z Litijo. V č^su svojega načelovanja jo zgradil 13 raznih cest. štirinajsta pa so sedaj gradi. Dalje je bil g. Erjavec član okraj, šolskega sveta v Litiji od 1. 1913 do 11)2(1. Sedaj je načelnik »Županske zveze« za višnjegorski sodni okraj, 1er načelnik kmetijske nabavne in prodajalne zadruge za Višnjo goro in okolico. Leta 1920 je bil izvoljen za oblastnega poslanca, kjer je dve leti agilno deloval, posebno kot načelnik odbora za javna dela, ter posvetil posebno skrb za odkup zagrebške elektrarne. — Lansko leto je potoval v Belgrad v poklonitvoni deputao.iji za sodni okraj Višnja gora, 1er lastnoročno izročil Nj. Vel. kralju Aleksandru fotografijo svojih 10 sinov, od katerih jih je pel že odslužilo kadetski rok, za kar mu je Nj. Vel. kralj vidno vzradoščen — osebno čestital. Kljub častiti starosti (K) let je g. Erjavec so čil in delaven, mladeniško živahen, veder in dosleden. — Ob lej priliki se spomnimo njegove žene ge. Ivane, ki mu je v času njunega zakona povila 13 zdravih in krepkih olrok, med katerimi je bila samo ena hčerka (ki pa je pred leti knkor triletno dete tragično umrlo) ter jemala nase skrb za vzgojo otrok in napredek posestva radi prezaposlenosti svojega soproga. G. župan Erjavec je eden onih inož, ki je povsod priljubljen, ki vsem pomaga, ki je vsem na razpolago, se za vse zanima, ki pa ni nikdar hodil po stranpotih. On je mož, ki je svojim načelom vsikdnr ostal zvest, ki ni nikdar klonil preti nika-kimi vplivi. To je. [»osebno danes, lastnost, ki jo je trebi; povdariti, mJajšetmi rodu v vaglêd in posnemanje, pa tudi starejšimi oiuahljivcein v me-mento. Da je danes on tako spoštovan od vseli, da ob njegovem jubileju tako soglasno zvene častilko od vseh strani — to je zasluga njegove možatosti in doslednosti, ko je bil dober vsem, a pri vsem tem estai mož t Številni znanci iz vse dravske banovine današnji dan od srca pozdravljajo njegov jubilejni življenjski praznik ter z desetimi sinovi in gospo soprogo vzklikajo: 'še ua mnoga lela v zdravju, zadovoljstvu in sreči k Prva katastrska razstava v Belgradu Belgrad. 27. jan. Danes je bila odprla v Belgradu prva katastrska razstava, ki so jo priredili katastrski oddelek in oddelek za državna imetja v finančnem ministrstvu skupuo z geometerskim oddelkom srednje tehnične šole v Belgradu, v poslopju omenjene šole. To razstavo, ki pomeni pomemben dogodek za našo tehniko, je odprl finančni minister dr. šverljuga . Razstava je razdeljena v tri oddelke. V prvem oddelku eo razstavljeni instrumenti za vse geo-detsko-geometrske in drugo merske operacije. Razstavljenih je okoli 50 predmetov. V drugem oddelku so načrti in reprodukcije načrtov. Tu so mo-nioderni situaeijski načrti raznih jugoslovanskih mest, ki jih (»reeiznejših še Belgrad sam nima. Lansko leto so na razstavi v Curihu dobili najvišja priznanja. V tretjem oddelku so razstavljena dela ua triangulaciji in razni signali in piramide, ki jih uporabljajo geometri in inženerji. Vsto|> na razstavo je brezplačen. Dva nevarna tiča Rajhenburg, 2«. jan. Y noči od '24. na 25. januarja je stal pred postajo Uajhtnburg tovorni vlak iu čakal na svoboden prehod. Tedaj je opazilo vlakovno osebje dve sumljivi senci, ki sta se s mukali okoli vagonov. Toda, ko so prišli tja, sta neznanca že izginila. Prvi je bil. kakor so opazili, visok, drugi majhen. Plomba na enem vagonu je bila že od-trgiina. Toda neznanca nista obupala Malo pozneje sta že bila pri drugem vlaku. Opazil ju j.- kretnik in ju hotel zapoditi. Toda sedaj sla poetala že predrzna iu se nista dala kar tako odgnali. Zalo je kretuik poklical |iomoč iu šele potem sta se odstranila, bt.-no p*ujoč z južnimi psovkami. Okrog polnoči je zaslišal prometni uradnik korake v čakalnici. Poslal jc delavca, naj pogleda, kaj je. Delavec je povedal, da ležita v čakalnici dva meška: eden večji, drugi manjši. Nista se hotela odstraniti, češ. da imata pravico do počitka. Ker je uradnik takoj sumil po c p su obeh, da slu to isla neznancu, ki sta poskusila vlomili v vagone, je obvestil orožniško postajo, p »tajnemu osebju pa je uaročil. uaj pazi. da ne bosta odšla. Ko sta se zjutraj zbudila, sla /o videla pri svojem ležišču bajonet. Siter sta vse tajila, toda, ker je bil opis popolnoma točen, so ju vseeno aretirali. Nova tatvina v Kran'u Kranj, 25. jan. Ni še dozorela do kaketfu pozitivnega n zul-lata pretokov a tatvine ob priliki vloma v vilo dr Sabothya, kjer -.o bili pokradeni razni dragoceni predmeti, ko se je na horizontu kranjske kriminalno aktivnosli prikazala druga, prav zanimivo in zelo enostavno izvedena tatvina. Doslej ie nodo-gnaoi nekdo fi je, prav dobro poznavaioč razmere v trgovini Jadran ki jo vodi g. Fr. Slrniša, pre-skrbel ključ"' aH vitrihe od vrat, ki iz vežo vodijo v lokal, in je preteklo aobdo opoldne tne<| časom, ko je trgovina zaprta, ob:skal nenapovedano omenjeni trgovski lokal. V prvi nezaklenjeni mizi ici je z^ctedal nekaj denarja in si prisvojil kakih 700 do HOO Din. od katerih je bilo pet bankovcev po im» Din. trije med njimi rudo novi. oslalo vsoto so tvoriti kovači. Tat je bil pa usmiljenega sna ali pa kavalir in je točno 100 Din še pustil v mlznici. Druge mtznioe. okrog katere je stikal, pa ni mogel odnreti. tilede čevljev pa zaenkrat še niso doonali. ali kaj manika »li ne. (i. Strniša je zoper tatvino zavarovan. Ta slučaj tatvine, katero je takoj opoldne zapazila žena g. Strniše, ko se je vrnila v lokal. ker je tat pozabd zaklenili vrata, o'ituie dovolj hladnokrvne prednrnn-li. ker -» je zcHil pri belem dnevu in sredi «davnega trga. Zadeva je v rokah orožniSIva. Dalmatinski v wrarji proti v'motoćem Šibenik, 27. jan. Pred dvema dnevoma jo obiskala depulacija (fibeniSkih vinlčarjev me«tn»ga Župana dr Smol- čiča, ki ga je prosila, da intervenira pri oblnstvih, dn se vinske kleti v mestu ukinejo, ker škodujejo kmetom kol prodaja'cem vitla na drobno Izjavili so, da je bilo v ]>'sledniih letih odprtih okoli 20 vimrfočev. ki ogrožajo eksistenco tnalih vinogradnikov. ki lie morejo svoifga vina prodati za nobeno ceno. Načelnik jim je obljubil, da bo vse tm-trehuo ukrenil, da bo ugodil njihovim željam. Koleri n* Sreda, 28. januarja: Roger, Egidij in Odorik. Osebne vesti — V aktivno slnžlio je ponovno sprejet poročnik bojnega broda I. razr. v ostavki iu rezervi Zdenko Helenbah. — Imenovani so za lekarniškega poročnika Milan Matic; za nižjega voj. tehničnega uradnika IV. razr. mornarico Julijan Soklič in Osvald šmid-Lukič: za referenta topništva drinske divizijske oblasti topniški podpolkovnik Marko Markuft in zn vršilca dolžnosti upravnika zetskegn mat. skladišča topniški kapelan I. razr. Aleksander Blaznavec. Mata fefon'bo -jfc- Netočna vest. Belgrajsko Vreme je prineslo v četrtkovi številki daljšo vest pod naslovom: »Znani katoliški red jezuitov je kupil v Belgradu ogromno imetje, na katerem bo zgradil cerkev in samostan'. Isto ves« je ponatisnilo tudi ljubljansko »Jutro 22. t. m. in jo seveda zvesto svojemu pravcu garniralo šc z mastnim podnaslovom: — Vznemirjenje v pravoslavnih krogih. — Otl verodostojne strani smo informirani, da je vest v Vremenu' v marsičem zelo netočna in da zlasti ni resnica, da bi šlo za vsoto 15 mlijonov dinarjev, ki naj b> jih dali jezuiti za prostor in na njem stoječa poslopja. Kupna vsota je bila v resnici mnogo, mnogo nižja. Kako neločno je bilo v Vremenu podano poročilo se vidi že i/, lega, tla tistega poslopja, ki je fotografirano v Vremenu, in ki naj ponazori velikansko kupčijo sploh niso kupili jezuiti, ampak ie fotografirana neka čisto druga palača. •ie Odhod poslanika dr. Kramarja. V ponedeljek zvečer se je g. dr. Albert Kramar odpeljal ua svoje službeno mesto v Prago. V direkciji Jutra« ga bo uadornestoval glavni urednik Jutra g. Stanko Virant, idejno vodstvo slovenskega naprednega kulturnega dela pa prevzame, kakor čti-jetno, g. Ailoll Ribnikar. if Konec polletja ua osnovnih šolah. AA. Na osnovnih šolah se zaključi I. polletje 1930/31 v soboto, dne 31. januarja 1931 po končanem rednem pouku z razdelitvajo izkazov. Drugo polletje se začne z rednim poukom v sredo, dne 4. febr. 1931. ir Prepovedan obisk gostiln. Okr. načelstvo Šmarje pri .lelšah razglaša: V smislu § 51 uredbo o izvrševanju očuvalniii odredb so razglaša, da jo v smislu sodbe okr. sodišča v Rogatcu od 0. IX. 1930 prepovedano Sekliču Francu, roj. 17. II. 1'JOl v Dreveniku obč. Kostrivnica, šmarski okraj, zahajati v krčmo za dobo ti mesecev od dneva prestane kazni, t. j. od 10. I. do 11. VI. 1931. — Sekliču Alojziju, roj. 1. V. 1003 ravno »am, pa tudi za dobo ti mesecev, t. j. od 18. XII. 1930 do 18. maja 1931. -k Lov občine Šmarje okolira se bo oddal na javni dražbi v zakup za dobo 5 let. Ta dražba se bo vršila 20. februarja I. 1. ob 10 pri okr. načel- stvu v Šmarju pri Jelšah. Natančnejši pogoji so tam med uradnimi urami vsakomur na vpogled. if Prezgodnji znanilec pomladi. Odč. Anica H ub e r j e v a iz Ljutomera nam je poslala lepega metuljta-citrončka, ki se je nekje tam okrog Ljutomera prezgodaj upal na beli dan, misleč, da je že pomlad. Sedai čil iu zdrav v našem uredništvu z nami vred čaka pomladi. Ali jo bo dočakal? Ljubeznjivi pošiljalki pa lepa hvala za ta pomladni pozdravi -k Za priučenje tujih jezikov priporočamo sledeče učbenike in slovarje: Srbohrvaščina: Srbo-hrvatska vadnica I. letnik sestavil dr. M. Rupel Din 36, Srbohrvatski slovenski slovar sestavil dr. A. Vilhar, Din 70, Slovensko srbohrvatski slovar sestavil dr. A. Vilhar, Din 70; čtščina: Učbenik češkega jezika, za Slovence priredil prof. J. Orožen, broš. Din 40, vezano Din 50, Češko slovenski slovar sestavil dr. Fr. Bradač vezan Din 70; Ruščina: Učbenik ruskega jezika sestavil prof. J. Orožen, broš. Din 50, vezan Dn 64; Latinščina: Latinsko slovenski slovar sestavil dr. Fr. Bradač, vezan Din 70; Slovar tujk sestavil dr. Fr. Bradač, broš. Din -10, vezan Din 50; Učna knjiga španskega jezika sestavil R. Leban broš, Din 50. Vse te knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ljubljana Sveiosavska proslava na univerzi Ljubljana, 27. jau. Svetosti v sku proslava, ki so vrši vsako leto na dan 27. jan. nu ljubljanski, kakor tudi na ostalih univerzah v državi, je4/a našo univerzo tembolj vu/nu, kor jo to takorekoč edina ofici-elnu slavnostna prireditev naše univerze, če izvzamemo doktorsko promocije in jubilejne svečanosti. Proslava sp je pričela ob II dopoldne ob zelo številni udeležbi odličnih zastopnikov, občinstva. profesorjev in dijakov. Dvorana jo bila slavnostno okrašena ' zelenjem in kraljevo sliko ter razsvetljena. G. ban je bil zadržan radi zasedanja baltskega sveta, zastopal pa ga je banski načelnik dr. Leon Stare. Dalje so bili prisotni knezu kor dr. Gregor Rozman, divi/. general I lié - soprogo, predsednik višjega de/, sodišča dr. Rogina. višji državni pravdnik dr. Crnsselli. mestni /npau dr. Ptic in podžupan prof. Jarc, zastopnik poštnega direktorju inšpektor dr. V n gaja, prosvetni šef dr. Lončar, upravnik gledališču Oton Zupančič, dvorna duma dr. Tavčarjeva, direktor poštne hranilnice dr. Vidmar, zastopnika zveze industrijcev pred-seilnik Drugo t i u Hribar iu tajnik inc. šukljc ter zustopniki mnogih dragih oblasti, uradov in komo racij. Proslavi m. «*W*vowi4i zastopnici tujih držav s svojim (h veliom, generalnim konzulom dr. Pleincrlotn, na éehf. lotilo ob II je »topil v dvora no icktur univerze dr. Altred Šerko z vsemi fakultetnimi dekani. Dekan jo imel na sebi zl ito verigo z dvorna obeskoma: srebrni simbolični grl) univerzo s petimi glavami, kolikor itiiu univerza fakultet in srebrni državni orel. Akademski pc\ski zlxir. zbran nn desni galeri ji jo pod vodstvom kupelniku g. Nellata zapel Foeistci jevo kan tu to i/, psa Ima 120. Rektor je v tivolu po'Iravil vse odlične zastopnike koinilitone in akademsko mladino. Nato je imel rektor priai . v au je »0 psihoanalizi:. Rektor jo v svojem predavanju seznanil občinstvo s Freudovo teorijo o človečki dušev-nosti iu |>odzavesti. t renti jo /gradil svoj nauk _ ki je še vedno sporen — na i/dedkih svojega tovariša Breuorju iu im) lastnih. Prvi po-četki psihoanalitične teorije segli i o več kot 40 let miza j. Predavatelj je prodočil nauk o psihoanalizi kot deterministično hipotezo, ki razlaga človeško diišev itosl in podzavest tudi zu noj-niunjsi odtenek p<> zakonih, nn katere človek sani s svojo \<>)ji> nc more vplivati, temvrč je zadnja misel, zadnje čustvo in zadnja sanja lo refleks tistega. kar jo Mi.vek peurej mislil človeku ne more priti samo « I sebe niti najbonalnejša misel, nuj brez preti met noj-a rciilinisoenca. slučajno in loko mimogrede, brez vsakih razlogov. Vso ima izvor v pod/ ni -ti. V duhovnosti ni nič slučajnega. Tako ru/laga Freud tttdi neugodje, ali bolje rečeno trpljenje človeka, ki so gn realnost časa, civilizaeiju in vzgoju tifesnili v niij-no-t sodobnega življenj i in jo človečku notranjost v konfliktu s oivili/iicijO. Ko? bo danes? Drama: Trije vaški svetniki. Red C. i Opera: Fvgcnij Onjegin Oostovattje barito-nista Boris Popova Red D. Jakopičev paviljon: Razstava Matije Jame. Prosvela Krakovo-Trnovo: Predavanje dr. Valterja Bohinca: Andrejeva ekspcdicija na severni tečaj . Ob 8 zvečer. Delavska zbornica: Predavanje češkoslovaškega konzula ing. Sevčika o operacijah češkoslovaških legijonarjev. Po predavanju čajanka. Ob S zvečer. Dvorana mineraloškega instituta na univerzi: Predavanje ing. C. Jegliča O sodobnem vrtnarskem oblikovanju». Ob 7 zvečer. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. I; mr. Bohinec ded.,, Rimska c. 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c .41. 0 Andrejeva ekspedicija na severni tečaj je naslov znanstvenemu predavanju, ki ga bo imel drevi v prostorih prosvetnega društva Krakovo-Trnovo v Ljubljani Korunova ul. 14, prol. Valter Bohinc. Predavanje bodo pojasnjevale številne ski-optične slike. Vljudno vabimo vse obiskovalce prosvetnih večerov, da se tega večera udeležijo v čiinvečjem številu. Začetek točno ob 8 zvečer. — Vstopnina: ' deži Din 2, stojišča Din I. O Ne dajte se begati! Izjavljam, da moj i članki o Brezobrestnem stavbnem skladu Obrtniške stavbne zadruge v Ljubljani, ki jc človekoljubna, občekoristna obrtniška ustanova, niso v nikakršni zvezi / nekim drugim čisto trgovskim podjetjem, ki z ittserali ponuja brezobrestna stavbna posojila . Vsa pojasnila dobe interesenti izključno samo vsak četrtek od 6- 7 zvečer v Obrtniški stavbni zadrugi, Rokodelski dom, Komcnskc-ga ulica 12, v Ljubljani. Fran Radcšček. 0 II. simfonični koncert letošnje sezone bo v petek, dno (j. februarja. Letošnja sezona jo menda prva po dal'šem presledku, dn Imamo zagotovljeno šliri velike simfonično koncerte, in lo po zaslugi upravo Narodnega gledališča, FilharmonIČne družbe in Orkestralnega društva Glasbeno Matico ljubljanske. Vso le tri korpontrijo so so združilo in določile štiri simfonične koncerte. Prvega jo dirigiral ravnatelj Polič, drugega, ki bo 0. februarja, pa dirigira f,. M. škerjnnr, dirigent Orkestralnega društva. Orkester tvorita oporni orkester in Orkn- NOVO! -me mr novoi Dr. Mih. Opeka: Knjiga postave I. zvezek je pravkar izšla v Prodajalni K. T. D. (H Ničnian) v Ljubljani. Broširana knjiga stane Din 22 —, vezana v poljdatno Din 32 —, elegantno vezana Din 40—. Po pošti Din 150 več. Predavanje rektorja je trajalo skoraj eno uro. Nalo je g. rektor sporočil iinemi dijakov, ki so si s svojim delom priborili nagrade s posebnimi nalogami, katere so morali obdeluti znanstveno in samostojno. Na g ru de na filozofski fakulteti so dobili: gdč. Etna Deisinger, za nalogo »Anton Martin .Slomšek — [icdugog.c Geslo te naloge jc bilo: Verum beati £ 11 i sunt, ipios eleg.it Magister in earitate sua non fitu.< — Drugo nagrado je dobil g. Etbin Boje za delo -Slomšek — pedagog.« Geslo: To jo rajnih rodoljubov glas. tako na delo vabijo nas.. — Tretjo nagrado jc dobil g. Gustav 'Ogriu zu delo: Gotska arhitektura na Kranjskem |>od geslom Sin sunit. Nagrude ua medicinski fakulteti so dobili t:. Jože Bogataj, /u delo Nevrofilui levkociti v krvi zdravega človeka« pod geslom: Kri ni voda.« Drugo nagrado je dobil g. Julij Krasnik, /a enako nalogo pod geslom: »Slovenska kri.« Isti slušatelj je dobil tudi tretjo nagrado zu delo tanalis in gitl mi I is in canalis femoralin pod geslom kc. Razven toga je prejel tu avtor /a prvo razpravo še |>osebno nagrado 1000 Din, ki jo jc nstunovilo Jugoslovansko zdraviliško društvo« v Behrradu. Yi teološki fakulteti so prejeli uugrudo: .. Tomo Tomljanovič /a razpravo: Razmerje apokrifnega Jakobovega evangelija do kano-ničnili evangelijev stvarno in stilistične sorodnosti«. Geslo je bilo grški sigma. Drugo nagrado je dobil k. Vladimir Kargačin za delo: Ambrozija milanskega hekeanierotla libri VI. in Btiziliju Velikega liornHije o šestdnevju.« Geslo je bilo: \j — bj«. Tretjo nagrado je dobil g Janez Kiilan /a delo -Čuvstveni v/nik religije v luči prukulturc«. Cieslo je bilo Itatio-nabilc obseipiium». Četrto nagrado je dobil g. Jane/. Jenko /a delo: Eudaimonološki dokaz«. Geslo je bilo: Voluiitas humuna tendit ad bon u in i>i coniii.ni«. Peto nagrado jc dobil p. Simon A.šič zu delo: )C>rat ia aelualis in li-iurgin misMili et sacramentali. Geslo je bilo •Grutia Christ i«. Na juridični fakulteti sta dobila dva slu -šatelju nagrado, ki jih jc ra/pisaln češkoslovaška vlada /.i šolsko leto 1950-51 v /nosku po 1000 Din. Nagradi sta dobila: e. Goiko Kitck ai delo: Določbe o kazenskih sredstvih |x> (cškodovaškcni osnutku /a kazenski zakonik v primerjavi z naš j ni pravom«. Drugo ntiffr.ado jo dobil Danilo Dougan za delo: »Razlike in enotno«! kaizensko-pra v nili norm glede ku/no-vanju po češkoslovaškem osnutku kazenskega zakonika in |>o našeni /akoirku«. G. rektor je nagrajenim študentom čestital, nagrajenci pa so »e zahvalili za odlikovanje. Rektor jc nato pozval vse prisotne naj za-kličejo Nj. kralju, ki je te nagrade ustanovil trikrat sživio!«. Občinstvo je vstalo in se / navdušenjem odzvalo |M>/.ivu rektorja. \ka-demski jK-vski zbor |».i je /apel |hkI vodstvom | kapelnika g. Neffata državno himno, s či- , mer je bilu proslav« zaključena. stralno društvo. Ta orkester šteje okrog 80 Članov in bo menda največji orkestralni korpus, kar jih jo do sedaj koncertiralo v Ljubljani. Program je zelo posrečen, dela so izvrstno naštndirana, zato priporočamo najtopleje obisk koncerta. Vstopnico se že dobo po običajnih koncertnih cenah v Matični kniieami. 0 Koncert v Zvezdi, ob 40 Ictnici g. Kra-peža. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem in darovalcem, ki so pripomogli, da je ta prireditev tako dobro uspela. Denarni tisjieh po odbitku vseh izdatkov je manjši kot sc je pričakovalo, toda kljub temu bo s čistim dobičkom, prispevki uslužbencev in gospoda šela oblečenih 21 dečkov. Obdaritev ubožnih šolarčkov se bo vršila, dne 28. jan. 1931 ob 4 popoldne v restavraciji Zvezda, pri koji priliki se vrši čajanka z godbo. 0 Člani društva niž. mest. uslužbencev v Ljubljani se vabijo, da se v čini večjem številu udeleže pogreba umrlega tovariša Gantar Ivana. Pogreb pokojnega se vrši dne 28. jan. ob pol 3 pop. iz hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. © Ponarejena paprika. Cez papriko, ki pri-haia navadno iz Banata, ali iz Srbije, so večkrat kakšne pritožbe. Včasih je paprika zmešana z zdrobljeno opeko, včasih pa z drugimi snovmi. Neki trgovec v Krškem je zadnje dni naročil večjo količino panrike pri neki belgrajski tvrdki. Dobavljena paprika pa se mu ni zdela prvovrstna in je poslal vzorec te paprike v preiskavo državnemu higijonskemu zavodu. Tam so že pod mikroskopom spoznali, da je v papriki zelo nmogo moke. Pri kemični analizi pa je paprika izkazovala zelo mnogo škroba. Paprika je bila torej očividno ponarejena. Ta slučaj nazorno kaže, kolike vrednosti so preiskave živil po higijenskem zavodi^. Svetovati je zato trgovcem, da kupujejo le taka živila v večjih količinah, ki imaio spričevalo higijenskega zavoda. Vsako sumljivo blago pa je Ireba dati takoj preiskali. 0 Velika tavina v Rožni dolini. Te dni jc bila v Rožni dolini, na cesti II. šl. 33, izvršena večja tatvina. Neki tal, ki mu morajo biti razmere precej dobro znane, jc opazil, da je krojaški mojster odšel k neki drugi stranki v hiši, vrata svoje sobe pa ni zaklenil. Tat jc hitro smuknil nolri in odnesel lep gramofon s 17 ploščami, skupno vredno 2500 Din, dva moška površnika', vredna 1000 Din, temnomodre modne hlače, vredne 500 Din in aktovko vredno 150 Din, skupaj torej stvari v vrednosti 4150 Din. Tatu pa je bilo najbrže pretežko nesti, zato jc oba površnika odvrgel na Cesti na brdo tn se zadovolji satno z ukradenimi predmeti, latu m predmete išče policija. © Reven dijak, priporočila vreden, bi rad, tla se j>rezivi in si omogoči študij, prevzel podučevanje začetnikov v klavirju. Naslov pove uredništvo Slovenca«. O Umrli v Ljubljani. V času od l(i. do 23. januarja 1931 so v Ljubljani umrli. Mehle Marjana, 7<> let, zasebnica, Krakovska ulica 21; Kristan *ranc, a let, sin mehaničnega mojstra, Za Bežigradom 1; Rozman Justina, roj. Lavš, 28 lcl soproga trgovca, Št. Vid nad Ljubljano, Jančar La-dimir, 1 mesec, sin služkinje. Vodovodna cesta; Perko Franja, 80 let, dijaška gospodinja, Emonska cesta 2; Pogačnik Feliks, 54 let, čevljar, Opekarska ceeta 41; Moše Terezija, sestra Konštancija, 48 let, usnuljenka, Slomškova ulica 20; Vidmar Elizabeta, roj. Elllnger, 95 let, zasebnica, Japlje-va ulica 2; Trost Marjeta ,roj. Arko, 75 let, vdova dir. uradnika, Vidovdauska cesta 9; Ravnahrib Noža, roj. Primie, 90 let, mestna uboga, Tesarska ulica 3; Krainer Janez, 2 meseca, sin služkinje, Linhartova ulica; Korinšek Cecilija roj Poglajen, 71 let, Kocenova ulica. — V ljubljanskih bolnišnicah so nmrli; Pintar Nežika, 10 let, šivilja-vajenka, Reeica pri Bledu; Žnidaršič Fani, 13 mesecev, hči delavca, Laverca pri Ljubljani; Cedilnik Jakob, dO let, delavec, ViŽmarje; Jama Franc, 1 leto, sin posestnika, Poljane pri št. Vidu; Sivic Ana, 2 dni, hči sedlarja, 1'odpulferco pri škofji Loki; čurda Zorislav, 22 let, Vevče; Vidmar Dušan, 5 let, sin sluge, Smart luska cesla; lintlelino Dominik, 0G let, IKxljetuik, Slomškova ulica 19; Medvešček Marija, 5 minut, hči posestnika, Dobova pri Krškem; Medvešček Ana, 10 minut, hri posestnika, Dobova pri Krškem; Vainborger Antonija, 41 let, služkinja, BenediSki vrli v Slov. goricah; Modic Stanka, 13 mesecev. hči preglednika, Dovča pri Železnikih; Blejc Apoloni ju, 50 let. žena lesarja. Mengeš; Zupančič Ana. 4 mesece, hči krnela. Mala slaravas pri Grosupljem; Vougust Ivan, 12 tednov, sin delavke, Gaberje pri Celju. •k Doruščujoču mladina uaj zavživa zjutraj kozarec naravne v Frunz-Jose! • prenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, frev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah iu dečkih. Na otroških klinikah se uporablja >Prani-.Iosel< voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. Krunz-Jose!< grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. Domete zdravl ciiffe Revinc-lšiasa s pripravljenim Pislvansklm blatnim obkludkoiu (înmn Kompresa Je vse ej uspešno. Dobi so v vsaki lekarni in drogeriji. Skladišče; DROtiKRIJA (JR.(U)RIČ, LJUBLJANA Prešernova ulica 5. L'utomer Finančni inšpektor g. dr. Schaubach iz Maribora, se je pretekli petek mudil v Ljutomeru. Avto-družba, ki je s svojim avtomobilom vzdrževala dosedaj promet na progi Ljutomer— Gornja Radgona, bo, kakor se sliši v kratkem likvidirala. Samo še ta leden sc bo vršil redni avto-promet na omenjeni progi. Podjetje se ni rentiralo in je /guba prevelika. Sliši se, da bodo drugi podjetniki oskrbovali promet na omenjeni progi, Ce sc proga |>opolnom.i ukine, bo najbolj prizadet št. Jurij ob Sčavnici, ker jc najbolj odrezan od prometa. Električni tok v Ljutomeru bo to leto cenejši. Kilovatna ura bo stala 5 Din, mesto lanskih 6 Din. seveda, čc seja občinskega odbora sprejme prdog električnega odseka, ludi to jc šc veliko, a ima električno podjetje še vedno velike dolgove radi prevzema električne napeljave. Vlom. V zidanico graških ilominikancev v Slamnjaku so pred dnevi vdrli nepoklicani gostje. Prišli so skozi okno, odnesli nekaj obleke, precej perila, sladkorja, kave in nekaj moke. Žganje so pustili pri miru, sicer so pa vse razmetali. Iskali so denar, katerega pa je g. oskrbnik Rakovec slučajno prejšnji dan vzel s seboj. Pregled moke. Okrajno llilčelstVo jo nn podlagi zakona o nadzorstvu živil zahtcvulo pretekli teden od vseh ljutomerskih trgovcev / moko dva vzorcu po 25 gr in vse to vzorce poslalo v preiskavo Itigijenskeniu zavodu v Ljubljani. Golob - pisinoueša. Gospo Enin Miluvčevn je prod par dnevi lik ljutomersko cerkve našla upehanega golobu-pisnionošo. ki jo no oni nogi imel prstan s krono in štev. 0tt92-25-64" nu drugi pn gumijast trak. Siromak je nieil poljo opešal iti zbolel, kazal jo namreč znake bolezni, tako. da ni bil užiten. Priletel je najbrž i/ Hrvatske. Bog ve kam jo nameraval po-nesti zagonetno »poročilo. Knjižnica Prosvetnega društva v Katoliškem domu so krasno razvija. Društvo stalno naroča vsa nova knjižna izdunju. Knjižnica jo odprto vsniko nedeljo in vsak praznik |>o osmi maši in |x> Vočernicali. I stota ni so lahko ob loj H'iliki oglasijo novi (luni Prosvetnega društva, "o 1'ir/politgo jo čitalnica /. raznimi listi in revijami. ii društvenega iivlienitr Ruska Matica priredi v četrtek, dno 29. I. m., ob 20 v prostorih Francoskega instituta v Na rodnem domu Večer postni Igorja Se v e r j a il i n u. Pesnik bo recitiral do 50 svojih del k/, zadnje dobe in sicer v treh po vsebini samostojnih oddelkih: I. Ironijo, 2. Liriku in 5. Pesmi o Rusiji. — Ruska matica vabi lia ta zanimiv večer vso prijatelje ruske |»>ezi-je. Vstop prosi. Zadruga brivcev v Ljubljani vljudno obvešča cenjeno občinstvo kakor tudi svoje člane, da bodo lirivnic«: in česolni saloni v mostu Ljubljani v nedeljo, dno I. februarja, izjemoma odprti od pol 8 do 12 dopoldne, v pondeljeik na Svečnico pa celi tlun /uprti. — Načelstvo. K Skrb za zdravje Delo Higijenskega zavoda Ljubljana, 27. januarja. Ni voduo brezpogojno nujno, da moro velikanski napredek zadnjih desetletij prinesti človeštvu le srečo. V enem oziru pa moremo reči, da bo napredek človeštvu res hkrati tudi zboljšanje njegove sreče. To je napredek v splošni, javili in zasebni higijeni. Napredek zadnjih desetih let pa je odtehtal vsa zamujena stoletja. Slovenci v tem splošnem napredku človeštva krepko korakamo. Ako pride kdo, ki bi meril civilizacijo in kulturo naroda po stopnji njegove higijone, spadamo Slovenci med najnaprednejša ljudstva na svetu. To je pred vsem zasluga uaše prirojene ljubezni do snage in čistosti, v drugi vrsti pa je to zasluga raznih javnih ustauov. Na čelu teh ustanov pa je Higijenski zavod v Ljubljani ■ Nad deset let obstoja ta zavod in njegovo delo je plodonosno. Higijenski zavod v Ljubljani je zelo velika ustanova, saj stoje 146 ljudi osebja. Po večini so vsi uslužbenci higijenskoga zavoda kvalificirani. Skoro sami strokovnjaki so. Zavodu je na čelu direktor dr. Ivo l'ire. Higijenski zavod ima štiri važne oddelke: bakteriološko-scrološki, kemijski, socialno medicinski in sauitetno tehniški oddelek. Ena važnih nalog sodobne higijene je boj proli spolni bolezni. Higijenski zavod je lani pregledal 3574 vzorcev krvi in hrbtenjače od 3505 oseb. Pri 694 osebah je zavod ugotovil lues. V 51 slučajih je bil izid preiskave dvomljiv, v 2883 slučajih pa negativen. Od drugih spolnih bolezni je zavod preiskal pri nekaj slučajih gonoreje. Ugotoviti pa je razveseljivo dejstvo, da je bila večina oseb. katere je zavod preiskal, že v letih in da mlajši ljudje ne obolevajo toliko na spolnih boleznih, kakor včasih. Od drugih nalezljivih bolezni amenjamo. da je zavod preiskoval slučaje angine, davice, griže, mrzlice, malarije, menigitisa. pljučnice, tifuznih bolezni, tuberkuloze in drugih bolezni. Vužuo je lo delo kemičnega oddelka. Ta oddelek je preiskoval predvsem življenjske potrebščine. Po zakonu o živilih je namreč možna stroga kontrola živil. Neka mlekarica je n. pr. prinesla ua ljubljanski trg dobro, mastno mleko, ki pa je bilo onesnaženo in poluo bakterij. Zavod je to ml- ' > preiskal. Pri filtru skozi balo so se na bali pi... i.tli pod drobnogledom ostanki govejih odpadkov in druge nesnage Mlekarica je povedalo, da molze krave njena mati, ki pa ne pazi na snago in si pred molzenjem sploh ne umije rok. Še ni bil izdan prvi kazenski nalog proti tej nilekariri. že so pri njej ugotovili drug slučaj ponesnaženega inleka. Uboga inlekiiriru bi morala plačati dvakrat kazen, to je takso za kemično preiskavo po 200 Din. Prišla .-.e je jokat k direktorju zavoda in ta ji je eno kazen odpustil. Obenem pn je morala mlekarica obljubiti, dn bo bolj pazila na čistoto mleka. Iliglijeuski zavod je dalje ugotovil pri nekem trgovcu pokulice iu razne druge pijače, v katerih je bil suhariu. Saharin sicer zdravju ni škodljiv, vendar gu pu lie sinejo uporabljati za sladilo pijač. Dosti preiskav je Imel higijenski zavod s klobasami in suhim mesom. Neverjetno, kaj vse ponujajo nekateri mesarji kupcem! Ponekod je zavod ugotovil v klobasah in suhem mesu rele niušje zalege. Dalje prodajajo nekateri mesarji mesene klobase, v katerih je dosli moke. Sveže meso. namreč iz katerega mora biti klobasa. Maribor n Slovanski svel num hočejo odkrivali letošnji prosvetni večeri. Prvi nas je opozoril nn nemško nevarnost iu na potrebo narodnega dela na naši severni meji, drugi pa nas je ob prerokih kršč. Rusije uvedel v zagonetno rusko miselnost in ruske razmere ter podčrtal pomen dela za versko edinstvo Slovanov. Po tej sijajno uspeli prvi proslavi SOletnire smrti Dostojevskega bo Se tem bolj zanimalo predavanje znanega kulturnega delavca dr. S. Markulina, ki unni bo prihodnji četrtek na liodlagi skioptičnih slik odkrival hrvatske Atene, ponosni Zagreb. Zalo vsi na prihodnji prosvetni večer v četrtek ob 8 v Zadružni gosp. banki. □ Tndi Maribor je včeraj un svečan način proslavil praznik Sv. Save. Na posameznih šolah bO bila prednvanja o sv. Savi. Dopoldne je bila v veliki unionski dvorani tradicionalna proslava, ki so ji prisostvovali tudi odlični predstavniki obla-stov z okrožnim inšpektorjem seja častnega damskega komiteja v Zadružni gosp. banki, prvo nadstropje desno. Vabljene tudi one dame, ki eo bile doslej zadržane. □ Nikdar več v avtomobil, je dejala, ko je prišla k zavesti ob priliki težke avtomobilske nesreče pri Konjicah nevarno poškodovtuin gospa Štefanija Jurčičeva, ki se Se zdravi v mariborski splošni bolnišnici. Njeno stanje se jc v toliko zboljšalo, da je upati mi okrevanje. □ SSKMaraton. Drevi ob 19 v Zadružni gospodarski banki sestanek nogometne sekcije; jutri v četrtek 29. I. m. ob 20 istotmn sestanek težko-atletske sekcije. Sprejemajo se tudi novi člani. Pridite točno! П Mario Simone ne pride. Tenorist Mario Ši-meno jo brzojavno ob vsoti I gledališko upruvo, da radi prezaposlenosti sedaj ue more gostovati v »Prodani novosti 1er so zalo njegovo gostovanje odloži. Kupljeno vstopnice veljajo ter se sedeži lahko še vnaprej rezervirajo. □ Roparski napad. Ko je 75 letni prevžilkar Mihuel Perkolič u Cirkovccv prišel v ponedeljek se v klobasah veže samo, ue pa staro meso. Zato dodevajo mesarji klobasam moko, ki se rada veže. Moka je tudi ceuejša kakor meso. Mnogo preiskav, je zavod izvršil tudi s pitno vodo in ugotovil marsikje nedostatke in nesnago pri vodi. Odkar sta se moka in kruh pocenila, je bilo ugotovljenih več slučujev, da peki uporabljajo za kruh dosti slabšo moko, kakor bi bilo to prav. Nekaj pekov je bilo ovadenih na magistrat, ta pa se je izrazil za nekompetentnega, da bi peke kaznoval ln je odstopil zadevo sodišču, ki je seveda peke moralo oprostiti. Zaradi tega stališča ljubljanskega magistrata, so nekateri peki mogli torej mirne duše prodajati slnbši kruh. kakor bi bilo jiravilno. Bilo je prfelskanllt tudi nekaj slučajev pokvarjenih sardin. V škatljirah sardin se Je namreč razvijal amoniak. V zadnjem času se jo zelo razširila trgovina z raznimi umetnimi brezalkoholnimi pijačami. Po navadi le v njih mlečna kislina, ki sicer v malih količinah nI škodljiva, v velikih količinah pa more neugodno vplivali na prebavo. Važna je tudi barva teh pijač. Anilinske barve so prepovedane, te-rove pa dovoljene. Higijenski zavod je preiskal več vzorcev vina iz ljubljanskih gostiln. Vina so v Ljubljani prav močna, zlasti štajerska in dalmatinska. Povprečno je v njih 9-10% alkohola. Vsega skupaj Je kemični oddelek lani analiziral -138 vzorcev živil, ki so jih predlagali javni uradi in 10, ki so jih predlagali zasebniki. Od Ieli je bilo 80.95% ugodnih analiz. 19.05% pa neugodnih. Higijenski zavod ima tudi antirabični laboratorij, to je laboratorij proti steklini. Proti steklini io lani cepil 119 oseb, iu sicer 74 moških in 45 žensk. Od teh je bilo 11 oddanih v bolnišnico, 108 pn se jih Je zdravilo ambulatoNio. Le v dveh slučajih je šlo za mačji ugriz, povsod drugod za pasji. Higijenski zavod vrši ludi važno higijensko epidemiološko delo in je lani izvršil 28 lokalnih ogledov, in sicer 14 rudi preskrbe s pitno vodo, dva radi splošne usunacije, 1 radi epidemije davice. 2 radi epidemije griže, 1 radi epidemije ošpic in 8 radi raznih naprav. Strokovnih mnPiij je zavod v tem oziru podal 244. Zavod je izvršil v 7 krajih cepljenje proti škrlallnki: ur/H) šolskih otrok je bilo cepljenih z Dikoviin toksinom. Proti griži Je bilo v dveh krajih cepljenih 22 ljudi. Cepljenje proti griži se vrši z umorjenimi bacili grže, in >4cer cepi Id ravnik parijeutii skozi usta. Z ozirom mi higijensko razmere sta bili opisani 102 vus i s H390 hišami iu 18.195 prebivalci. I ligi jensklll predavanj je zavod lani priredil : 10»;. Predavalo je 13 predavateljev. Skupno pa je ta predavanja obiskalo okoli .'7.000 ljudi. Stalne in potujoče higijensko razstavo pa je obiskalo pri-bliilio 50.000 ljudi. Izredno veliko število je zavod izvršil tudi desinfekiij in je zanje zavod uporabil 2141 delovnih dni. Desiufiriral je prav v vseh krajih dravske banovine. Ogromno je delo, ki gu je higijenski zavrni lnni izvršil in ljudstvo nui je zanj hvaležno. Predvsem namerava razširili dosedanja zdravstvena domu v Celju iu Mariboru v higijeu-ska zavoda, tako dn so bo v bodoče higijenn Sirila in propagirala iz treh središč: iz Ljubljane. Iz Celja in iz Maribora. zvečer okoli 22 iz gostilne Evropa na Aleksandrovi cesti, je neznan moški planil /. nožem proli nJemu 1er mu prizadejal |>oikodbe na levi roki; iztrgal mu je iz žepa Ustnico z denarjem, nato pa izginil v smeri proli Krievini IVrkolič se je zgrudil nn Ha in ho ga morali prepeljali v splošno bolnišnico. Za neznancem S<' vršijo poizvedbe. □ V kinu A polo se predvaja danes krasen film Kurtago potopisni posnetki, 1er druge slike iz veličastno kar-taške preteklosti. FIlm imn slovenske napise. Ob 15 bo p04cbna predstava za šolsko mladino proti vstopnini Ireh dinarjev. Druge predstave ob pol 19 in pol 21. Posel prav loplo priporočamo. □I 10 odstotkov pop n «u dobi vsakdo, ki predloži v Trgovskem domu na Aleksandrovi cesli 25 nedeljsko posebno izdajo Slovenca ' z oglasom omenjene veletrgovine. Nekaj izvodov se »e dobi v upravi Slovenca na Koroški cesli 1. D Pogrrb smrtno ponesrečenega tclelrgotr« »•. »Tnbelšk» st. bo danes ob 15 iz kapele na mestno pokopališče v Pobreijn. P. Grobelšek Je bil v Mariboru znonn osebnost 1er se na njegovem pogrebu pričakuje od strani pokojnikovih znancev in prijateljev velika udeležba. □ Svojo mariborsko preniijoro doživi v soboto dne 31. t ni. na mariborskem odru P,. Shawova komedija Ljubimec v V. Skrbinskovi režiji. LJ Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko mariborske posredovalnice dela: 20 vitličarjev, 10 hlapcev, 1 pastir, 3 orodniški kovači, 2 ključavničarja, I čevljar, '2 mlinarja, 2 elektriknrju, 2 koči-jaža, 2 kolarja, 1 šofer, več vajencev (vrtnarske, kovaške, mizarske, krojaške in natakarske obrti), nadalje kuharic, 20 služkinj, 3 sobarice, 2 varuški. 3 plačilno natakarice, 2 poslužnici. 2 natakarici, 2 prodajalki, 2 boljši gospodinji. 1 strojna pletilja, 3 šiviljske ter 1 trgovska vajenka. □ Kit larski tečaj priredi v dneh 5., 0. iu 7. februarja mariborska zveza gostilničarskih zadrug v banovinski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Prijaviti se je nemudoma na naslov zveze gostilničarskih zadrug. Vpisnina 10 dinarjev. Tečaj jo namenjen gostilničarjem in svojcem. □ Težka nesreča v Podčehovi. Včeraj popoldne so delavci v Podčehovi postavljali drogove. V bližini so se igrali nekateri otroci. Nenadoma pa so je drog. ki je že stal v jami, razmajal 1er treščil z vso silo na tla. 7, zadnjim koncem je ošinil petletnega Frančeka Vabiča, delavčevega sinčku. Fantek se je takoj onesvestil ter dobil težke poškodbe |)o glavi in celem telesu. Nu kraj nesreče je prišel zdravnik dr. Zagriijšek. ki je odredil takoj prevoz v splošno bolnišnico. Pouesrečenčevo stnnje je zelo resno. Zahtevajte v trgovinah „ložinlr a kuglera milo za roke". Nedosegljivo! Za vsakogar! Produkcija Zagreb, Pierollijeva 9. - Telefon 64-05 Celje Ptuj Kabiola in Neiu« je ljubka zgodba i/, dobe preganjanja prvih kristjanov. V dramsko sicer ue popolni obliki, pa vendar vseskozi čuvstveno pro-zoli in versko globoko zajeti akciji jo bo prikazala celjska dekliška Marijina družba na odru Ljudskega doina v nedeljo 1. februarja ob pol 4 Jiopoldne. 1'osel predstave toplo priporočamo. & Iz ccljok« bolnišnice. Tukaj sta uuirlu v ponedeljek 26. januarja Jakob KovaČič, kamnosek Iz Trnovskega hriba, občina Sv. Krištof, star 27 let. in 20 letni Hrovačič Frane, brezposelni rudar iz Dobrin», občina JCuseni. N. p. v ni.! -J lz gostilno v bolnišnico. 30 lc tn i Kriunpuč-liik Alojzij, Žagar iz Rečice ob Savinji, ie preživel večer prošle nedeljo v gostilni. IVišlo je v veseli družbi do prepira in I.ojze jo je dobil |ki nosu tako močno, da je moral v celjsko bolnišnico. Nos ima precej občutno zmečkan. ■'a Uradni dan zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Grenilj trgovcev Celje s-poroča vsem gospodarskim krogom v mestu Celju in njegovi bližnji in daljni okolici, da uraduje referent zbornice v torek 3. februarja od S do 12 v posvetovalnici gremlja trgovcev Celje, Razlagova ulica S, pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali nasvet v zadevah, katere zastopa zbornica, naj se v omenjenem času '/glasijo pri njeni. •©' Uspel prosvetni večer. Prošll jjonedeljek je pred izredno lepo zasedeno dvorano v Ljudskem domu predaval na prosvetnem večeru g dr. Stane Rape iz Ljubljane O doživljajih v zračnem morju s posebnim ozirom na domače letalstvo . — Prihodnji ponedeljek 2. februarja bo namesto večernega preduvanja predavanje že popoldne o'< pol 4. Govoril bo namesto zadržanega dr. BlUmla iz Celovca predsednik škofijskega sveta lavantinsko katoliške akcije g. Jerebi Č iz Maribora o velevaž-nem vprašanju >Kaj je prav za prav katoliška akcija? Opozarjamo na to predavanje zlasti ludi okoliško prebivalstvo 1er dušne pastirje iz Savinjske doline, da vernike ua predavanje opozorijo. Sport V isfi hiši se preselil. Vdvoknl g. dr. Remec Lojže se je preselil i/, dosedanjih prostorov. Pisarno ima še sedaj v isti hiši, ampak h' v prejšnjih prostorih advokata dr. Fermcvca. Sadjarska podružnica v Ptuju iitno občni zbor 8. februarja ob desetih do|Kildne v gostilni Brcnčič. Cestarji, banovinski in občinski, bodo pri- j segli v sredo 2. februarja. Kranj Radio Programi Hadio-UttbHana t Sreda, 28. januarja: Opoldanski program odpade. - 17.30 Radio orkester. 18.30 Dr. ing. M. Kasni: Histerija razvoju mestnih zgradb. 19.00 Dr. Nikola Preobraîensky: Ruščina. — 19.ÏH» Literarna ura: 7 mladih pisateljev (Silvester ftkerl). — 20.00 Fr. Grm: Glas iu prvi počelki govora. — 20.30 Dr. Stane Vtirnik: Slovenska narodna pesem in njen slog. — 21.00 Koncert ftndio orkestra. — 22.00 napoved časa in poročil». četrtek. 2». ianuur.ii»; 12.15 Plošče (slovensko pesmi, plesni šlagerji). — 12.15 Dnevne vesti. — 13.00 Čas. plošče, borza. — 17.30 Otroška ura, radio tetka. — 18.00 Plošče. - 1*30 Gimnastika (Drago Ulagfl). — HUMI Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. Valter Bohinec: Poires v Ljubljani lota 1895. — 20 00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. — 20.30 Koncert delavske godbe Zarja-. — 21.30 Sentimentalni narodni napevl, priredil L. M. Škerjaner. poje Mirko Jelačin. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Ifadio orkester. Drugi programi » četrtek. 29. januarja. Belgrad: 12.25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 10.00 -Aida-, opero (Plošče). 17.00 Popoldanski koncert. 20.30 Ljubljana. 21.30 Komedije. 22.30 liadio orkester. — Zagreb; 12.35 Plošče. 17.00 Rusko balalajke. 20.30 Ljubljani! (koncert). 22.80 Vreme, sneg ln novice. 22.45 Lalikn glnsbn. - Budapest; 9.15 Plošče. 12.05 Koncert vojaške godbe. 19.10 Ciganska glasba. 20.10 Koncert (petje in klavir). — Miilichen: 12.30 Plošče. 16.25 Domača glasba. 17.25 Popoldanski koncert. 19.35 Bela dama , komična opera, Fr. Boioldieu. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 15.20 Plošče. 17.00 /alo-igra ob severnem polu. 19.35 Dunajski pevci. 20.45 Prijeten zimski večer. - Milan: 12.15 Pestra glasba. 19.30 Peslra glasb». 21.00 Opera. — Praga: 10.30 »Človeška tragedija (prenos iz študija). 21.30 Pianoforte. 22.20 Koncert. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 19.45 Pestra glasba. 22 15 Plesna glasb». - Kini; 12.45 Lahkn glasba. 17.00 Komorna glasba. 20.40 Pester koncert. — Berlin: 19.20 Zabavna glasba. 21.20 Koncert. 21.15 Plesna glasba. - Katovice: 12.35 Šolski koncert. 10.10 Plošče. 17.45 Koncert. 20.15 Varšava. 23.10 Plesna glasba. - London: 14 00 Radio orkester. 17.15 Plesna glasba. 20.00 .Eduard II. . tragedija. 22.35 Plesna glasba. - Mliblaeker: 12.20 Plošče. 10.30 Popoldanski koncert. 21.80 Simfonični koncert. 23.15 Plesna glasba. — Mor. Ostra va: 10.30, 19.15 in 22.20 Praga. — Leipzig: 16.30 Popoldanski koncert. 19.Ж) Oporoluu glasb». 20.30 Breslau. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrlov v Kranju ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 8 febr. 1931. ob pol 9. uri dop. v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Isti dan se vrši II. obrtni ples, v prostorih hotela Nova pošta , ki se prične ob 3 pop. Načelnik zadruge je že 9 leto g. Lovro Rebolj, krojač, pomagajo mu pa g. Josip Bitenc, čevljar kot podnačclnilt, g. Franc Marfcič, ključavničar kot blagajnik, g. Josip Novak, krojač, kot tajnik, nadalje pa se 8 odbornikov in 4 namestniki. Zadruga, ki šteje ca 330 članov iu članic, ima precej avtonomno upravo kot svoje razsodišče in preizkuševalne komisije za pomočniške in vajeniške skušnje. Načelstvo je imelo v 1. 1930 12 rednih sej, 4 vajeniške skušnje, 6 pomočniških skušenj in 3 pri-krojevalne tečaje za krojače, šivilje in čevljarje. Vodila sta jih priznana strokovna učitelja gg. Kna-fclj iu Steinian iz Ljubljane. Vcselični odsek je priredil 2 dobro uspeli vcsclici, katerih čisti dobiček je naložen v hranilnici za zgradbo obrtnega doma. Načelstvo zadruge je ob Božiču obdarovalo nekaj revnih obrtnikov, letos za Vclikonoč bo obdarovalo obrtnike z dežele. Vsakoletno podporo daje zadruga tudi obrtno-nadaljevalni šoli. Na kratko sino podali pregled dela zadruge v preteklem letu. Tudi za bodoče želimo mnogo uspehov in bi svetovali, da zadruga skuša svojo uoravo boli modernizirati iu reorganizirati in da /atre sušmarstvo, ki dosedaj se bujno cvete. tVor;o mesto Za kuluk. Vsled razpisa kr. banske uprave dravske banovine poziva županstvo vse delodajalce, ki imajo zapouleno obrtne pomočnike, delavce ali posle, da jih do 31. januarja I. I. prijavijo pri mestnem županstvu radi vpisa v seznam za upornho ljudskega dela (kuluk) za nedržavne cesle s knjižicami za. uslužlienski davek. Priglasili so morajo vse osebe starosti od IS do 55 lela. Istočasno je treba iaviti, ali liodo priglašene osebe kuluk plačale ali pa ga odslužile z de'om. Končno poziva županstvo ludi vse ostale v občini bivajoče mošk" v starosti od 18 do 55 let», ki niso v nikakeni službenem razmerju in ki niso prijavljeni za bivanje pri mestnem županstvu, da se zglasiio radi vpisa v zadevni seznam. Davkoplačevalci od posestev so izvzeti. Občni zbor ŽSK Hermesa \ nedeljo, dne 23. I. ni., -e je \i-i.l \ll. redni občni /l> >r II v rine su. iMični /bor s<- jc vršil v prostorih restav rai ije .slepič \ šiški ob obilni udeležbi članstva. I/ p< -:imh/nili polotil posnemamo, du jo bilo tlelo llcrmosn, ki je poleg Ilirije iu Slovana liajMurejši ljubljanski klub, zelo lispcšllti. Klub šteje okoli >00 (lunin, lei ji / na u rudi svojih profesorjev iivgonieta katerih jc tekom loi v obilni meri v/gojil, loko ;> s,, d;,, lies /naiii Igrači kot n. »pr. brutn Pleša Milici-cič, Zalokar, Svetic. bivši igrač Doliuar itd. I/, njegove «oie so i/šli tudi /.liani igruči Zcill-Ijak, uršič. \ si ti igrači so dane« /nani iioin >lo\i ni jo. Klub si jo v letu 19V) začel gradili veliko in lepo igrišče, ki bo v |h>ih>s celi I jnbljaiii \ tekočem letu prične / ogrnditv ijo istegn, iu pa / zidavo garderobe. \u uličnem zboru je tudi predložen tozadevni proračun, ki i/kuzujo v lo svrho skoraj l>().(HHl Din i/.thiikov. I/, poročilu nogometne sekcije posnemamo, »la je sekcija uspešno tlelo vala. Sekcija je gostovala s prvini moštvom v Osi jekli in Sarajevu, kjer ji- tuuiv.se častilo /. ii stopa ta slovenski nogomet. Sekcija šteje 70 članov, trd kali rili je 28 verificiranih pri I.. N. P. Druge sekcije t. j. ziin»košportnn. hilikoutletsko. se bodo v tekočem letu rad i štev iliitgn članstvu na' novo reorganizirale. V zadnjem f a>u sc je ustunov il.i tudi Table-tenis sekcija, ki se prav razveseljivo razvija. Ker iiiiu klub sedaj lepo igrišfv n< bo težko oživeti Iu načrt. I/, ta jniškega poročila je rtuv itlno, (la jo bilo tudi delovanje upruve pretekle poslovne tlobe s predsednikom g. Liike/ičem nu čelu prav |Krvoljiio. Tudi finančno Mtanjc klubu je napram preteklim poslovnim letom dosti Imljše, vendar je pa ravno to vprašanje /ti klub predvsem м lij pri gradnji igrišču važnega рочпопа. kajti klub. ki jo mivezan predvsem nu prispevke članstva, bo težko /inagal vsa bremena. Radi tega pri|>o-ročamo javnosti, da stremljenja kluba, ki jc /o mnogo doprinesel slovenskemu športu — vsestransko podpira. Nadalje je bil nu občnem /boru predložen nov i osnutek pravil klub», ki jih jc i/delal dosedanji predsednik kluba g. Luko/ič. Pravila, ki *o povsem primerno sestavljena, «o bili na občnem zbori soglasno "prejeta. Po podelitvi ubsolutorijii dosedanjemu odboru so sc \ r.šile volitve nove upruve za tekočo poslovilo dobo. ter je bila -rrghisno i/voljena sledeča uprava: predsednik g. Ivo Neinn; I. podpreds. g. Ivo l.iikežit'; II. podpivds. g. Gu-stel Stcrlc: I. tajnik g. Zupan H,,!.,,; II. tajnik g. V v sec; I. blagajnik g. ( irler jiikob: računovodja g. Ko« i ni ik M.: govnodar p. Pr. -mi S.: upravnik igrišču g. Ki.sirnrk NI.: načelnik nogometne sekcije z. Kosirilik M. /ilUsko-sporllie in lahko ul. -, Vlad.I \ urnik; liilile-ti-ni- selce. l'. Marinko D no; odborniki: II,n I l\o. S, t.( Vnton. Kobilca Ivan. .Sernec I! . l'oljimc l'a e! iu Sever lirairrosluv : namestniki Pulit | in llabicht Franjo; n » iy.ijon.ilni odbor: j:g. Burja Davo, Moki.nl \. iu Ii., ne I k.: ro/-odišče: cg. i u/. I Irovatin, iu/. |c-ih Sume |iv(>r'-k Karol. VI lakti r Itiidtd! in < urlMil.k Jos >. . Ker dosedanji predsednik kluba ц. I.okr/n i/, /druvstvenih ozirov ni in-nl pn wrii ик-i.i jJOiKivno. je bil iiii (o uir-lo i/voljia zuaui oortni flelnvec \ klubu g. N-plu fv hi, ki je tibeiiciii prrv sem vreden ii.iuii stiiik c. Luki-»iet« Med slučii in«»slini je loi nu (irctHog iiprnv. šoghisiKj izvoljen /u ču.slucg.i i lana kluba p. dr Fat ur. načelnik občegii otlelcnja Ijuld jaiiskc železniške direkcije /a stoj, \-i-h;: ko • i-kkinjenoof iu |>od|mi,> klubu. Dalje ji- brl glasno i/voljen /a i.i.tiiegu ( lanu (u Ii >lo«eila-» j i tUil'oli'tiii pn dsctlnik in dušcMii vodja kluba g. Ivo L ii k c / i č radi njegovih ou'imuniii /iislug /:> napredek iu usiiešni razvoj kluba. Po rešit v i še nekaterih perečih vurnš.iui klttb.r je bil lepo uspeli občni /bol zaključi ii Ii 1ЈЛО Vojaške smučarske iehnte V okviru inetliiarodnih 'rkelil bi -e nmi.ilr vršili ludi običajne v siiki.leiiii- \oj.i-ki- lik ni Ker sil bilo IM mednarodno ti kine prclo/eue. bi sovi da odpadle tudi v<.j i-ki td.ni, \ ,j;,;k uprava |wi oil programa, ki je . nkra; napravljen. ne odstopi tako I»liku Zato ji li-knn kiutkoinulo prenesla >išj,.. m siiei k Mr/lnnu stlldeni u nad Hlcduin. iainka j ч -ne/ne ra/-mcrc Zelo ugodile iu ue škoduje -iiegu iiobono ju/no vreme. In k o kakor vojaška itortn.i. |>n moril In tudi naša /iitisko-spr.rjnu /vtv.i po-kr-beti. da no bodo iiicdiuirodlie tekme tu li y tretjič preložene. \ bciločo p« trebil i/vesli tekmovanje višje. Da -r pa lo ,mogoči je poli eben seveda lahek dm to p nn terene, ki leže višje, in v stran <и| MvadnMl prometnih sredstev. Nemci mi primer imajo ,v isns.,1 napeljane vzpenjuče iu rnili tegn tudi zimske sezone. ki so pc/.niine p» celem svetu. Icreni oklili Mrzlega studenca in pod Kredarico so veliko lepši kakor |vi v š\i nasledil jem programu: I. loin na r ja lekmovti-njc imsantez-tiikov na progi is km. 2. februarja pil tekmovanje zastopstev vseli armad lin progi 30 km s slrelniiiii vajami. IVkine same kakor tudi lepi tereni okoli Mrzlega «tudrnc.i IkxIo privabili I,-|k. Števil,, gledalcev, ki lunlo imeli priliko obcndov uti naše vrle vojake turli v siuu-carskih tekmah. Službeno i/ LNP: Danes, v srevlo. ob ">0 seja u. o. v prostorih Del. zbornice. Tajnik I. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Sred». 28. jan.: TRIJE VAŠKI SVETNIKI . Red C. Četrtek. 29. januarja: zaprto. Petek, januar ja : SERIJ A A-000001c. Rt^l I OPERA. Začetek ob 20. Sretln. 'M. jau.: EVOENIJ ONJEGIN . Gostovanje baritonista Borisa Popova. Hod D. Četrtek, 29. jan.: MASCOTTE». Red ». Petek. 30. januarja: WKRTIIER. Red C. MARIBORSKO GLEDALIŠČ!. S redu. 28. januar ju: Zaprto, četrtek. 29. januarja: Zaprto. Petek. "4). januarja: Zaprto. Sobota, 31. januarja ob 20: »LJUBIMEC»;. Ab. II. Pxomijcra, Novi romunski novci podobo kralja K u rolo II. Nasip proii sibirskim vetrovom Severni japonski toki imajo zelo mrzlo podnebje, ker velik (ieJ leta vejajo nad njimi ledeni sibirski vetrovi. Sedaj je eden na jod-ličnejših japonskih inženerjev sprožil načrt, po katerem bi se ti otcki zavarovali pred sibirskimi vetrovi. Po njegovi zamisli bi se i na najožjem mestu poluotcka Sahalina, do i katerega južnega dela ima Japonska pravico, zgradil mogočen nasip, ki bi branil sibirskim vetrovom prehod na Japonsko, obenem pu bi pred njimi zavaroval tudi južno Sibirijo. Te pckrajine bi imele potem samo južne vetrove in zaradi tega skoraj tropično podnebje; od severa prihajajoče vetrove pa bi umetni nasip odbil in potisnil proti notranji Sibiriji. Nasip bi seveda stal veliko denarja, a koristi bi bile za Japonsko in Rusijo nepregledne; zato naj bi stroške nosili obe državi. Japonski inžener je svoj načrt že predložil sovjetski vladi. Mom^ka stavbena razstava 1U31 v Bi-rliuu, ki jo otvorijo v začetku maja. Razstava bo podala vse, kar danes v stavbarstvu je in kar so šele sanje in bo ena najvažnejših prireditev svoje vrste. Na razstavi bo sodelovalo 20 držav; odprta bo tri mesece. Zemlia v brazdah Koliko obdelane zemlje je na svetu? Na to vprašanje odgovarja letopis mednarodnega agrarnega urada za 1. 1929.—30. Na prvem mestu sta Ogrsko in Donsko, ki orjeta 60% vse svoje površine; Nemčija, Belgija, Francija. Italija. Poljska, Romunija, Češkoslovaška itd. obdelujejo 47 do 40% svoje zemlje; Bolgarija, Španija, Holandska, Jugoslavija itd. obdeluje nmnj nego 40% svoje površine. Najmanj obdelane zemlje imajo nordijske dežele; najmanjšo kvoto izkazuje Norveška — 2.5%. Velika Britanija in severna Irska imata Ô6.6 odnoeno 52.8% pašnikov, Švica 40.2, Avstrija 27.7, Norveška ima 96.8 % gozdov im nerodovitnega sveta. V Ameriki jo še zelo malo obdelane zemlje. Na prvem mestu so Združene države z 18.4%. Nasprotno se pa azijska kvota bliža evropskim številkam. Gorata Japonska obdeluje vsekakor samo 17. del svojega ozemlja. Zato pa izkazujejo razne indijske pokrajine visoke številke obdelane zemlje. — Zelo malo obdelane zemlje imata Afrika in Avstralija. Le v Tunisu je obdelane 23.4% površine- — Katerih sadežev se prideluje največ na svetu? Prvo mesto zavzema skromni krompir: 2059 milijonov kvinta-lov. Potem sledita koruza s 1128 milijonov kvintalov in pšenica s 1119 milijoni stoti. Čaja so pridelali 435.7 milijona kilogramov in 466 milijonov kilogramov svilenih mešičkov. — Poprečni pridelek žita je znašal na vsem ' svetu 10.1 kvintala na hektar (v letih 1909. do 1914. je zuašal 9.4 met. stote na hektar). Leto 1980 je za nami. Retrospektivni pregledi, primerjanja, obračuni, zaključki vseh vrst in včasih sklepanja v bodočnost so v navadi ob podobnih prilikah. Jaz sem se odločil, dn danes v nekaj desetvrstičnem članku razvijem par misli in ugotovim nekaj opažanj, ki se mi vsiljujejo ob pogledu na srbohrvaško književno produkcijo v preteklem letu. Med njimi bo tudi nekaj splošnih pripomb. Morda je najvidnejši pojav, ki ga človek opazi ob pogledu na lanskoletno srbohrvaško književno produkcijo, baš konsolidacija v krogih književnikov, pomiri ji vosi iti umirjenost med posameznimi frakcijami in skoraj nerazumljiva tolerantnost, ki sledi iz obeh. Leto 1930 je vogelni kamen nove srbohrvaške književnosti in istočasno mejnik med staro iu novo šolo. Dočim so bila nekatera prejšnja leta polna polemik, viharnih in dolgih razburjanj, ostrili napadov in še drzne'ših branitev med starimi in mladimi, moram podčrtati dejstvo, dn so na koncu tretjega desetletja našega stoletja stari docela umolknili iu se celo branijo ne več, mladi pa so se pripravili za smel pohod v četrto desetletje, ki bo izrazito njihovo. Zadnje barikade so padle. Brata Popoviča sta umolknila. Marko Car je v poslednjih dihih in mu umetno pomlajevanje (kritika«) ne bo nič pomagalo. jar dnevi slučajno obiskal g. Gezo Hohna, sem naletel pri n'em na g. Krležo in »Glasnikovegn* urednika g. Bogdnnoviča. Šlo je za izdajo na'nove'Sili del Miroslava Krleže v Belgradu in v cirilici. Pripomniti moram, dn je bil Krleža doslej med Srbi in cirilskimi čitatelji zelo slabo znan. Zdaj bo g. Kohn. ki je danes naš najvplivnejši založnik in ki je v zadnjih letih izredno mnogo dosegel za ublažitev med Zagrebom in Bel^radom in za medsebojni kontakt, izdal kniigo Krleževih pesmi, ki so nastale zadnjo jesen in nov roman s socijalnim ozadjem. Kot tretio karakteristično potezo v književni produkciji zadnjega leta bi omenil gostobesednost. Ne gostobesednost v onem vsakdanjem pomenu, ampak v čisto literarnem. Srbi in Hrvati so namreč po prebivalstvu in zato tudi po književnih odjemalcih daleč številnejši od nas Slovencev. Prav rndi tega pa se ie pri niih razvila čudna metoda: da namreč založniki tiskajo vse mogoče manu-skripte in da v literarni areni uastopajo ljudie, ki tam nima'o nobenega posla in ki so več ko laiki v njej. V tem pogledu se na mnogih mestih in v mnogih konkretnih slučajih striktno strinjam z izvajanji g. Tina Uieviča. ki je pred nekaj dnevi objavil drobno, a zelo ostro in polemično brošurico z naslovom: Nedjela maloljetnih (Sarajevo), v kateri prihaja do tragičnih življenjskih ugotovitev in na prvem mestu obsoja početja in arivizem današnje srbohrvaške mladine, njeno nesamostojnost, sovraštvo do dela, lenobo in njeno vsiljivo in im-portirano stoprocentno modernost. V minulem letu je namreč izšel kup pesniških zbirk z nekaj deset strani, ki nazunaj izgledajo ko šolski zvezki ljud-skošolskih otrok, a znotraj v književnem pogledu niso nič bol ši. Med mnogoštevilno izvirno produkcijo bi kot vredneiše omenil naslednje knjige: V pesmi Drainčev »Banket«, ki je po nekaj mesecih doživel drugo izdajo, in »Moderno češko liriko«. (izdal S. B. Cvijanovič), ki jo je priredil .Tovan Kršič. Zagreb in sploh ves zapadni del je bil pesniško mrtev in ni produciral niti ene pomembnejše pesniške zbirke. Proza je daleč močnejšo zastopana in tudi vi-talnejša ter ima v našem času mnogo več izgledov za uspeh ko pesem. Od pomembnejših proznih del bi navedel Bartulovičev roman »Na |>re-loinu»-, Tomašičev roman »Salon milostive Kle«, »Karadjordja« Stojana Živadinoviča, celo vrsto potopisnih knjig, katerih je bilo zadnje leto zelo bogato (Miloš Crnjanski »Ljubav u Toskani in pravkar »Knjiga o Nemačkoj«, Rasto Petrovič »Afrika«. Grigorije Božovič, ki je izdal nekaj knjig južnosrbskega folklora itd.). V dramski produkciji bi omenil Mauojlovi-čevega Centrifugalnega igrača«, Nušićev »Predgovor in Nikolajevičevo »Preko mrtvih«. Od kriliino-znanslvenih del imajo sledeča večjo vrednost: »Vladn Aleksandra Obrenoviča , 2 knjigi (Slobodan Jovanovič), »Stari i mladi« (Milan V. Bogdanovič), »Stvaranje zajedničke države Srba, Hrvata i Slovenaca«, v Srpski kuj. zadrugi, tri knjige (Jovan M. Jovanovič), »Kriza parlamen-tarlzma« (dr. Uroš Krulj), »Istorija Jugoslavije«, ki je v tisku (Vladimir Čorovič), »Filozofski fragmenti«, druga knjiga (dr. Ksenija Atanasijevič), Sveslavenski zbornik« (izdala Zajednica slaven-skih društava v Zagrebu) itd. Prevodniitvo je precej cvetelo. Zastopana so sledeča zvečnejša imena: Cankar, Finžgar, Dante, l'apini, Babel, Mann Th., Katajev, Reymont, Relier G., S. Lewis, Maujiassant, Glatkov, London, Undset in še Nemca Werfel in Kellermann. Najaktivnejša zaloiniilva bi bila: Narodna prosveta, G. Kohn, Narodna knjžinica, Kugli, Nolil, Srpska književna zadruga, Socijalna misao, S. B. Cvijanovič, Humoristična biblioteka, Biblioteka sa-vremenib pisneu, Narodno delo, Svetlost, Binoza, Matica Hrvatska itd. Belgrad, 20. jan. 1031. Tone Potokar. OKiijiMiik alajiiet ua Javi, ki zopet katastrofalno deluje ter je porušil nu stotine hiš domačega prebivalstva. Kulturni obzornik Podmorski roparji Pismo iz Beigrada •»Cesarske nemške pirate*; imenuje sebe In svoje tovariše nemški korvetni kapitan Maks Valentiner, ki je v svetovni vojni poveljeval na podmornikih in torpedi ra I 150 ladij raznih narodnosti- Svoje doživljaje opisuje v pravkar iaišlih spominih pod naslovom: Strah morja.« Uničevalno delo podmornikov je bilo proti koncu vojne toliko, da je bila površina Sredozemskega morja pokrita z ladijskimi razbitinami in njihovimi tovori. Tako so plavali po vodi tudi številni sodi z vinom. Va-lentiuerjevo moštvo se je skušalo okoristiti s plenom, toda vino je bilo vselej neužitno, ker ga je iz.kva.rila morska voda. Življenje podmorskih roparjev samih pa tudi ni bilo lahko. Skoraj vsa posadka je polagoma težko obolela na živcih, en inžener •je popolnoma znorel in kmalu nato umrl v lentinerjev >U 38« je le po čudnem naključju I ušel podmorski bombi, ki mu jo je namenila neka ruska torpedovka. — Strašne ure je ' preživel Valentiner v valonskem zalivu, kjer je zašel s svojim pedmoruikom v mrežo ter ga je vrhu tega izdal kalcijev klorovee, ki se je dvigal na površino, avstrijski vojni ladji »Novara«, ki ji je poveljeval admiral Horthy. Kljub temu je »U 38< ušel pogubi. Koliko podmornikov je Nemčija izgubila v vojni, Valentiner ne pove. Lahko pa si ustvarimo sodbo i/, dejstva, da so samo plavajoče mreže ob flandrski obali uničile 84 nemških podmornikov. Nemške ladjedelnice so izgube hitro nadomeščale, saj so mogle vsak mesec zgraditi do 40 novih podmornikov. Ltberra obljuba je pohoHšnnie Liberijski zastopnik v Ženevi Anton Sauteuil je pismeno obvestil generalnega tajnika Zveze narodov, da bo vpoštevala liberijska vlada vsa navodila mednarodnega raziskovalnega odbora in njim primerno izpre-menila obstoječe socialne razmere. Zalibog republika nima zadosti denarja, da bi takoj za vselej ukinila sužnjost. Tudi v ' iberiji se pozna mednarodna gospodarska Kriza, ki je ponovno prekrižala vladne reforme, vendar se bo vlada potrudila, da polagoma ukine obstoječe grozovitosti in predvsem loglaano »delavno dolžnost«. Angleški listi, ki pozdrav- Adalbert Chamisso, veliki nemški pesnik, čegar rojstno 150 letnico obhaja svet dne 30. t. m. norišnici. Valentiner sam ni bil več sposoben liodit'i, ko se je po 139 dneh vožnje na svojem »adiijem podmorniku izkrcal; vsak liip si je moral odpočili in sesti. Bil je trhel kakor stoleten starec. Ob viharnem morju je moral Valentiner s svojim vozilom mnogokrat tesno ob dno morja, da so našli vsaj malo pokoja. Ozračje na čolnu je bilo prenasičeno z izhlapevanjem petroleja, ki je služil kot kurivo. Ko so proti koncu vojne Američani iznašli silno občutljive aparate, ki so zaznamovali vsak podmorski šum in tako javili bližino vsakega podmornika, so morali ua čolnih ustaviti ventilatorje; vzdušje je tako postalo neznosno. Valentiner je po vrsti poveljeval trem podmcrnikoni in je deloval tudi v Jadranskem morju. Potopil je tu s topovi — torpedi so liili drag »špas«, saj je stal vsak okroglo 30.000 mark — celo vrsto ladij, ki so obsegale sluipm 75.000 ton. Nato je bil pozvan v Sredozemsko morje, kjer obramba še ni bila taiko dobro organizirana kakor v Severnem morju. Tu je ujel pismo britanskega veleposlaništva v Gibraltarju, ki je navajalo progo, katere naj se drže ladje med Gibraltarjem Ln Malto, da uidejo nemškim podniornikom. Valentiner se je takoj vrgel na označeno progo in strahovito gospodaril med ladjami. Na mnogih so se nahajali civilni potniki, kar Valentiner sicer obžaluje, a je mnenja, da se v vojni ni mogoče izogniti takim slučajem. Nado se je zopet vrnil v Jadran, kjer so ga pred Kotorom opazile italijanske ladje in ga torpedi raie, tako da je le po srečnem slučaju ušel pogubi. O avstro-odelavno dolžnost«. Dovolila je sicer odkup, a ta znaša n. pr. do 5 funtov šterlingov pri mladem dekletu. Kje bi jih vzela? Sorodniki in »ovašfani odgnanih delavcev navadno niso niti poznali te odredbe ' Vladni komisarji ali celo vojaštvo so navadno mučili in pretepali črne glavarje in svet«, valce po vaseh, da bi dobili potrebno števil« i sužnjev. Nekoč je vojaštvo celo zaž.ralo večj ! naselbino Gianoto. jo obkolilo, dokler ni po i gorela, in potem odpeljala v sužnjost vse prebivalstvo. Ostali so sredi pragozda samo onemogli starci in majhni otroci, ki so morali od lakote umreti. Nekoč je bil s črnimi glavarji vred bičan, zvezan in vržen v prazen vodnjak tudi protestantovski misijonar Noah, ki je f branil zamorce. Vaščani so morali zbrati ve-j liko vsoto 100 funtov šterlingov. da bi mu re-I šili življenje. Zanimivo je, da so imenovale Zedinjene države za novega poslanika v Liberiji jako bogatega zamorca Charlesa Mit-chella, ki je tekom 25 lel predaval na charle-•ton-ki univerzi.