60100200 PRI poštnina plačana v gotovini *-> lrn •. Abb- postale i grupo<. Cena 15U lir OSREDNJA «NJUNICA P-P#U6 „CU 66001 RnpEk DNEVNIK Leto XXXIII. Št. «2 (9690) TRST, sreda, 13. aprila 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiska) v tiskarni ..Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .(Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PROTISLOVNE vesti v zvezi z dolgimi sestanki na domu ugrabljenca I GOVORICE 0 DOMNEVNI ZAHTEVI UGRABITELJEV PROF. GUIDA DE MARTINA PO DENARNI ODKUPNINI De Martinova družina in socialistični voditelji zanikajo te govorice, poudarjajo pa, da so «pripravljeni na vse» - Pri Pesaru našli sporočilo Guida De Martina, o katerem preiskovalci izražajo Utemeljene dvome S<* NEAPELJ, 12. — Nič Iii gotovega, toda nekaj sc premika, nekaj v.se ■ a^a T zvcz' ' ugrabitvijo prof. Guida De Martina, čeprav po-in m raz,,mUlvo tak« družinski člani ugrabljenca, kakor preiskovalci Se st l- S**^ni VI*rajno molčijo ali dajejo protislovne izjave. uh 1. ! na Martinovem domu trajajo |>o dve, tri ure in se jih ka t u'eiu šefi političnega oddcl-kvesture, vaditelji deželnih sek-.... Protiteroristične službe, sociali-,, ':,M vod:te!ji. Tri ure sestanka pa Kr1* *■ se nekaj dogaja za bj.'?*®1’ čeprav se zdi, da se ugra-I glasi]; *C n‘so P°vst'm določeno o- j ni!for?a Pa le obstaja kaka sled in . orice, ki se širijo v zvezi s tem ^dovolj zgovorne. ,nf m..* aR°r P« je gotovo najpomeml)-I gelnaj^est' r*a je v vasici SanfAn-n«« 1 . ^ado pri Pesaru neki otrok stot ’n 'Unesel karabinjerjem li J tina uSrabljenega Guida De Mar-I fj . verjetna mu ga je uspelo vre Va?ai- Voz**a' v katerem so ga pre-p®1, neznano kam. 1 Gre | ^m°- kaj piše na listku. ,jic* hi,*® za nekaj stavkov, ki so na-vtff do J1 s tresočo pisavo: «Sem Gui-1 n’ miru ^artino- Peljal’, so me tod tpp Ne vem, kje sem in kam Pijejo. Pomagajte mil* Foto- jtefejgCMg kopijo listka so nemudoma poslali očetu, poslancu Francescu De Martinu, ki si ga je skrbno ogledal. Dejstvo, da je listek napisan s tresočo pisavo jasno otežkoča ugotovitev, ali gre zares za pisavo Guida De Martina ali pa je tudi to-/iirat vse skupaj le neslana šala Franeesco De Martino je vsekakor Izjavil časnikarjem, ki so ga vprašali za mnenje: «Ne vem. Zelo sem neodločen. Ne morem pa izključiti ničesar.* Vsekakor skušajo pristnost rokopisa ugotoviti v Rimu, na sedežu znanstvenega oddelka policije, kjer razpolagajo z rokopisi Guida De Martina. Kmalu po polnoči so v krogih notranjega ministrstva sporočili časnikarjem, da izvedenci 'izključujejo, da bi listek zares napisal Guido De Martino. Prva površna analiza rokopisa je bila namreč negativna. Možno je, torej, da gre spet za neslano in neokusno šalo «šakalov», ki se, še vedno oglašajo od vsepovsod. V začetku tega poročila smo omenili govorice, ki krožijo v krogih blizu notranjega ministrstva in tudi med nekaterimi socialističnimi voditelji. Po teli govoricali, naj bi ugrabitelji navezali prvi stik z De Martinovo družino in zahtevali denarno odkupnino: pet milijard lir. Iz povedanega bj mogoče izhajalo, da gre za «nepolitično ugrabitev*, čeprav se to marsikomu zdi rie-verjetpo, saj je splošno znano, da De Martinova družina ne živi v u-godju in nima denarja. Posl. De Martino je že prvi dan po ugrabitvi izjavil, da so njegovo edino bogastvo knjige. V zvezj z domnevno zahtevo po denarni odkupnini, kar naj bi dokazalo, da so se ugrabitelji (v tem primeru navadni zločinci) zmotili, so nekateri socialistični voditelji (Signorile, Lezzi) izjavili, da bi tudi v takem primeru «ne odpovedala solidarnost socialistov in drugih demokratov*. Nekateri so, vedno kot av«R H ni f ^,'lt ^ka Ugrabljenega prof. Gnida De Martina Alberta in Alessandra peljejo svojci na kratek izlet, da bi ne doživ- niučnega vzdušja med domačimi zidovi. Otroka ne vesta, da so očeta ugrabili (Telefoto ANSA) hipotezo, omenili možnost nabirke med simpatizerji in člani PST ali tudi druge oblike solidarnosti. Po teh govoricah naj bi bile se daj v teku mrzlična pogajanja z ugrabitelji, kar naj bi upravičevalo zaporedje sestankov na vrhu v De Martinovem stanovanju, kamor so prispeli član tajništva PSI Manca (»Pripravljeni smo na vse,» je izjavil) in drugi voditelji neapeljske federacije. De Martinovi družinski člani medtem odločno demantirajo, da bi kdorkoli zahteval odkupnino za Guida. Guidov brat pa je v dolo čenem trenutku rekel trie: «še ved no ne vemo. kdo ga je ugrabil. Za to rotimo: Pošljite nam svoje zah leve.* Te besede s<5 takoj razumel kot poziv ugrabiteljem, naj se ven dar oglasijo, toda to je Guidov brat pozneje zanikal. Kakorkol' že, vesti, ki prihajajo po nekaj dneh brez pomembnih vesti (če izvzamemo dejavnost običajnih šakalov), so protislovne, toda zanimive. V Rimu krožijo tudi nepotrjene govorice, da so pogajanja med De Martinovo družino (oziroma socialistično stranko) in ugrabi telji že v zaključni fazi in se omenja celo možnost, da bi ugrabitelji osvobodili jetnika v kratkem, tudi jutri ali pojutrišnjem. Tudi to, seveda, De Martinovi svojci odločno demantirajo. Pričakovati je, cla se bodo morda stvari na jutrišnji dan vsaj nekoliko razjasnile, (st.s.) Predsednik Afganistana na obisku v Moskvi MOSKVA, 12. — Afganistanski predsednik Daud je prispel danes v Moskvo. Njegova prisotnost v sovjetskem glavnem mestu ter poudarek, ki so ga dah ob 30. obletnici navezave diplomatskih stikov med SZ in lndi> potrjujejo interes, ki ga v Moskvi pripisujejo tistemu območju azijske celine. Dauda je sprejel sovjetski predsednik Podgorni, ki sta ga spremljala predsednik vlade Kosigin in zunanji minister Gromiko. AMAN, 12. — Jordanski kralj Husein bo 25. aprila obiskal VVashington, kjer se bo sestal s predsednikom Carterjem. V ospredju pogovorov bo položaj na Bližnjem vzhodu ter razvoj dvostranskih jordansko-ameriških odnosov. Zastave KPS na uticah Madrida V Španiji so še vedno v teku manifestacije, s katerimi tamkajšnji demokrati izražajo zadovoljstvo <>b legalizaciji KP Španije. Slednja je danes prejela čestitke centralnega komiteja KP SZ, v kateiih poudarjajo sovjetski komunisti. da pomeni legalizacija partije pomemben uspeli v borbi za novo in demokratično Španijo. Desničarske organizacije so medtem napovedale vrsto demonstracij proti sklepu madridske vlade. V teku je tudi zasedanje vrhovnega vojaškega sveta, ki najbrž razpravlja o posledtcah, ki jih utegne imen legalizacija komunistične partije na špansko politično življenje. Nobena skrivnost ni, da je večina visokih španskih častnikov sprejela vladni sklep o legalizaciji K P.s z dokajšnjim negodovanjem. Na sliki: manifestacija mladih komunistov v Madridu (Telefoto ANSA) Mojsov kandidat za predsednika skupščine OZN NOVI DELHI, 12. — Na ravnokar zaključenem zasedanju koordinacijskega biroja neuvrščenih držav so sprejeli, med drugim, priporočilo, naj bi bilo ministrsko srečanje vseh neuvrščenih držav pred šesto konferenco na vrhu leta 1979 prihodnje leto v Jugoslaviji. Jugoslavija, ki je s številnimi pobudami uspešno sodelovala tudi n* delhijskem sestanku je dobila, poleg kandidature za sedež ministrske konference še eno priznanje, saj je koordinacijski biro neuvrščenih podprl pobudo za kandidaturo šefa jugoslovanske delegacije, namestnika zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazara Mojsova za predsednika prihodnjega 32. zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Delhijsko konferenco pozitivno o-cenjujejo. saj je predstavljala u-spešen dogovor skoraj dveh tretjin članic neuvrščenega gibanja. Udeležilo se je .je 25 članic koordinacijskega biroja in vsaj drugih dvajset opazovalk. Dogovorili so se za intenzivno akcijo, saj bo v naslednjem poldrugem letu vsaj petnajst različnih sestankov neuvrščenih, posvečenih posameznim problemom gibanja. Naslednji sestanek keord, i-cdjskega biroja neuvrščenih bo poleti v afganistanskem glavnem mestu Kabulu, (v.b.) SOCIALISTI IN KOMUNISTI TRDIJO. DA JE GISCARD KRŠIL USTAVO Polemike v Parizu zaradi posega francoskih vojaških letal v Zairu Francoski predsednik skušal po televiziji opravičiti svoj sklep - Sovjetska zveza zanika, da bi se v bivši Kalangi borili kubanski ali angolski vojaki PARIZ, 12. — Francoski tisk posveča danes veliko pozornost odločitvi predsednika Giscarda D'Estain- ga, ki je dal zairski vladi na razpo- 'uskluditi z načeli nevmešavanja lago enajst vojaških letal za prevoz vojaškega materiala, ki je potreben maroškim oboroženim silam, ki jih jo v Zaire kot pomoč predsedniku Mobutuju poslal maroški kralj Hasan II. «Kot da ne bi imel dovolj drugih skrbi in bi hotel dati povod za nove kritike, je predsednik republike nastopil zelo nevarno pot s tem, da je zagotovil svojo pomoč Zairu,* piše neodvisni dnevnik »Le Quotidien de Pariš*, ki se tudi sprašuje kateri so vzroki, ki so botrovali temu sklepu. '''HMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitifiiiifiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiHiiiiiiHiiiiiMniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin DOROTEja NOČEJO SLIŠATI O VLADNI VEČM S KOMUNISTI Polemike v KD po Morovih izjavah o koristnosti političnih sporazumov Srečanje med Manco (PSI) in Gallonijem (KD) - Prihodnji teden odločilen Odpraviti zapreko ' *>pavlil'|no s,,,Ušč(' bo danes raz-j**ki i H Us,av»osti zakona o volte j ln P°HHčni tajnosti. Vprašu-frc(l časom načel turinski R»l v • bllc'ano Vlolantc, ki je — tetf *skav, s°*Iniki, ki s» vodili prc-ijrfe 'f' tu r(1,, 0 Fašističnem prevratništvu jnudj * rtiiva r^en'u obveščevalne službe he«, , Preiskavo o tako imeuova-Koh i* ,cm golpeju« Edgarda Šolava. n Riglja Cavalla trčil ob to v Poletju Fiat. <1 Mlto*4,*"0- te '»ta vojaška in soa j vira na tajnost nepremostljiva o- .-riiiU- Vsabega SW('n*k ali parlamentarna rnin ki ln J1 livadi! Vsak,,Sar. P« naj je bil lo i*! SU(*n*k ali parlamentarna ta* p 8rti||i R* je hotel na stežaj od-Neti,,,as(,,r' ki zakriva ozadje dol-* j rofi strategije napetosti in tc-V v«nc ..iii tal‘i' teč rovarjenja te ali >r\ ji Oas|e) le Preiskovalne službe. Po WI i feč Veljavnih določilih ima nam-Pfistoi., s,rski predsednik edini Vetu prU?t’ (*a pomaga preiskoval-Ijlve „ . 0 h' drugače nepremost- 4avn„ 'N Vendar z izjemo nc-®Nniki i r®nt('jeve izjave, da se *i# vnLt . so na kakršen koli na-*arart| v preiskavo in proces smo- °*a na Trgu Fontana, I (Hiiuis|l;u' sklicevati na to tajnost Si Se n. Predsednik pa zaenkrat 'Nišč,,! Sn’c"o potrdil tega sklepa Jilt vi : aoslei ni noben predsed-■V M«, odgrniti te zavese. *•! preki,V a.,eri Sifar' ko i° izro" eh- * thisiji ,i , ”valni parlamentarni ko-pf* ®is», ||(, 'uuent poln samih «omis-iž PreH °um,lr' ne Andreotti, ki dliČ^ kom nedavnim potrdil veljav- Proci>iaHk(’ in Politične tajnosti 'hvci ,, u 7aradi volil jan ju za dc- W' C at ietiu Fiat j j* v« s 1 jj P*eka LC-na *b v"iaška tajnost za-Fer5 # breprpnii ’e vs'‘m preiskovalcem čd*1: Ul z,nai "dkritje tistih, ki so po- neSatf ^ Snri.a nar<,čili i« ki za kulisa- kj i 5aPetin,,i 1*! Crn« mrežo strategije )rUlP:j diS(.p • Nujno je, da ustavno so-ItaUJJ Nihče 0ncn° odstrani t» oviro. ;oV b»btia ® zabteva, da država raz-,h !r<>ve „S„V!>,e ,ain°sti na. vse ve-liš ^ ; J*^ka , dopustno pa je, da je vo-I .. Politična tajnost ščit txi r«varijo proti državi, (vt) RIM, 12. — Kolesje pogajanj med strankami se počasi začenja premikati, toda v KD začenjajo že prihajati do izraza negodovanja in pozivi k imobilizmu, če že ne k čelnemu spopadu z levico. Zaenkrat je vsa polemika osredotočena ob interpretacijah zadnjih Morovih posegov in še posebej članka v milanskem «Giomu», kjer je predsednik KD pojasnil, da so «politični sporazumi sedaj koristni* tudi «med strankami, ki imajo različne strateške cilje*. Velika večina političnih komentatorjev je mnenja, da dokazuje ta članek novo pripravljenost in odprtost demokrščanskega vodstva. Toda vsi niso istega mnenja in očitno postaja, da so sile znotraj KD, ki te spremembe politične linije nočejo prebaviti. Prvi so se oglasili, kot je skoraj že navada «dorotejci» preko izjav ministra za prevoze Ruffinija in podtajnika stranke Gasparija. «že prav sporazumi, toda zavračamo kakršnokoli možnost vladne večine, v kateri bi‘ bili tudi komunisti,* poudarjata Ruffini in Gaspari, ki skušala izkoriščajoč običajno zavitost Morove frazeologije za različno, čim ožio, interpretacijo Morovega članka. «Za demokristjane,* je izjavil Gaspari radijskemu dnevniku tretje mreže, «je pregrada, preko katere ne moremo in ne smemo, zahteva, naj se ne spremenijo sedanja politična ravnotežja. Moro je, v bistvu, izrazil to misel, čeprav je dodal nekaj odtenkov, ki so značilni za njegov stil.* Resnici na ljubo niso bili odtenki, pač pa/globoka sprememba politične linije, toda Ruffini je kategoričen: «Niti besede več.* Prevozni minister Ruffini je prav tako poudaril, da pravzaprav sta- nje v državi ni tako dramatično, da. bi terjalo »zasilne rešit,ve», kvečjemu »zelo omejene sporazume.* «To pa nikakor ne sme pomeniti vladne večine, ki bi predvidevale sodelovanje med KD in KPI. Naši stranki sta globoko različni, po mnenju naših volivcev pa povsem izključujeta druga drugo.* Zanimivo je, da oba dorotejska prvaka niti z besedo ne omenjata nedavnih izjav predsednika vlade Andreottija, ki so bile prav tako v znaku odprtosti in jasnejše od Mo-rovin. Vsekakor se širi med strankami mnenje, da bo prihodnji teden odločilen1. Pred koncem tega tedna se bodo sestala strankarska vodstva, sledil bo drugi krog dvostranskih pogajanj in pred morebitnim skupnim sestankom vseh tajnikov tudi «navzkrižna srečanja* v dvoje, ' v troje. Na teh srečanjih naj bi definirali, po sklepu programskega dogovora, še vprašanja izrecno političnega značaja, kot so vladne formule. O tem vztrajno kroži govorica, da bodo pogajanja zadevala možnost »nadzorstva nad vlado* in vključitve nekaterih strokovnjakov iz levičarskih vrst. Pred koncem tedna se sestane tudi skupščina demokrščanskih parlamentarcev, ki naj bi vodstvu stranke služila za preverjanje, v kolikšni meri sprejemajo nedavne spremembe v liniji in ugotovijo, do kod lahko popustijo ha pogajanjih s socialisti in levico na splošno. Pričakovanje vlada tudi za govor, ki ga bo tajnik KPI Berlinguer prebral ob zaključku kongresa partijske organizacije v Emiliji - Ro-magni. V okvir priprav na dvostranska srečanja spada vsekakor sestanek med podtajnikom PSI Manco in pod- tajnikom KD Gallonijem. »Prijatelju Galloniju sem predočil nujnost takojšnje obnove naših pogajanj*, Jc nato izjavil časnikarjem Enrico Manca, kajti «prihodnji teden bo odločilen...*. Manca je še poudaril, da problem ni več toliko v iskanju formul, pač pa politične vsebine, ker postavlja pred njihovo odgovornosti velike stranke, ki se morajo sporazumeti o obrambi demokracije v Italiji. CANDIDA CUR/.I Delegacija ZDA v Pekingu PEKING, 12. — Ameriška parlamentarna delegacija, ki je na obisku v Kitajski, kamor jo je povabil zavod za zunanje zadeve, je danes bila pri podpredsedniku kitajske vlade U Ilsien-nienu, s katerim je imela dveur-ni pogovor. V delegaciji je deset parlamentarcev obeh strank ter Chip Carter, sin ameriškega predsednika. Tudi socialistični dnevnik »Le Matic de Pariš* ima enake pomisleke. »Gre za poseg, ki ga je kaj težko notranje zadeve drugih držaV,* pravi in v nadaljevanju ugotavlja, da bi nadaljevanje francoskega posega utegnilo ustvariti nevaren pre-cedens. ki bi lahko še zaostril nevarnost internacionalizacije spopada. Francoski poseg vsekakor kori sti ameriškiip interesom v Afriki prav v trenutku, ko je predsednik Carter dobro pazil, da se ne bi neposredno zapletel v zairsko vojno. Gaston Defferre in Robert Ballan-ger, predsednika socialistične in ko munistične skupine v francoskem parlamentu sta danes izjavila, da je francoski poseg v Zairu brez predhodnega posvetovanja s parlamen tom prava kršitev ustave. V svojih izjavah sta odločno obsodila zadr žanje predsednika republike v zvezi s spopadi v Zairu, kjer se osrednja vlada generala Mubutuja mora boriti proti katanškim upornikom v južni pokrajini Saba. Defferre in Ballanger sta zahtevala razpravo v parlamentu o Giscardovi odločitvi. Predsednik republike je zjutraj sprejel predstavnike vladne večine ter jim poročal o vzrokili, ki so ga prepričali o potrebi francoske pomoči osrednji zairski vladi. Ob koncu pogovora z državnim poglavarjem niso hoteli predstavniki vladne večine dati nobene izjave. Giscard D’E-staing je v televizijski oddaji skušal opravičiti svoj sklep ter poudaril. da se niti en sam francoski vojak ne bori v Zairu, da pa je s svojim dejanjem hotel dokazati a-friškim državam, ki jih ogroža zunanja nevarnost, da jih Francija ne bo pustila na cedilu. Tudi belgijski premier- Tindemans je demantiral, da bi Belgija poslala v Zaire vojaške svetovalce po začetku spopadov v Sabi. S teni je obenem demantiral izjave zairskega predsednika Mobutuja, ki je v pogovoru s časnikarjem tednika «Newsweek» dejal, da sta Belgija in Francija ponudili svoje vojaške svetovalce, da bi prispevali k za-trtju upora v bivši Katangi. Sovjetska zveza je dgues prvič-uradno demantirala, da bi bila na kakršen koli način vpletena v spopade v Zairu. Sovjetska tiskovna agencija TASS trdi. da so vesti o «sovjetski soodgovornosti* v zairskih dogodkih popotnoma absurdne. Med vojaki, lai se borijo v južnem Zairu ni niti enega angolskega ali kubanskega vojaka, pravi TASS. ki nadaljuje, da je v teku obrekoval-na kampanja, katere namen je blatiti Angolo, Kubo in SZ. TASS ugotavlja, da je položaj v Zairu popolnoma jasen, gre za u- por proti osrednji vladi in torej za notranji spor. ki ne zadeva nobene druge države. So pa nekatere za-bližnjevzhodnc in dalji k?-vžhoane sife, ki imajo ves inteies, da bi ustvarile novo mednarodno vprašanje in novo svetovno žarišče napetosti. Ti krogi komaj čakajo, da bi si lahko segreli roke ob ognju, ki so ga sami zanetili, pravi sovjetska tiskovna agencija TASS. Vendar sovjetski voditelji menijo, da je popolnoma nesprejemljivo vsako vmešavanj - zunanjih sil v noti /.hji spooad, ki je v teku v Ža ru. ''sako ljudstv . zaključuje TASS. mora samo urediti svoje notranje zadeve, (if) niiiimiiriimiiitiiiiiiiiiiiiHHMitiMtiiiiHiiiiiiiiniiiuiiiiniiiiiiHntinntiiiiiatiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiitmiiiiiiitiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiig ODLOŽEN PROCES PROTI RRIGAD1STD Milansko sodišče jc sklenMo poslati porotnemu sodišču vso dokumentacijo o rdečem brigadistu Fontani, ki je 19. februarja pri Milanu ustrelil podčastnika prometne policije Ghedinija in ranil agenta Comizzuli-ja. Pred porotnim sodiščem se bo morala zagovarjati tudi Renata Cliiari, ki .je bila s Fontano v avtu, ko jc prišlo do streljanja. Na sliki: thiarijeva in Fontana med včerajšnjo obravnavo (Telefoto ANSA) IIIIIIIMIIIIHtltlllllllllllMIMIIMlilinillMIIIIIIIIMItfimiMIIIIIIIHimiMlllMMIHIHIMIHIMimilllllllUllintllllllll POTOVANJE DAVIDA 0WENA PO AFRIKI Prizadevanja londonske vlade za rešitev rodezijske krize Nezaupanje predstavnikov ljudstva Zimbabveja v britansko posredovanje CAPETOWN, 12. — Britanski zunanji minister Owen je v okviru svojega afriškega potovanja prispel iz Mozambika v Južno Afriko. Pred tem je bil v Tanzaniji, kjer je imel vrsto pogovorov s predsednikom Njererejem ter s predstavniki patriotske fronte Zim babveja. David Owen je pred svojim odhodom iz Tanzanije v Mozambik poudaril, da se je prva etapa njegovega potovanja po Afriki zaključila z dvojnim rezultatom: s popolnim nesoglasjem z voditelji patriotske fronte ter s pozitivnim potekom pogovorov s tanzanijskim predsednikom Njererejem. Britanski zunanji minister je dejal, da je popolnoma nesprejemljiva zahteva patriotske fronte, da bi bila edina predstavnica Rodezije na pogajanjih z Veliko Britanijo. Britanska viada meni, je dejal David Ovven. da morajo biti vse strani, ki so vpletene v rodezijsko krizo, polnopravno zastopane na katerem koli pogajanju za rešitev spora. Vodja najpomembnejše gverilske organizacije Zimbabveja Robert Mu. gabe je ob koncu pogovorov, ki jih je imel z Ovvenom, poudaril, da predstavniki patriotske fronte nima jo nobenega zaupanja v možnost Velike Britanije, da bi dosegla popoln prehod oblasti v roke afriške večine ter je še enkrat pribil, da je rešitev rodezijske krize mogoča samo z oboroženo zmago ljudstva Zimbabveja. Kar zadeva pogovore s tanzanijskim predsednikom Njererejem je Owen izrazil dokajšnje zadovoljstvo. Šef britanske diplomacije je dejal, da med stališčem Tanzanije in Velike Britanije glede krize v Rodeziji ni bistvenih razlik. Tanzanijski predstavniki pa so dejali, da o pogovori n med Ovvenom in‘Njererejem ne bodo objavili nobenega uradnega sporočila. Predsednik rodezijske rasistične vlade lan Smith je v nekem južnoafriškem dnevniku . obtožil predsednike afriških držav, s črnsko večino, <)a ovirajo politično rešitev rodezijske krize. V zvezi s potovanjem britanskega zunanjega ministra Ovvena pa je Smith dejal, da bo s pozornostjo proučil nove predloge, ki jih Ovven prinaša, vendar je izrazil pomisleke o uspehu njegove misije, (if) KARTUM. 12. — Sudan je danes zavrnil etiopske obtožbe, po katerih naj bi slednja bila žrtev agresije sudanskih oboroženih sil. Sudanska vlada trdi, da so etiopske obtožbe popolnoma neosnovane in da sodijo v okvir zarote, ki so jo etiopske oblasti organizirale proti Sudanu. Predsedstvo Jugoslavije o polo/aju jugoslovanskih manjšin v tujini BEOGRAD. 12. - Podpredsednik Vidoje Žarkovič je vodil današnjo sejo predsedstva Jugoslavije, ki so se je poleg članov udeležili predsedniki in predsedstvo republik in pokrajin ter drugi zvezni funkcionarji. Na podlagi stališč zveznega sveta za mednarodne odnose, so razpravljali o nekaterih vidikih uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Obravnavali so tudi odnose s sosednimi državami in pri tem namenili pozornost položaju in pravicam jugoslovanskih manjšin, ki živijo za mejo, vendar sporočilo a seje o tem podrobneje ne govori. Rečeno je le. da so ugodno ocenili dr-,edanio politiko Jugoslavije na tem področju. Poleg tega so razpravljali tudi o bližnjem obisku gva-janskega predsednika v Jugoslaviji. TRŽAŠKI DNEVNIK DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV OBISK V SR SLOVENIJI IN KRAŠKI REZERVATI Bo deželna komisija povabila na posvet tudi druge predstavniške organizacije Kraševcev? V prihodnjih dneh bodo na sedežu dežele številni sestanki svetovalskih komisij, ki bodo poglobile razna vprašanja in zakonske predloge pred končno razpravo in odobritvijo v deželnem svetu. Danes se sestanejo posebna komisija za vprašanje obnove po potresu porušenih krajev in peta stalna komisija, ki bo razpravljala o popravkih k okvirnemu deželnemu zakonu o pomoči potresencem še jutri in pojutrišnjem. Tretja svetovalska komisija pa bo danes opravila obisk na šoli s celodnevnim poukom v Ogleju, da se neposredno se-znanj z njenim delovanjem v perspektivi uvedbe takih šol na vsem deželnem ozemlju. Načelniki skupin se prav tako sestanejo danes pod predsedstvom Pittonija. da se dogovorijo o koledarju dela deželnega sveta in o podrobnostih uradnega obiska, ki ga bo opravilo njegovo predstavništvo v kratkem v Sloveniji. Jutri bo pa prva deželna komisija sprejela predstavnike enotne sindikalne zveze, deželnega združenja industrijcev, naturalističnih društev Italia Nostra, World Wildlife Fund in Pro Natura Carsica ter zadrugo «Kras», da sliši njih mnenje o od-borovem osnutku deželnega izvršilnega zakona po Belcijevem državnem zakonu o kraških rezervatih. Pred dnevi so komisiji sporočili svoja uradna stališča (da ni treba nobene nove posebne ustanove, ker je kraška gorska skupnost pristojna po zakonih in statutu skrbeti za ohranjevanje naravnega okolja) predstavniki skupnosti in tržaške pokrajine. Pričakovati je, da bo komisija čimprej povabila na posvet še ostale predstavniške organizacije Kraševcev, kot so SKGZ. obe Kmečki zvezi, zadruga «Naš Kras*, Slovensko gospodarsko združenje in druge. Odbor za gospodarstvo SKGZ o naravnih rezmalih na Krasu Sinoči se je sestal odbor za gospodarstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je obravnaval vprašanje kraških naravnih rezervatov v zvezi s ponovno predložitvijo osnutka deželnega izvršilnega zakona. V uvodu je predsednik Boris Race obnovil potek zakonodajnega postopka od Belcijevega državnega zakona do dveh umaknjenih predlogov deželnega odbora ter poročal o stališčih in posredovanjih rSKGZ in včlanjenih organizacij. Po obširni razpravi, ki je izhajala iz novih razmer po osimskih sporazumih in iz že izraženih mnenj v okviru ponovnih posvetovanj, ki jih je sklicala deželna uprava, je odbor za gospodarstvo SKGZ potrdil že večkrat izraženo dosledno stališče, da mora biti zaščita naravnega okolja le »aktivna*, ne pa o-mgjevalna, da morata biti omogočena dejanska soudeležba in soodločanje prizadetega prebivalstva in sa med obmejnimi območji. Za to pa ni potrebno ustvarjanje nobenih novih ustanov, ki bi jih Kraševci ne čutili kot svoje. Ta stališča bo SKGZ še poglobila in tolmačila deželni upravi, ka bo, kot je pričakovati, poklicana na- posvet k pristojni komisiji deželnega sveta. • Včeraj so v pasaži poslopja v Ul. Coroneo 5 odprli novo javno telefonsko govorilnico z desetimi kabinami. V govorilnici so nameščeni telefoni za krajevne in avtomatske medkrajevne pogovore, medtem ko ne bo mogoče zahtevati medkrajevnih pogovorov preko centrale. Nova tel. številka otroške bolnišnice Uprava deželne otroške bolnišnice obvešča, da bo jutri, 14. aprila, imela novo telefonsko številko in sicer 7695. V ZNAK PROTESTA ZARADI UGRABITVE DE MARTINA DANES TUDI V NAŠEM MESTU POLURNA PREKINITEV DELA Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE Letak šentjakobske sekcije Komunistične partije Italije Tajništvo deželne federacije CGIL. CISL-UIL poziva vse delavce v deželi Furlaniji . Julijski krajini, naj danes prekinejo za pol ure delo v znak protesta zaradi provokatorske ugrabitve Guida De Martina. Ugrabitev hoče s silo preprečiti — je rečeno v pozivu sindikalne zveze — vzpostavitev novih medrazrednih odnosov v državi, za katere se borijo milijoni delavcev. V tovarniških skupščinah naj delavci izrazijo svojo enotnost in voljo, da se demokratično življenje ohrani in krepi. Šentjakobska sekcija KPI .je sinoči v zvezi z današnjo stavko izdala letak, v katerem poudarja, da so ugrabitelji De Martina že doživeli bud poraz ob splošni stavki, ki je bila pretekli četrtek dopoldne v Neaplju. Letak dodaja, da predstavlja napad na voditelja demokratične stranke, kakršna je PSI, napad na ustavni sistem in torej na svobodo vseh, tudi nas Tržačanov, katerih očetje in dedje so se vneto borili za to, da bi osvobodili mesto in vso državo izpod fašističnega jarma. Le- tak končno poziva vse delavce in demokratične sile, naj pospešijo svoja prizadevanja za dosego večje demokratizacije v javnem življenju in za u-mestitev nove in enotne vlade, ki naj jo sestavljajo predstavniki vseh u-stavnih strank in torej tudi KPI. ZARADI NASILJA V DRŽAVI Protestna resolucija Sindikata slovenske šole Na sinočnji seji je odbor sindika ta razpravljal tudi o valu nasilja, ki je zajel državo in spravlja v nevarnost republiške demokratične u-stanove. Zato je izglasoval protestno resolucijo, s katero se pridružuje sindikalnim konfederacijam v obsodbi nasilja. Ob zaključku je odbor izglasoval tudi solidarnostno izjavo poslancu De Martinu, kj je svoječasno kot vladni podpredsednik izkazal Sindikatu slovenske šole svojo naklonjenost. HMMMIMMMMMMMMMMUMMMIHMMHHMMHIHMMMHMMIMMHMMMMMMMMMMMHMMMMMMHHMHHMMMMHMMIMMMMHHHMHHMHMMHHMHMHHHHMMHMMMMHMII PRVI D A IS TEČAJA ZA SLOVENSKE VRTNARICE Pomembnost predšolskega pouka za celovitejši razvoj otroka Zavzemanje sindikata slovenskih šolnikov za boljšo ureditev zavodov in položaju osebja - Včeraj dve predavanji prof. Irene Levičnih Seminar za otroške vrtnarice, ki se je včeraj pričel v Kulturnem domu. načenja dva vrst vprašanj: najprej strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljic, nato pa še zapleteno in skrajno neurejeno sindikalno problematiko. Ravno razgovoru o pe rečih vprašanj na katere naletijo učiteljice dan dnem, stanju v otroških vrtcih in zahlevah staršev iz raznih občin oziroma mestnih predelov, bo posvečen sobotni dopoldan. Take je v svojem kratkem pozdravnem govoru naglasila prof. Vesna Sandal j - Jogan, članica sindikata slovenskih šolnikov, ki je p-ipravilo petdnevni tečaj. Prvotni razpored so namreč nekoliko spremenili in v prvi dan uvrstili dve predavanji, zato da bi našli prostor tudi za razpravo o tečaju samem in o splošnih vprašanjih. Zaustavila se je še ob težavah, na katere so naleteli organizatorji pri šolskih oblasteh in o katerih smo že poročali. Vsekakor je treba nerazumevanje do otroških vrtcev vključiti v širši, državni okvir, kjer se nikjer ne obravnava jo v celoti, temveč razkosano po tistih ustanovah, ki so zanje odgovorne. Za slovenske javne vrtce v tržaški pokrajini pridejo v poštev občinske uprave in pa ONAIRC, čigar razpust je že določen na 30. maj, ko bo upravo rrevzela država in končno mogla in morala vnesti poleg izboljšav za osebje, tudi ne- da je treba usklajevati zaščito Kra- immillllimiMMimMIHmillllllimilimHIIIMIMIIIMMiMIMIMIIimHIIMMIIHIllIMMIMIIIMmiHIIIUHIIMimiHI PO POSVETOVANJIH S KRAJEVNIMI UPRAVAMI KONZORCIJ ZA PREVOZE PRED VAŽNIMI SKLEPI Prihodnji ponedeljek se sestane skupščina konzorcija Med drugim bo razpravljala o spremembi tarif Medobčinski konzorcij za prevoze je pred pomembnimi odločitvami, zato se je njegova dejavnost v zadnjih dneh obnovila s pospešenim ritmom. Konzorcij se namreč sooča z resnimi finančnimi problemi, obenem pa se spoprijema z vprašanjem prevoznih tarif in delne preureditve prvozne službe. O vsem tem bo prihodnji ponedeljek razpravljala skupščina konzorcija, V okviru te dejavnosti so v teku posvetovanja upravnih organov konzorcija s predstavniki občin in pokrajine. Od teh posvetovanj pričakujejo predloge za učinkovitejše reševanje številnih zapletenih vprašanj. Predsednik skupščine Campagna in predsednik upravne komisije Rossi sta se včeraj sestala v pokrajinski palači s pokrajinskim predsednikom Ghersijem in podpredsednikom Mar-tonejem ter jima obrazložila položaj konzorcija. Pokrajinski upravi sta v tem okviru predlaga, naj prouči možnosti za vključitev v konzorcij. Pokrajinska upravitelja sta si bila enotna v mnenju, da so za rešitev konzorcija iz krize potrebni novi posegi in da je tudi pokrajina dolžna pri tem prispevati svoj delež, vendar sta tudi dejala, da je treba predlog o pristopu pokrajine v konzorcij poglobiti skupno z vsemi političnimi silami v pokrajinskem svetu. , , , , Skupščina konzorcija bo, kot reče-no, v ponedeljek, 18. aprila, ob 17.30, v dvorani pokrajinskega sveta. Po poročilu predsednika bo skupščina razpravljala o raznih sklepih upravne komisije, o porazdelitvi letnih prispevkov med občine članice konzorcija, o sindikalnem dogovoru iz dne 14. februarja letos, ki zadeva vključevanje osebja prevoznega sektorja v splošno mešano službo podjetja ACEGAT, o spremembi tarif ter o preureditvi prevozne službe ob praznikih po 21. uri. Osem milijonov čaka na srečnega dobitnika Kljub upadanju kupne moči lire J« prijetno, če imaš osem milijonov žepu, nekoliko manj prijetno pa je, če jih imaš ne da bi za to vedel. V našem mestu kroži nekdo, ki bi mu mimogrede našteli to vso to. Moral bi le Dredložiti v uradih Enalotta odrezek z zmagovitim stolpcem, na katerega je stavil 26. marca v baru Lidio v Ul. D'Alviano. Doslej se še ni javil. Pozaba, ali kaj drugega? Pokrajinski urad Ena-lotto v Ul. Giulia vsekakor poziva srečnega dobitnika naj se zglasi preden zapade rok za dvig. kaj enotnih smernic v vodenje vrtcev in v njihovo metodiko, ter izdati ustrezne zakonske predpise. Še enkrat pa moramo navesti dejstvo, da sta ONAIRC in tržaška občinska uprava zahtevala pristanek staršev, da bi se vzgojiteljice lahko udeležile tečaja, kar jasno kaže na podcenjevanje vloge otroških vrtcev in dela v njih. Vsekakor pa marsikdo ne pojmuje še ot”oških vrtcev kot predšolske vzgojne zavode, temveč kot zatočišče otrok zaposlenih staršev. Zato tudi v večini držav vključujejo v šolsko obdobje in programe časa od vstopa v osnovno šolo, ne upoštevajo pa male šole ali otroškega vrtca. To je bilo razvidno iz pregleda stanja po evropskih državah, ki ga je v svojem prvem včerajšnjem predavanju norlala prof. Irena Devičnikova. Vendar pa se jim drugod po svetu posveča veliko več pozornosti kot v Italiji, čeprav tudi pri nas zasledimo nekaj vidnejših premikov. Malokdo s teoretske plati danes osporava pomembnosti informacij, ki jih otrok prejema od tretjega pa do šestega . sedmega leta starosti, precej razhajanj pa je v načinu podajanja le-teh. Prav vzgojni načrt za priprava otrok za šolo je bila tema drugega predavanja prof. Levičnikove, ki je tudi z- no-valu program celotnega tečaja. Poudarila je da morajo načrti upoštevati specifične zahteve okolja, vsebovati pa morajo nekatere bistvene elemente kot so poučnost, žaba va, -umetnostna in telesna vzgoja. Otroke pa je treba navajati tudi k samostojnemu izražanju, ne samo k reprodukcijskemu, ki pušča otroka v vzgojiteljičevi odvisnosti ter ne krepi otrokove osebnosti. Veliko podatkov in zamisli je prof. Levični-k.7va navedla vzgojiteljicam v premislek, da bi svoje delo smotrneje načrtovale in opravljale, vendar pa mnogim težavam ne more biti kas ne učno osebje, n$ sindikat. Pri tem mislimo na prostorske težave, na pomanjkanje igrišč, da o bazenih in podobnih »razkošjih* ne govorimo. Danes se bo tečaj nadaljeval s teoretsko - praktičnim predavanjem o igračah in njihovem pomenu ter možnosti lastnoročne izdelave, ki je hkrati cenejša in bolj odgovarja v’-nim potrebam. • Občinska smetarska služba nadaljuje s temeljitim čiščenjem mestnih ulic in trgov. Zato bodo danes od 14. do 16. ure zaprli za promet Ul. Caorin; Ul. Castaldi med Ul. Mulino a Vento in Ul. della Guardia: Ul. Gfuliani med Ul. del Rivo in Ul. Castaldi; Ul. della Guardia med Ul. del Rivo in Ul. Castaldi; Ul. della Scalinata med Ul. del Rivo in Ul. Castaldi; Trg Puecher. PROGRAM SEMINARJA za vzgojiteljice do 16. aprila v Kulturnem domu Danes, 13. aprila: Igrače, njihov pomen in vloga v predšolski vzoji - Nina Japel. Jutri, 14. aprila: Vzgojna sred stva za uresničevanje vzgojno - izobraževalnega programa - Boža Jelen. Petek, 15. aprila; Jezikovna vzgoja predšolskega 'otroka -Irena Levičnik in Boža Jelen. Sobota, 16. aprila: Vzgojni1 načrt za pripravo otrok za šolo - Irena Levičnik. Predavanja bodo trajala pet ur. Sindikat vabi vse vzgojite- ljice, naj se jih udeležijo. MAJA SE PRIČNE V GLEDALIŠČU VERDI SIMFONIČNA SEZONA Bogu! repertoar . Letošnjo sezono označujeta prisotnost mladih dirigentov in sodelovanje zltora z orkestrom Včeraj je bila v časnikarskem krožku v Trstu tiskovna konferenca, ki jo je sklicalo ravnateljstvo gledališča Verdi. Na tiskovni konferenci je ravnatelj gledališča Giam: paolo de Ferra predstavil spomladansko koncertno sezono za letošnje leto. Prvi koncert bo 6. maja, dirigiral ga bo Francesco Molinari Pradelli, ki sodeluje z gledališčem Verdi že 40 let. Letošnjo sezono označujeta sodelovanje zbora z orkestrom in pa prisotnost mladih dirigentov, kot so Holandec Hubert Soudant, Izraelec Daniel Oren in Italijan Riccar-do Chailly. Poleg omenjenih dirigentov bodo v letošnji sezoni sodelovali še Gianfranco Mašini, Ralph Weikert in Gabriel Chmura. Samostojen recital bo imel pianist Ni-kita Magaloff, kot solisti pa se bodo predstavili pianista Roberto Cap pello in Christian Zacharias. violi nist Franco Gulli ter pevci Gahr el-le Fuchs, Karl Markuš in Kurt Ryd/. Na letošnjem sporedu so skladbe številnih znanih komponistov kot so Liszt, Chopin, M. Ravel, Verdi, Čajkovski, Mozart. G Mahler, Rossini. Brahms in drugi. Poseben koncert bo posvečen 150-letnici smrti L. van Beethovna. Vsak koncert bodo ponovili enkrat, predvideni so posebni popusti za študentske abonmaje. Medtem ko pričenje simfonična sezona, se je zaključila lirična. Gledališče Verdi je operno sezono zaključilo s precejšnjo pasivo, spodbudno pa je, da je operne predstave obiskalo skupno 130.000 gledalcev. Podatek izpričuje veliko zanimanje tržaškega občinstva za operno glasbo. «Opozorilno» pismo Predstavniki organizacij «CAI — XXX. Ottobre*. »Libumia*, «WWF», ‘Alpina dclle Giulie», »Soc. Adriatica scienze*. »Italia nostra* in Miramar-skega morskega parka so poslali predsedniku vlade .predsedniku deželnega sveta, predsedniku deželnega odbora, tržaškemu županu, prefektu, pokrajinskemu zdravniku, občinskemu zdravstvenemu funkcionarju, višjemu odborniku za spomeniško varstvo in predstavniku ustanove EZIT svarilno pismo, v katerem omenjajo italijansko -jugoslovanski dogovor glede industrijske proste cone na Krasu, opozarjajo na razne zakonske predpise o zaščiti narave in okolja in na škodljive posledice industrijskih obratov na Krasu. če se ne bi spoštovali vsi zadevni zakoni. V pismu je med drugim tudi pripomba. da v omenjenem predelu Krasa, iri sicer v Bazovici. Gropadi, Padričah in Trebčah, prebivajo «pretežno pripadniki slovenske jezikovne manjšine*, in da bi novi industrijski obrati ter naselja povzročili nepopravljiv preobrat v socialnem kontekstu in okolju, v katerem živi slovenska manjšina. Kajti, tako je napisano v pismu, naselili bi kar »nad 100.000 novih prebivalcev*. kar bi zaradi pomanjkanja zazi- dalnih ' površin povzročalo tudi ogromne težave. Seveda (op.ur). če bi hoteli na Krasu spet zidati nova naselja, kot so jih pred leti, ko se omenjene organizacije sploh niso zmenile za ‘pretežno slovenske* vasi in Kraševce. Uslužbenke tržaške pokrajine o vlogi in pomenu ženske Na pobudo pokrajinske uprave bo jutri ob 17. uri v sejni dvorani pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso v Ul. I-a Marmora 13 javno zborovanje pokrajinskih uslužbenk. Poleg razgovora o vlogi, teži, delovnih pogojih in zahtevah žensk, ki so zaposlene na upravnem področju, v raziskovalnih inštitutih ali v zdravstveno-socialnih službah, ki spadajo pod okrilje tržaške pokrajine, bodo udeleženke načele tudi splošna vprašanja o današnji vlogi in položaju ženske v delovnem okolju, v družini in širše v družbi. Zborovanju, katerega se lahko udeleži vsakdo, bo prisostvovala Ester Pacor. prva ženska, ki je bila imenovana za tržaškega pokrajinskega odbornika Pirandellova igra v gledališču Rossetti Huda nesreča v Ul. Flavia Izsiljevanje prednosti je bilo vzrok hude prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj okrog 16. ure v Ul. Flavia. nasproti občinskega stadiona. Žrtev nesreče je bila 35-letna Silvia Lovriha por. Baruzza iz Ul. Piccardi 52. ki je bila pri vsej zadevi nedolžna. S svojo bianchino se je peljala proti Domju, ko je iz stranske ulice Domus Civica lahkomiselno privozil 56-letni Emilio Gotti, stanujoč v isti ulici, ženska je sicer pritisnila na zavore, toda na spolzkih tleh je dalo malemu vozilu še več zaleta. Silovito je trčila v Gottijev volksvvagcn, da jo je odbilo na drugo stran cestišča, tedaj pa je vanjo treščil še avtomobil A Ul, ki ga je upravljal 19-letni Roberto Ra-gogna iz Ul. Milano 27. Iz popolnoma razbitega avtomobila so Lovrihovo potegnili bolničarji Rdečega križa. Po naglem prevozu v glavno bolnišnico so jo sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so ji ugotovili zlom leve stegnenice ter globoko rano na levi roki. Zdraviti se bo morala približno 50 dni. OBVESTILO OBČINE DOLINA Vsak vinogradnik, ki namerava razstavljati svoje vino na 21. vinski razstavi'v Dolini, ki bo 7., 8., 9. in 10. maja, naj prinese vzorec vina na županstvo do sobote, 16. a-prila. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Udeleženke tečaja v Kulturnem domu med pozdravom prof. Joganove ...............................................................Hlinili.........*«".um.. ZAKLJUČILI SO PROCES ZARADI POSKUSA UGRABITVE ROBERTA HAUSBRANDTA Devet let zapora za Bertolija in Cattarina Obsojena tudi na dve leti prisilnega dela - Tri leta in osem mesecev zapora za Roso Padovan lndustrijec Roberto Hausbrandt Devet let zapora za Roberta Bertolija in Paola Cattarina ter 3 leta in 8 mesecev zapora za Roso Padovan: to je kazen, ki jo je tržaško sodišče (predsednik Visalli, prised-nika Cola in Pispisa, tožilec Coas-sin, zapisnikarica Egle Mejak) naložilo trem obtoženim poskusa ugrabitve tržaškega industrijca Roberta Hausbrandta. Sodniki so poleg tega obsodili Bertolija in Cattarina. ki so ju z razsodbo proglasili za nepoboljšljiva kriminalca, na najmanj 2 leti prisilnega dela, na 2 milijona lir globe in na dasm.rtno prepoved opravljanja javnih služb, Roso Padovan pa še na 500 tisoč lir globe in na prepoved opravljanja javnih služb za 5 let. Končno je sodišče odredilo zaplembo orožja in potrdilo začasno zaplemba denarja in nekaterih drugih predmetov kot jamstvo za plačilo globe in poravnavo sodnih stroškov; končno pa n sodniki prekinili sodni postopek proti trem obtožencem zaradi nedo voljenega vstopa v park Hausbrand- tove vile, ker tržaški industrijec ni vložil prijave. Razsodbo je predsednik Visalli prebral ob 22.15. po manj kot polurnem posvetovanju sodnega zbora. Obtoženci so jo poslušali, ne da bi treznili z obrazom in so takoj nato odšli iz dvorane: oba moška v spremstvu karabinjerjev v zapor, medtem ko je Padovanova na začasni svobodi. Tako visokih kazni o-čitno niso pričakovali, kot jih ni pričakoval nihče, saj so celo višje od zahtev tožilca dr. Coassina. Včerajšnja razprava se je začela z zaslišanjem devetih prič, večinoma ka-abinjerjev, ki so potrdili zapisrike o preiskavi. Sodni zbor si je nato ogledal samokrese in druge predmete, ki so bili skriti v parku Hausbrandlove vile, nakar je odv. Moro ponovno predlagal sodni ogled Hausbrandto-vega parka, kar je sodišče zavrnilo. Popoldanska razprava se je začela z govorom državnega tožilca (ir. Coassina, ki je osvetlil tiste okoliščine, ki, po njegovem mnenju, nesporno pričajo o odgovornosti obtožencev za poskus ugrabitve. Predvsem je dejal, da so predmeti, ki so jih obtoženci skrili v park Hausbrandtove vile, »orodje* za ugrabitev in ne za tatvino slik. K temu je nanizaj še vrsto okoliščin, ki so po njegovem mnenju neprimerne za tatvino slik: dejstvo, da je Bertoli prišel v park prav ob uri, ko sta se Hausbrandtova običajno vračala domov, ugotovitev, da obtoženci niso bili seznanjeni i vrednostjo umetnin iz Hausbrandtove galerije, organizacijo podviga, s prisotnostjo dveh po radiu povezanih avtomobilov, veliko število ogledov parka pred 29. januarjem, nesoglasje v izjavah obtožencev v tem, kako naj bi vlomili v galerijo in drugo. Iz teh razlogov je dr. Coassin zahteval obsodbo vseh treh obtožencev in sicer Bertolija in Cattarina na 8 let in pol zapora, 600.000 lir globe in dve leti prisilnega dela, Rose in na Padovan pa na 3 leta zapora 300.000 lir globe. Sledili so govori šestih zagovornikov. Pognicija za Roso Paaovan, Sa-lette, Alberinija in Mora za Cattarina ter Amodea in Sorgata za Bertolija. Njihovi posegi so si bili zelo podobni, saj so vsi obravnavali dogodek kot celoto in niso ločili vloge posameznih obtožencev. Zagovorniki so se izrekli za popolno oprostitev Rose Padovan in tudi ostalih dveh obtožencev, za katera pa so v podrejeni vlogi omenili možnost obsodbe zaradi poskusa tatvine. To je bila tudi njihova osnovna teza. saj so predvsem naglasili, da je prišla Rosa Padovan v Trst samo zato, ker jo je naprosil Roberto Bertoli, ki nima vozniškega -dovoljenja. Kar pa zadeva poskus u-grabitve. so zagovorniki ovrgli to tezo; naglasili so predvsem, da sta prišla Cattarin in Bertolijeva žena v Trst z lastnima avtomobiloma, kar pa se ob ugrabitvah ne dogaja, saj se ugrabitelji vedno poslužujejo ukradenih avtov ali vsaj ponarejenih evi denenih tablic. Sinoči so v gledališču Rossetti u-j 'zorili Pirandellovo igro iVestire gli ignudi». V glavnih vlogah sta igrala Anna Maria Guarnieri in Gabriele Ferzetti. Delo je režiral Mario Missiroli. Predstava je imela precej napak i.i kompleksna Pirandellova problematika ni prišla povsem do izraza. Izmed gledalcev je zadovoljil le Gabriele Ferzetti, ostali so Pirandellove like preveč karikirali, igra je potekala na robu melodrame. Klišejska karakterizacija, pretirano gestikuliranje, kričanje in ■odobni «rekviziti» kvarijo pre več del, tudi Pirandello ni tokrat zbežal nevarnosti, da igralci in seveda režiser pokvarijo marsikateri del. Scena ni bila preveč posrečena, videli smo nekaj nepotrebnih banalnosti. Redki glasbeni vložki so bili zopet bolj primerni za solzavo igrico kot za Pirandellov kompleksen svet. Gledališča SSU Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s. predstavo Anonima Venezia-na ‘BENEČANKA danes 13. t.m., ob 17 uri; jutri, 14. t.m., ob 18. uri; v petek. 15. t.m., ob 19.30; v soboto, 16. t.m.. ob 17. in 19.30 v Celju. ROSSETTI Danes ob 20.30 v abonmaju odrezek 6 ‘Vestire gli ignudi* Pirandella. Nastopata Anna Maria Guarnieri. Gabriele Ferzetti. Režija Mario Missiroli. Rezervacije za vse predstave pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Od jutri bo skupina Teatro Labora-torio iz Verone predstavila »Briccatira-kamerame*. Režija E. M. Caserta. Veljajo odrezki Auditorium. VERDI Drevi ob 20. uri predzadnja ponovitev opere «Luisa». Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). Jutri ob 20. uri za red A za parter in lože ter C za galerije in balkon premiera Verdijeve opere «A1DA». Dirigiral po bo Frar.cesco Molinari Pradelli. režiral pa Giancarlo Menotti. V glavnih vlogah bodo nastopili Seta Del Grande, Bianca Berini, William Johns, Silvano Carroli, Maurizio Maz-zieri, Ferruccio Furlanetto, Dario Zerial in Gianna Jenco. Orkester, zbor in plesna skupina gledališča ‘Verdi*. Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice za se prosta mesta. Včeraj-danes Danes, SREDA, 13. aprila IDA Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 18.48. — Dolžina dneva 13.25. — Luna vzide ob 2.51 in zatone ob 13.56. Jutri, ČETRTEK, 14. aprila ,, ... VALERIJA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatur^ 12,2 stopinje, najnižja 4,8, ob 19. uri 9 stopinj, zračni pritisk 1014.4 mb ustaljen, nebo 8/10 oblačno, vlaga 63-odstotna, brezvetrje, morje skoraj mimo, temperatura morja 11,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 12. aprila se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 31 oseb. UMRLI SO: 82-letni Giovanni Do-dich, 75-letni Iginio Derdini, 69 letna Bianca Lavrenčič vd. Pahor. 69-letni Giuseppe Požar, 74-letni E-fisio Cui. 89-letni Mariano Borghe-se, 77-letna Maria Trost vd. Ce-rovac, 67-letni Bruno Della Croce, 48-letni Arduino Prodan, 85-letna Josipina Mokole vd. Carli, 35-letni Edoardo Valentini, 75-letni Mario Pacor, 50-letna Rosa Porporati, 88-letni Giovanni Argenti, 78-letni Francesco Sain, 82-letni Amedio Polla-strelli, 8 l-letni Alberto Secoli, 66 letni Alfio Argentin, 80-letna Antonia Meladossi por. Verson, 67-letni Giovanni Fabris, 85-letna Maria De-nich vd. Jugovaz, 88-letna Maria Bean vd. Pipp. 65-letni Vittorio Fo-scarini, 76-letna Luigia Pieri por. Merluzzi, 55-letni Luciano Natali 78-letna Cesira Radin, 83-letni Antonio Gosdan, 77-letni Pasquale An-gelastri, 75-letna Candida Gilberti vd. Ramondini, 68-letni Marco Bi biča, 78-letna Antonia Jacovaz vd. Petretic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. Y* NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLIT ICNE VEDE »P1NKO TOMAŽIČ* V TRSTU Danes, 13. aprila 1977, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ulici Pe-tronio 4 večer z naslovom: ČLOVEK ZEMLJA UMETNOST Govoril bo slikar JOŽE CESAR Vljudno vabimo k udeležbi! GLEDALIŠČE «F. PREŠEREN* BOLJUNEC Od 16. aprila do 10. maja razstavlja akademski kipar iz Kočevja STANE JARM Otvoritev bo v soboto, 16. t.m., ob 18. uri. Vljudno vabljeni! Kino La Cappeila Underground 19.00 in 21.30 »H settimo viaggio di Simbad*. Barvni film. Movie Club 77. (V Domu študenta A, Ul. Fabio Severo 158, tel. 53223) Ob 16.00 Camerinijev «Come le fo-glie», Isa Miranda. Ob 17.30 Alessan-drinijev »Giarabub*. Ariston Danes zaprto. Mignon 16.00 »Centro della terra — continente sconosciuto.* Peter Cu-shing, Doug McClure. Nazionale 15.30 Walt Disneyev «Pinoc-chio* in »La volpe d'argento». Grattacielo 16.00 »I 2 superpiedi quasi piatti*. Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Eenice 16.00 «Sfida a White Buffalo*-Charles Bronson in Will Sampson. Barvni film. Excelsior 16.00 «La stanza del vesco-vo». Ugo Tognazzi, Ornella Muti-Prepovedan mladini pod 14. letom-Barvni film. Eden 15.30 «Un borghese piccolo pic' colo*. Alberto Sordi, Shelley Winter?-Prepovedan mladini pod 14. letom- Ritz 15.30 »Ultum bagliori di un ere-puscolo*. Burt Lancaster, Richard VVidmark, režija Robert AldricH- Aurora 16.00 «La notte dell'aquila». M-Caine in D. Sutherland. Barvni film- Capitol 16.00 VValt Disney: «La gani! della spider rossa*. Cristallo 16.00 »Corvo rosso non avrai il mio scalpo*. Robert Redford. Moderno 15.00 »Cassanlra Crossing*-Burt Lancaster, Sofia Loren, R. Har' ris. Barvni film. Filodrainmatico 16.00 »Universo proi-bito*. Prepovedan. mladini pod Izletom. Barvni film. Ideale 16.00 «Getaway», Steve Me Quen, Ali McGraw. Barvni film. Impero Danes zaprto. Vittorio Vcncto 16.30 «11 letto in pia*' za*.-Rosanna Podesta, Renzp Monta-gnani. Prepovedan mladini pod Izletom. Barvni film. ILidio 16.00 «Trash — i rifiuti di Ne*1 Vork*. Joe Dalessandro. Prepovej dan mladini pod 18. letom. Barvni Abbazia 16.00 «Los Angeles 5. distretto di polizia*. W. Holden. Barvni film- Astra 16.00 »Un genio, due compari * u i pollo*. Terence Hill. Barvni film- Volta (Milje) 17y00 «Cheyenne». Wood Stobe. Barvni film. Razna obvestila Kolektivi slovenskih študentov pfa' va, ekonomije in filozofije sklicujej jo za ponedeljek, 18. aprila, ob 15™ v avli «0» v pritličju glavne stavk? nove univerze zborovanje slovenski11 univerzitetnikov vseh fakultet. Poleg izmenjave informacij 'f mnenj o delu na nekaterih fak"1' tetah, predvsem v okviru pripi-3* na fakultetne konference, se bon1" pomenili o smernicah in načrtu eP la slovenskih visokošolcev v na’ slednjih mesecih. Konzorcij pridelovalcev vin tr?a. ške občine vabi člane na redni obe1” zbor, ki bo na sedežu konzorcija ^ 17. t.m., ob 10.30 v prvem in ob uri v drugem sklicanju. Odbor. V nedeljo, 17. t.m., bo ob 17. urf * Marijinem domu pri Sv. Ivanu v stu igral ansambel »TAIMS*. Vablj«0 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLl)*^ Nočna služba za zavarovance lNa-, in ENPAS od 22. do 7. ure: tel«1' št. 732-627. Namesto cvetja na, grob Josipa 5k* barja darujeta Darinka in Egon v ban 10.000 lir za ŠD Polet. Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 12. t. m. zapustil naš dragi brat ANDREJ BEMBIČ Žalujoči: brata Marto In Ivan, sestre Ivanka, Kristina in Fanika ter drugi sorodniki Trst. 13. aprila 1977 Ob peti obletnici smrti JOSIPA KRAVOSA - J0FEŽA se ga spominjajo njegovi domači in prijatelji. USPEŠNO ZAKLJUČEN TRADICIONALNI LETNI IZLET 500 izletnikov Primorskega dnevnika šest prijetnih dni skozi Jugoslavijo Vzorna disciplina izletnikov mnogo prispevala k splošnemu zadovoljstvu - Izletnike je vso pol spremljalo lepo vreme V noči od ponedeljka na torek so se vrnili v Trst in Gorico udeleženci letošnjega tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika po Jugoslaviji- Kot smo že poročali, je bilo vseh izletnikov blizu 500, kar pome-ni, da je bil to doslej najmnožič-®cjši izlet v vseh 18 letih. Razumljivo je, da je tolikšno steblo ljudi zahtevalo izreden organi-*fcijski napor, ki pa je bil po splošni oceni izletnikov uspešno premagan, čeprav poleg predvidenih, ni manjkalo tudi nepredvidenih, zla-Rti ložističnih, težav. O poteku izleta bomo v prihodnjih dneh objavili nekoliko daljši ^Pis. Tokrat naj na kratko zapišete0 le, da se je železniška uprava slovenskih in jugoslovanskih želez nic potrudila, da je del izleta po železnici potekal v najlepšem redu vključno z delovanjem dveh restavracijskih vagonov, katerih osebje je Ustrezno številu hitro in kvalitetno Postreglo vseh 500 izletnikov. V samem Beogradu je bilo nekoliko te-zav v enem izmed hotelov, zato pa ^ bil toliko bolj zanimiv ogled glavnega mesta Jugoslavije, ki je že krepko prerastlo milijon prebivalcev in daje s svojim prometom in mogočnimi novimi zgradbami na iz-redno razsežnem prostoru, videz pravega velemesta. Močno je na izletnike delovala mogočna podoba mavzoleja na Avali. Prav tako je nil zanimiv skok v Novi Sad z ogledom petrovaradinske trdnjave in na- TEČAJI VALUT V MILANU DNE 12. 4. 1977 Ameriški dolar: debeli 886,50 drobni 855,- Punt šterling 1526.— švicarski frank 348,50 »rancoski f ran Is 177,25 jogijski frank 24,- Nemška marka 370.— Avstrijski šiling 52.— Kanadski dolar 820,— Holandski florint 354.- Hanska krona 145.— švedska krona 198.— Norveška krona 160.— Drahma: debeli 23,25 drobni 23,25 Dinar: debeli 44.75 drobni 44,75 to vožnja z avtobusom čez fruško-gorski venec nazaj v Beograd. Vožnja na novi progi Beograd — Bar je izletnikom odprla nov, doslej nepoznani svet Šumadije in zahodne Srbije, priradne slikovitosti Črne gore od Kolašina do Titograda ter mojstrovino človeških rok in človeškega uma v obliki drzno speljanih mostov čez prepadne globine rek, predorov in usekov. V nepozabnem spominu bo izletnikom ostal sprejem v Titovem Užicu z godbo v narodnih nošah ter ogled muzeja NOB s Tito.vo sobo in podzemnimi rovi. Po prihodu v Bar, odkoder je izlet na povratni pati potekal z desetimi avtobusi, in naslednje jutro po prenočitvi v Budvi, se je moralo organizacijsko vodstvo izleta zaradi slabega vremena v gorah proti Cetinju, po telefonskem pogovoru s predstavniki Cetinja, iz varnostnih razlogov žal odreči skoku na Cetinje, v zameno pa so si izletniki lahko ogledali svetovno znani otok Sv. Štefana in Tivat. Pot vzdolž dalmatinske obale, ki je potekala kot vse dotlej, v ugodnih vremenskih pogojih, je izletnike še posebej navdušila bodisi zaradi naravnih lepot in prijaznosti ljudi, kot zaradi hotelov, v katerih so stanovali. To velja tako za tu- ristični kompleks pri Budvi, kot za hotel «Fjord» v Kotoru in za hotela pri Splitu ter še posebej za čudovito hotelsko naselje «Dubrava» na Babinem Kuku pri Dubrovniku. Seveda ni treba posebej poudarjati, da je na izletnike napravil izreden vtis ogled Dubrovnika in tudi Ko-tora ter Zadra. Zadnje skupno kosilo s priložnostnimi poslovilnimi nagovori in žrebanjem lepih nagrad v obliki turističnih potovanj in . letovanj, ki so jih prispevala razna jugoslovanska turistično - hotelska podjetja, je t i lo v kompleksu Borik pri Zadru. Sledila je še vožnja pod zasneženimi vrhovi Biokova, Mosorja in Velebita skozi Karlobag, Crikvenico in Reko ter preko odprte meje na Pesku v Trst, Gorico in druge kraje. Disciplina izletnikov je bila vseh šest dni tako rekoč vzorna, kar je v veliki meri olajšalo naporno delo organizatorjev in prispevalo k lepemu uspehu izleta in dobremu razpoloženju. Primorski dnevnik se vsem najlepše zahvaljuje tudi za razumevanje organizacijskih težav, predvsem pa je dolžan, da se javno zahvali za vzorno izvedbo izleta vodji potovalne agencije Aurora tovarišu Egonu Kravsu in njegovemu pomočniku Ediju. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiimiiii BENEŠKI DNEVNIK V BARDU IN TERU UREJUJEJO TRINAJST NOVIH STANOVANJ Ilišc so dar delovnega ljudstva Slovenije VESTI IZ TRŽIČA Jutri na seji občinskega sveta v Tržiču pričetek razprave o letošnjem proračunu Bo prišlo ob zaključku razprave do glasovanja, ki lahko prepreči prihod komisarja? Danes v tovarnah stavke in zvečer shod proti akcijam političnih prevratnikov Zadnji občinski svet občine Bar-do, ki je bil v šolskih prostorih na Njivici, je podal sliko današnjega stanja na potresnem področju in se dotaknil vprašanja zasebnih bivališč. Svet je sprejel od župana Ser-gia Sinika trinajst dokončanih hiš, ki jih je darovalo delovno ljudstvo Slovenije ki jih postavljajo v vaseh Bardo in Ter. Župan se je nato zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pr; odpravljanju posledic potresa, Potem ko so na svetu odobrili nekaj nujnih sklepov občinske uprave, je prišla med razpravo do izraza želja, da je pri upravlja- da se izdela področni program za kraje Terske doline. V TIPANI Osebni promet na tržaškem od-Pk|J italijansko-jugoslovanske meje j? v preteklem marcu občutno "krčil v primeri s prometom, ki ga zabeležili v istem mesecu snskega leta: s potnim listom in Ptopustnico je namreč v preteklem “tosecu stopilo čez mejo skupno '|98.733 ljudi, medtem ko jih je v marcu lanskega leta 2 mil. "49.156. Promet se je zmanjšal bodisi kar Meva mednarodno turistično giba-Je' bodisi kar zadeva maloobmej-a gibanje. S potnim listom je j °j° prekoračilo 886.522 ljudi, med-Jl1!' ko so jih v istem mesecu lani .steli 1,424.108. Italijanskih potni-, *,,v m turistov je bilo letos 350.950, nj,CPv Pa 535.572. Lani je bilo več “‘‘lanskih turistov (698.357), pa ucu več tujcev (725.751). »»m,,,, Nastop pevskega zbora «Fantjc izpod (Jrmadc» Na pobudo župniškega odbora in članov kulturnega društva «Naše vasi* iz občine Tipana je bilo prisrčno in prijateljsko srečanje med slovenskimi fanti, ki sta jih vodila . , dr. Špacapan iri prof. Kazimir Hu nju nujna soudeležba vseh občanov • ^ pevd «Fantje izpod Grmade* in da je potrebna večja dinamičnost Devina ter domačimi beneškimi in samouprava v raznih občinskih ]judmj v TtpSrli je bila maša, ki j komisijah, ko gre za obravnavo pro-) SQ g siovenskjm petjem sprem-■ blemov domačega P0! tede Ls tv a ^ j ljali »Fantje izpod Grmade* maše- -- r. vaj. pg go jjjpjjjjj jz Tipane Don Mario Totis, don Artdro Basuto iz Viskorše ter don Luciano Slobe iz Tipane. Slednji je v svoji pridigi nagovoril prisotne in dejal naj ti-pansko ljudstvo ljubi svoj jezik in svojo zemljo. Po maši je bil v nabito polni farni dvorani nastop pevskega zbora, ki je žel veliko uspehov. V domačem narečju je goste pozdravil prof. Viljem Černo, ki je izrazil željo, da bi čim prej prišlo do uresničitve pravic slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini in da bi te pravice podprli tudi upravitelji domače občinske uprave. MENJALNICA vseh tujih valut ništva, šolstva in splošne obnove. Prišla je do izraza tudi potreba, ■'“miiiii.... Po PODATKIH MEJNE POLICIJE MARČNI PROMET NA MEJI ZNATNO MANJŠI OD LANSKEGA Število prehodov se je skrčilo z 2,849.156 na 1,798.733 Jutri zvečer ob 20.30 se bodo v Tržiču sestali tamkajšnji občinski svetovalci, Prišlo bo do ponovnega poizkusa, da bi se onemogočil prihod komisarja. Na dnevnem redu imajo namreč poročila, razpravo in gjasovanje o letošnjem proračunu in če tega ne napravijo v doglednem času pride nujno do komisarske uprave. Da se proračun odobri pa je potrebna absolutna večina glasov svetovalcev, levičarska koalicija med PSI in KPI pa jih ima le petnajst, t.j. točno polovico. Zaradi tega nezadostnega razmerja so morali župan in odborniki pred časom podati ostavko. Kasneje so bili isti župan in isti odborniki ponovno izvoljeni, sedaj pa je pred njimi težaka izpit proračunskega glasovanja. PSi in KPI sta jasno povedali, da sta za nadaljevanje levičarske politike in za dejansko upravno preusmeritev v tržiški občini, kj mora temeljiti na tesnem sodelovanju z vsemi okoliškimi občinami. Seveda se je treba sedaj vprašati kako bosta potekala razprava in giasovanje. Odbornik za proračun Marin je že povedal, da je proračun pripravljen, vendarle pa je odprt zunanjim konstruktivnim prispevkom. Prejšnje dni so občinski odborniki imeli sestanke s predstavniki sindikatov in gospodarskih združenj in jim obrazložili proračun. Včeraj popoldne pa je bila na vrsti v kinodvorani Excelsior javna skupščina, na kateri so župan in odborniki ob-lazložili proračun prebivalstvu. Doslej ni krščanskodemokratska stranka povedala če bo glasovala r.a proračun ali proti njemu. Od trinajstih svetovalcev KD je namreč odv isno ali bo občinski svet še vna-piej deloval ali pride do komisarske uprave. Morda bi bil še hekak izhod iz krize v glasovanju neodvisnega svetovalca Labila, bivšega socialdemokrata, vendarle na levici ne tipaje dosti v ta glas. Raje bi videli Konstruktivno stališče KD. Ta pa je še vedno, v izjavah njenih prvakov, na napadalnih pozicijah in noče sodelovanja s komunisti in socialisti, oziroma vabi socialiste, da bi se odpovedali levičarski alternativi, ti pa so gluhi na te vabe. Letošnji proračun tržiške občine predvideva 13.742.000.000 dohodkov in prav toliko izdatkov, vendarle je v njem 1.777.000.000 deficita. Predvidevajo skoro devet milijard lir investicij, in sicer 810 milijonov lir za kanalizacijo, 725 milijonov za grad njo novega doma za starčke, 1.250 milijonov lir za novo osnovno šolo in telovadnico, 1.100 milijonov lir za novo srednjo šolo, 500 milijonov Tir ŽS'^radHJd'ribVe pokrite tržnice, 610 milijonov lir za ureditev novega dela pristaniške obale Portoro-sega, 310 milijonov lir za popravilo občinskih cest, 375 milijonov lir za odkup zemljišč, kjer naj bi gradili ljudska stanovanja, 200 milijonov lir z a popravilo občinskega gledališča, itd. Še nekaj vesti iz Tržiča. Krajevna sekcija krščanske demokracije podpira predlog pokrajinske uprave, da bi porabila 500 milijonov lir za odkup in popravila hotela Roma v Ul. S. Ambrogio. Tu naj bj uredili učilnice za potrebe višje srednje šole Einaudi. Demokristjani nasprotujejo predlogu komunistov, da bi šolo ure Lili v kazermeti, stavbi, ki je znotraj ladjedelniškega kompleksa in ki jo danes ne uporabljajo več. Danes popoldne ob 17.30 bo protifašistični odbor priredil v športni nali v Tržiču manifestacijo, na kateri boeto izrazili protest demokratičnega prebivalstva vsega tržiškega okoliša zaradi številnih dogodkov. V pivi vrsti bodo protestirali proti požigalcem tržiškega univerzitetnega krožka, ki so še vedno neznani, zatem tudi proti tistim silam, ki netijo soviaštvo v državi z bombami proti sedežem krščanske demokracije v Firencah in z ugrabitvijo tajpi-ka neapeljske socialistične federacije De Martina. Danes bodo s tem v zvezi v vseh tovarnah polurne protestne stavke, na zborovanjih bodo govorili sindikalni predstavniki. Tudi tokrat na dnevnem mlu medicina dela Upravni odbor goriškega zdravstvenega konzorcija se je sestal prejšnjo sredo pod predsedstvom dr. Erminia Tuzzija. Uvodoma je dr. Tuzzi omenil politično provokacijo — ugrabitev dr. Guida De M-rtina ter izekel ostro obsodbo takih na silnih dejanj. Upravni odbor je nato po poročilu Alda Bassa razpravljal o preos-novi zdravstvenega varstva i . šolah. Po sprejetju nekaterih uprav nih sklepov pa se je razvila razprava o dopolnitvi ukupine zdravniškega osebja, ki naj bi v začetku skrbela za medicino dela. Tako bodo podpisali pogodbo z dvema zdravnikoma, kakor tudi s tržaško bolnišnico, ki bo tej službi dala na razpolago laboratorije, po potrebi p« bo opravljala tudi razne analize. Ob koncu seje pa je dr. Tuzzi IZDELAN KOLEDAR PRIREDITEV ESPOMECO ZAČETEK V ZNAMENJI STROKOVNIH POSVETO1 4. maja dan Jugoslavije - Veliko zanimanje za posvetoval o ureditvi obale m pristanišč v naši deželi - Tridesetletni ustanovitve goriškega združenja trgovcev seznanil odbornike o odstopu repti .......... blikanskega občinskega odbornika Espomego se bo začel v zna Portellija, ki zapušča tudi mesto v zdravstvenem konzorciju. V Gorici se mrzlično pripravljajo, tokrat že sedmič, na začetek letošnje prireditve Espomego, ki bo 29. aprila. Poročali smo že, kako se je omenjena goriška blagovna razstava v nekaj letih uveljavila in prerasla začetne okvire sodelo vanja med Jugoslavijo. Avstrijo in Italijo s pritegnitvijo razstavljavcev tudi iz drugih vzhodnoevrop skih dežel. Po nekajletnem iskanju lastne poti, so prireditelji videli možnost uspeha le v specializaciji. Tako so začeli dajati poudarka tistim področjem, za katere je bilo in je še zmeraj največ zanimanja Tudi letošnja razstava se bo odvijala v tem okviru, saj so kar precej prostora namenili podjetjem, ki ponujajo najrazličnejšo opremo za ustrezno in učinkovito pomoč na cestah, nadalje opremo za taborjenje v hribih in ob morju (čolni). Posebno zanimiva pa bo razstava vin in likerjev. Pred dnevi smo poročali o tiskovni konferenci, ki jo je pripravila gorička trgovinska zbornica in predstavila letošnjo prireditev E-spomego. Takrat žal še ni bil iz delan koledar vseh prireditev, ki se bodo zvrstile od 29. aprila do 8. maja. ki se odpirajo za obrtr* ška zid i ska podjetja ob revalorizaciji ma ših zgodovinskih mestnih jeder, j sti dan ho tudi posvet o živil reji na Goriškem m o triletnih | kušnjah pri umetnem osemenje\ j nju. Glede omenjen h posvetov ve i ugotovitev, da sta nekako izven i smeritve sejma in so se najbrž p j reditelji znašli v zagati, kako i polniti zastavljeni načrt. 1. maja bo posvet o uredit j obale in prstanišč v naši dete j zadnji dan prireditve, 8. maja. f posvet o uvajanju zakonskih prt pisov skupnega evropskega tržiš . pri označevanju kakovostnih vin geografskim poreklom. Letos pa bodo v okviru prire« tev Espomego proslavili tudi 1 letnico obstoja goriške zveze I govcev. Svečanost bo 2. maja. Uradni dnevi držav razstavlja se bodo zvrstil: od 4. do 7. ma.i 4. maja bo na Espomegu dan J goslavije. 5. maja dan Poljske dan Avstrije in 7. maja dan M džarske. Tako torej, načrt je izdelan, pati je, da bo v’ celoti uresničen da ne bo nepredvidenih dogodko kakor lani, ko so sejem, žara potresa predčasno zaprli. menju strokovnih posvetov. 30. a-prila bodo razpravljali o možnostih. ZA AVDITOKIJ SO IZBRALI STARE CERKVE IN STOLNICO V petek prvi izmed desetih koncertov ki jih prireja Pro loco v Krminu Nastopajo tudi Slovenci iz zamejstva in iz domovine - Zaradi želje po ustvarjalnosti in tudi po polemiki Krmin v kult urnem pogledu zanimiv V petek, 15. aprila, ob 21. uri bo v cerkvi sv. Ivana v Krminu prvi izmed desetih koncertov, ki jih krajevna Pro Loco prireja v sedanji koncertni sezoni. Programski del te zanimive prireditve je sestavil Alfredo Marco-sig. glasbeni entuziast, ki mimo svojega dela na pokrajini ogromno prostega časa posveča glasbeni de javnosti ter se udejstvuje kot violinist' solist in kot član' goriškega in. štrumentalnega kvinteta. Tesne stike vzdržuje tudi z našo glasbeno šolo in njenimi pedagogi. cPrirecltve v Krminu so namenjene predvsem odkrivanju in u-veljavljanju mladih glasbenih ta- V maloobmejnem prometu pa je v letošnjem marcu prekoračilo me jo skupno 912.211 italijanskih in ju goslovanskih državljanov, medtem ko je njihovo število leto poprej znašalo 1,425.048. Število prebivalcev z italijanskega mejnega pasu se je zmanjšalo z 929.449 na 635 tisoč 889, število prebivalcev z jugoslovanskega pasu pa s 495.599 na 276.322. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 16. t.m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Zahvala PSI Kulturna društva Beneške Slovenije so po srečanju s socialistično stranko dobila naslednje zahvalno pismo: V imenu krajevnega odbora italijanske socialistične stranke se zahvaljujem za vabilo na srečanje in za to, o čemer smo se pogovarjali. Zahvala naj gre vsem ostalim krožkom. Pobuda je povsem hvale vredna, saj se bo lahko prišlo do nečesa resnično prožitivnega, to je, do nečesa, ki bo postalo vzrok tesnejših stikov, le z iskrenim dialogom. S takšno željo vam izrekam topla voščila in pozdrave. Krajevni tajnik PSI Arinando Gasparutti "■iiiiiiiiiininnmimniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifmiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiin c3'Sta: ki pelje iz Doline na So- le na cestišču 20 cm široke razpo-pr ' ,ie zaprta za avtomobilski ke v dolžini do 25 metrov. Promet vili, ^‘er .i® ne bodo popra- z vozili je tembolj nevaren, ker se trdne deževja in ne dovolj jg cestišče tudi nekoliko udrlo, ku age 50 namrefi n* °dse- te®d mejnima prehodoma naata-J Omenjena cesta spada pod pokra jinsko upravo, ki je o tej zadevi razpravljala pred nekaj dnevi in naročila pristojnim uradom, da na pravijo načrt za potrebna popravila, ki bodo stala okrog 10 milijonov lir. lllltlllHIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||ll|||||t|||||||||MIIIIIIIIIII||||||||||IMJ|||||||||||ltllllllllllltllllltllltllllltlllllllllMI|ll KAKO SMO GOSPODARILI V FEBRUARJU ZNAKI KRIZE V TEKSTILNI INDUSTRIJI NA GORIŠKEM v Se vedno prekomerno naraščanje cen živil Zaskrbljujoč dvig števila neplačanih menic V februarju nič novega, bi lahko zapisali na začetku ocene gospodarskih gibanj na Goriškem v tem mesecu. Industrija je še vedno delala v ustaljenem ritmu, vendar ne s polno zmogljivostjo. Stanje v nekaterih velikih kovinskopredelovalnih podjetjih se ni spremenilo, niti ni znakov za skorajšnje izboljšanje, V dveh velikih obratih na Tržiškem grozijo z odpusti. Prvi znaki težkega gospodarskega stanja pa se javljajo tudi v tekstilni industriji, dejavnosti, v kateri je samo na Goriškem zaposlenih nekaj tisoč delavcev. Nabirajo se zaloge, v nekaterih obratih pa razmišljajo o skrčenju delovnega umika. Kakšna so bila gibanja v trgovini, važni postavki goriškega gospodarstva? Februar je zlasti na področju oblačil in obutve potekel v znamenju velikih razprodaj ob koncu zimske sezone. V trgovini z življenjskimi potrebščinami pa so ta mesec zabeležili spet občutno in večkrat neutemeljeno povišanje cen. Na to so sicer vplivale spremenjene (zvišane) stopnje davka na dodatno vrednost nekaterih artiklov. Veliko več pa je za povišanje odgovorna špekulacija, ki ji oblast nikakor noče, ne zna, ali pa nima namena stopiti na prste. V mednarodni blagovni menjavi velja omeniti, da je bilo samo po maloobmejnem sporazumu za Skoraj 1,5 milijarde lir prometa. Uvoza je bilo za 1,3 milijarde lir, izvoza pa samo za nekaj nad 300 milijonov iir. Jugoslovanska podjetja so si tako ustvarila aktiven saldo, kar bo v prihodnjih mesecih najbrž vplivalo na povečanje jugoslovanskega nakupa v Italiji. Blagovni promet v tržiškem pristanišču je dosegel v februarju zadovoljivo raven, nič kaj ugodni pa niso podatki za ronško letališče, kjer se je število gotnikov precej znižalo. Februar je turistično mrtev mesec, zato jo bil dotok tujih gostov komaj omembe vreden. Po svoje je vplivalo tudi izredno slabo vreme. Zaskrbljujoč pa utegne bidi podatek, dač se je sunkovito dvignila vsota neporavnanih menic in drugih vrednostnih papirjev. V mesecu dni se jih je nabralo kar preko 220 milijonov lir. V februarju niso zabeležili nobenega stečaja. Danes seja slovenske konzulte Danes ob 19. uri bo seja sloven ske konzulte, na kateri bodo ocenili potek okrogle mize, ki jo je kan zulta 24. marca priredila ob na vzočnosti predstavnikov slovenskega političnega, oblastvenega in šolskega življenja in ki so se je udeležili tudi nekateri pripadniki večinskega naroda. Na sestanku konzulte bodo nadalje sestavili program de lovnih skupin. lentov v naši deželi. V umetniškem pogledu obsega program predvsem baročno glasbo, kar omogoča njeno skladnost z ambientom, v Katerem se izvaja. Letošnji program, ki je drugi po vrsti, obsega deset prireditev. Prvih pet koncertov bo v manjših, po večini zapu ščerih cerkvah v Krminu in njegovi okolici, ostalih pet pa bomo priredili v stolnici. Prvi koncert, v petek, bo pripravil naš kvintet, ki je nastal pred dvema letoma in ki je doslej nastopal po raznih krajih naše dežele, Njegov uspeh zagotavlja visoka umetniška raven muzeiranja in strokovnost članov ansambla. Razen mene so vsi profesorji m glasbenih šolah ali konservatorijih. To pa ne velja samo za naš kvintet, ampak tudi za vse ostale skupine in soliste, ki se bodo zvrstili vsak petek do vključno 24. junija,* je dejal Marcosig. Goriški inštrumentalni kvintet (Gorgio Blasco - flavta, Marino Ziani - oboa, Alfredo Marcosig -violina. Diego Alberti - viola, Ennio Cossovel - violončelo) bo igral skladbe Cambinija, Haydna irf Boccherinija. V letošnjem programu se pojavljajo tudi znani slovenski glasbeniki iz zamejstva in iz domovine. V petek, 22. aprila, bo namreč s triom iz Trsta nastopil tudi violončelist Iztok Kodrič, 13. maja je na sporedu koncert organista Huberta Berganta in tenorja Ludvika Ličena, 17. junija pa bo na koncertu tria sodelovala tudi pianistka Helena Plesničar iz Gorice, profesorica na glasbeni šoli. Dolga leta Krmin ni kdove kaj prida razvijal kulturno dejavnost. Morda je prav sprememba političnih odnosov, na podlagi katerih je občinska uprava prešla v levičarske roke, odprla kulturi vstop v ta kraj. Po nekaterih sodbah ima koncertna sezona polemični značaj do kulturne politike občinske uprave in odprtih sredin v tem kraju. Če je temu tako, potem je to ponoven dokaz, koliko resnice je v trditvi, da levica prinaša osvežitev v družbo. iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiitiiiMiiimiiiiniiHiiiniiMiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiimiiiimiiiiiiMiiiiii POSVETOVANJE V NOVI GORICI PREDNOSTI HIDROELEKTRARN S CEVNIMI AGREGATI * Ta tehnika omogoča izkoriščanje vodotokov z majhnimi padci Ko govorimo o kulturno - prosvetni dejavnosti na področju Kr-mina, pa nikakor ne smemo prezreti kulturnih prireditev našega življa na tem prostoru. Prav tako pa ne gre prezreti poskusa integriranja Krmina z njegovim nekdanjim zaledjem, torej z goriškimi Brdi, ki se na področju kulture u-veljavlja tako s slovenskimi prireditvami kot z gostovanjem Stalnega slovenskega gledališča. Pobratenje med Krminom in krajevno skupnostjo v goriških Brdih ima torej trdne osnove in nam prav gotovo napoveduje še lepe perspektive. V petek informativni dan na ljubljanski univerzi Dijaki zadnjih in predzadnjih letnikov goriških višjih srednjih šol so se udeležili informativnega dneva na fakulteti za sociologijo, po litične vede in novinarstvo v Ljub ljani. Dijake je najprej pozdravil dekan fakultete in prikazal pomen podobnih srečanj, ki odpirajo slovenskim dijakom . ložnosti. da se po drobneje seznanijo z delovanjem slovenske univerze in o pogojih študi ja. Zavzel se je tudi za poglablja nje medsebojnih stikov in v ta na men predlagal informativno - peda gosko ekskurzijo v Beneško Slovenijo z udeležbo goriških dijakov in študentov fakultete za sociologijo. Pozdrave univerze je orinesel pro rektor Anton Jamnik, ki je poudaril pomen visokošolskega študija pri i-zobraževanju sposobnih kadrov, ki jih manjšina potrebuje, posebno zdaj, ko se odpirajo nove motnosti razvoja po podpisu in ratifikaciji osimskih spo-azumov. Niko Toš, direktor inštituta za raz voj slovenske univerze, je nanizal vrsto podatkov glede obsega in razvejanosti obeh slovenskih univerz. Pojasnil je tudi, kakšne so možnosti za Vpis zamejskih dijakov. O delovanju ZSMS je spregovoril pred sednik fakultetne organizacije Sre čo Kolar in prikazal, kako študentje sodelujejo pri upravljanju fakultete. V nadaJjnji diskusiji pa so se dijaki predvsem zanimali, kakšna je procedura priznanja v Ljubljani pridobljenih diplom. Po diskusiji so dijaki, po skupi nah, glede na zanimanje, obiskali še posamezne fakultet«. Povsod so jih toplo sprejeli in jih seznanili s potekom študija. DK V Novi Gorici je bilo v prejšnjih dneh posvetovanje o gradnji hidroelektrarn s cevnimi agregati. Več kot 100 strokovnjakov iz vse Jugoslavije je potrdilo gospodarsko in energetsko upravičenost takšnih gradenj, ker lahko z omenjenimi hidroelektrarnami izkoriščajo tudi vodotoke in druge vode s srednjimi in majhnimi padci. Računajo, da bi s takšnimi objekti, ki so jih nekaj že zgradili (na primer na reki Soči pri Ajbi), drugi pa so še v gradnji oziroma jih bodo gradili (na rekah Dravi. Donavi, Savi in Muri), proizvodnjo elektrike v državi lahko povečali za okrog 10 milijard kilovatnih ur na leto. Gradnja hidroelektrarn s cevnimi agregati — so poudarjali na posvetovanju — je potrebna tudi zato, ker ima prednost pred ustreznimi objekt; na nafto, njene derivate ali pred elektrarnami na je drski pogon. Nadalje so na posvetovanju v Novi Gorici sklenili, da je treba čimprej izdelati celovito študijo o možnostih za .energetsko izrabo vseh vodotokov in drugih voda, kjer bi bila mogoča gradnja hidroelektrarn s cevnimi agregati. Takšen program bi koristil tudi projektantskim organizacijam, gradbeništvu in elektro - strojnim or ganizacijam. da bi lahko pripra vili . dolgoročr1 načrt svojih posegov na področju elektrogospodarstva. Pri tem j>i morali težiti k tipizaciji opreme in objektov, kjer je to mogoče. Priprave za hitrejšo gradnjo hidroelektrarn s cevnimi agregati, ki so se v tujin; že precej uveljavile, bo vzporejale Skupnost jugoslovanskega elektr* gospodarstva. • Zaradi del na železniški progi bodo v petek, 15. t.m., od 7.30 do 17.30, zaprli Ul. Fermi. V Štandrežu seja krajevne skupščine Jutri, v četrtek, ob 20.30 se bo v prosvetnem domu Andreja Budala v Štandrežu sestala krajevna skup ščina. Predsednik skupščine Walter Reščič, ki sejo sklicuje, je dal na dnevni red pogovor s štandreškimi obrtniki. Istega dne se v prostorih zavoda Lenassi v Gorici sestane rajonska skupščina . center. Predsednik Gian luigi Panozzo je v dnevni red vklju čil preureditev dvorišča sv. Hilari-ja ter sprejem spreminjevalnih predlogov k splošnemu urbanističnemu načrtu. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie Tržiču dežurna lekarna Alla Salute. Ul. C. Cosulich. tel. 72880. V Gorici doslfj 99.247 registrskih tablic za avtomobile V petek so na goriškem prome nem inšpektoratu v Ulici Caprin i; : ročili avtomobilsko registrsko tabl co GO 99.247. Kmalu, morda čc |, mesec ali dva. bomo torej doseg številko 100.000. V prvih letošnji mesecih je prišlo do zastoja v pri daji novih avtomobilov in s tem zvezi tudi do registracije novih št« j vilk. Funkcionarji avtornobilskeg kluba so namreč pred nekaj mesec menili, da bodo lahko že v marcu a sredi aprila dosegli številko G' 100.000, pa so se ušteli. Niso nair reč predvidevali postopne gospodar ske krize in nasičenost na tem pte ročju. Ljudje namreč sedaj, zarad visokih cen avtomobilov, raje p< pravljajo in negujejo stari avto, ko bj ga prodali in kupili novega. 11. aprila je minilo točno 50 let odkar so v letu 1927, po obnovitv goriške nokrajine. pričeli s sedanjirr štetjem avtomobilske registracije ' goriški pokrajini. Številko GO 1 j« dobil policijski avtomobil, last go riške kvesture, številko GO 2' -p? | isti dah zasebni dvosedežni avto ci ?i troen 11 cv. ki je bil last trgovske ga podjetja Gionchetti - Milano nč Verdijevem korzu 35. Minilo je torej 30 let, odkar so \ Gorici dali prvo registrsko tablico ir v tem času so tu registrirali skorc sto tisoč vozil. Na naših cestah pi kroži danes nekaj več kot petdčsel tisoč vozil, druge pa so vzeli iz prometa ri raznih razlogov. DEŽURNA LEKARNA V GORICI , Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Bontoni e Ros si, Raštel 52, tel. 83-349. Konzorcij trgovcev o gospodarskem položaju Na skupščini konzorcija trgovin, ! ki je bila v prostorih trgovinske zbornice v Gorici, so obnovili vodilne organe, obenem pa so ocenili j sedanji položaj toga sektorja. V poročilu je dr. Massi podrobneje govoril o položaju trgovin, zlasti še o vplivu jugoslovanskega kupca, o zakonu proste cone, maloobmejnem prometu po videmskem sporazumu ter o jamstvih, ki jih je konzorcij S (s tem namenom je bil tud: ustanovljen) dal trgovcem za posojila, j Podrobneje bomo o predsednikovem poročilu poročali prihodnjič. Kino Ooricu VERDI 17.15—22.00 «La battaglia di Midway». C. Heston in H. Fonda. Barvni film. CoRSO 17.15—22.00 «1 due superpiedi quasi piatti*. T. Hill in B. Spencer. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Soldi ad ogni costo*. R. Draifus, M. Lanctot. CENTRALE 17.15-22.00 »Borsalino*. Alain Delon. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »La chiamava-no Suši tettalunga*. C. Morgan in H. Rems. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 »Bordella*. Barvni film. EXCELSIOR 16.30—22.00 »Pazzo, pa*-zo West». Barvni film. Nora Carica • in okolica SOČA »Kralj v New Yorku», ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Afrika *xpress», italijanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE) «Skriti grehi javne vrline*, italijanski film ob 19.30. Včeraj-danes iz goričkega matičnega urada ROJSTVA: Gloria Crapiz, Stefano Tibald, Michela Brumat. SMRTI: 95-letna gospodinja Marija škrt vd. Kortjedič, 74-letni upokojenec Anton Primožič. 74-letna upokojenka Maria Gismano vd. Mucchiut. 64-letni upokojenec Alessandro Mian, ^71-letni upokojenec Giuseppe Cafar, 84-letna gospodinja Tereza Molnar vd, Cotič, 52-letni invalid Mario Birri, 61-letna upokojenka Helena Erzetič vd. Boštjančič, 44-letni invalid Fortunato Fran-teni. PRED NEDELJSKIMI POLITIČNIMI IN UPRAVNIMI VOLITVAMI V BELGIJI Sicer trdno Belgijo je zajela kriza ki jo zapletajo še nacionalni spori Valonci, ki so bili nekoč na boljšem pred Flamci, so sedaj v najhujši krizi - Naj na volitvah zmaga ta ali oni, bo težko speljal deželo na nekoč solidno pot 3RUSELJ, 12. — V nedeljo, 17. o. bo obilnih 6 milijonov Belgij-v šlo na volitve, da bi izvolili .* poslancev, 106 senatorjev m ) pokrajinskih svetovalcev. Seda-a belgijska politična kriza ni ne-j' novega, je v bistvu posledica zlik v konceptih vladne koalicije, cer pa je Belgija po vojni doži-la že vrsto kriz, saj je v 31 le-i imela že 32 vlad, in sicer 18 ad, ki so jih vodili demokristja-, 14 vlad. ki so jih vodili socia-;ti. Sedanje parlamentarne in uprav-volitve so predčasne. Morale biti prihodnje leto, ker so zad-e volitve bile leta 1974. Tedaj so ndemansovi demokristjani dobili' ,2 odst. glasov, socialisti so doli 26,6, liberalci 15, valonski av-nomisti 11,1, flamski nacionalisti i 12,2 odst. glasov. Po volitvah 74 je Tindemans sestavil koali-jskn vlado, v kateri so poleg nje-ivih demokratičnih kristjanov bili ■ liberalci in Valonci, socialisti druge manjše stranke pa so ;tali v opoziciji. Toda medtem je •išlo med Valonci do razcepa m cer prav v času glasovanja o dr-ivnem proračunu. Dva ministra valonske stranke sta se vdržala asovanja in s tem povzročila adno krizo. Toda ni le to vzrok sedanje vladaj krize. Razlogov je več, vendar i jih mogli strniti v dva osnovna zroka. Prvi vzrok je bolj obsežen i ni značilen le za Belgijo, pač :i za druge zahodno-evropske razite dežele. Drugi razlog pa je oecifičen za Belgijo. Dosedanji predsednik vlade Leo indemans je dober celo odličen konomist in kot tak je zelo pa-letno vodil belgijsko gospodarstvo času, ko je in ko še zahodno-e-ropske kapitalistične dežele pre-•esa ekonomska kriza. Tindeman-ii je uspelo zavirati inflacijo, ta u da je belgijska valuta izgubili samo 9 odstotkov svoje vrednoti, kar je sicer veliko, vendar pa oalenkost v primerjavi z Italijo, elikn Britanijo in Francijo. Toda tem Tindemansu ni uspelo najti icke rešitve, ki bi preprečila nara-čanje brezposelnosti. Pred dvema nesecema so v Belgiji našteli 260 isoč brezposelnih domačinov, ka-orim je treba dodati še več deset isoč brezposelnih tujcev. In ker udi v Belgiji brezposelni dobivajo Iržavno pomoč, je prišlo v držav-lem proračunu do občutljivega pri-nanjkljaja. Zaradi tega pa so o Kiji sindikati, tisti, ki jih vodijo MUiiieti. kot tisti, ki jih vodijo .lemokristjani, organ iziralkuveč nnožičnih stavk, ki so se zavlekle več tednov. S tem pa so pokvarili posedanje gospodarsko ravnotežje oziroma ravnotežje med proizvodnjo ter porabo in izvozom. S tem pa je prišlo do izraza tudi nezado voljstvo, ki je že prej tlelo med ljudmi. In v tem primeru so se mogli slišati vsekakor dovolj utemeljeni očitki, da vlada bolj ščiti interese velike buržoazije kot pa ostalih slojev prebivalstva, prvenstveno • proletariata in drobnega meščanstva Do tu pojav oziroma težave, s kakršnimi se ubadajo tudi v drugih kapitalističnih doželah evrop ske celine. Drugi razlog, ki pa je_ specifično Belgijski, je razlog, ki je povezan z že tradicionalnim sporom med Valonci in Flamci, to rej med dvema belgijskima etnič n:ma skupnostima. Na severu Belgije Žive Flamci, katerih jezik je podoben nizozemskemu, v južnih predelih dežele pa žive "Valonci, ki uporabljajo francoščino. Flamci so bili vedno znani kot poljedelska nacionalna skupnost, Valonci pa so bili znani po svoji tradiciji rudarjev in industrijskih delavcev. Zaradi tega je povsem razumljivo, da so med Valonci imeli socialisti močnejša oporišča, poljedelski Flamci pa so bili v večini pristaši konservativne demokrščanske stranke. Valonci so že dolga desetletja uporno zahtevali avtonomijo in pred šestimi leti je že kazalo, da se bo dolgoletna »jezikovna vojna* vendarle zaključila, ko so bile izglasovane ustavne reforme, ki so Belgijo razdelile na tri avtonomna področja, na valonsko V flamsko področje ter na področje »velikega Bruslja*. Uvajanje ustavnih reform pa ni bilo lahko. Pravzaprav je treba prav v tem, iskati enega glavnih razlogov za vladno krizo. Od zaključka druge svetovne vojne do danes je minilo obilnih 30 let in v tem času, se je flamsko doslej v glavnem kmetijsko področje močno industrializiralo in to ob pomoči ameriškega in zahodnonemškega kapitala, na jugu dežele, na področju nekoč tipično ' rudarskega in industrijskega dela dežele, koder žive v glavnem Valonci, pa je prišlo do hude krize v rudarstvu, saj je znano, da premog ni več o-snovni energetski vir, kot je bil nekoč. Zato nekateri menijo, da valonska ministra, ki nista hotela glasovati za Tindemansov državni proračun, krize nista izzvala, le naključno, pač pa da sta hotela s to krizo izzvati ali bolje izsiliti novo rešitev, ki ne bo veljala le za dobo ene vlade ali celo ene zakonodaje. Nekoč je zahteval avtonomijo flamski del Belgije. Danes to zahtevajo Valonci. Nekoč so bili Flamci tisti, ki so zahtevali spoštovanje njihovih jezikovnih in kulturnih post bnosti, ker so se čutili ogrožene pred Valonci. ki danes zahtevajo gospodarsko avtonomijo. Valonski del Belgije se je intenzivno industrializiral v 19. stoletju, ko se je povsod v zahodni Evropi in v svetu industrija strjevala v bližini premogovnikov, po drugi Svetovni vojni pa so se zadevna stara pravila spremenila in se velike industrijske naložbe plasirajo v Klavnem v neposredni bližini -velikih pristanišč, do koder prihaja nova pogonska sila — nafta po ceneni morski poti. Težav v izvajanju ustavnih pre-osnov, ki predvidevajo razdelitev belgijske uprave na tri področja in decentralizacijo vseh področij, so Tindemansu preprečile načrte tudi zato, ker so zahtevale v parlamentu dvetretjinsko večino za usvaja-nje posameznih zakonskih sklepov. Dvotretjinske večine Tindemansova vlada ni mogla doseči, ker je razpolagala s premajhnim številom glasov v parlamentu. Znana belgijska »jezikovna vojna* se je — kot je nedavno rekel Tindemans — nekoliko pomirila tako na valonskem kot na flamskem področju. Ni pa tako na področju davnega mejta, »velikega* Bruslja, ki zajema 19 občin. Na Flamskem m na Valonskem prebivalstvo po vsem konkretno uveljavlja svoje oravice do uporabe materinega jezika v javni upravi, v šoli, v sredstvih javnega informiranja, skratka povsod, koder je možno te razlike uveljaviti. Na področju glavnega mesta, ki je zgodovinske' ga vidika in zemljepisno na flamskem področju, vendar živi v njem v glavnem frankofonsko ljudstvo, pa prihaja še vedno' do resnih sporov. Tindemans je nedavno rekel: ^Prepričan sem, da obstaja možnost rešitve belgijskega jezikovnega vprašanja in da ga ne moremo reševati, če stojimo ob. strani. Svetu pa moramo dokazati, da država kot nacija ni neko vrhunsko delo 'politikov. Zato ne soglašam s francoskim politikom Michaelom Debrejem, ki vidi v državi — naciji zadnjo fazo v razvoju človeštva. Upoštevajoč kulturo vsakega našega naroda mora človek napraviti vse, da najde odgovor na vprašanja, ki gredo preko okvirov same države*. Tindemansova vlada je nameravala ostati na oblasti do konca mandatne dobe, do prihodnjega leta. Pogosto je bilo slišati v Belgiji zatrjevanja, da je deželi potrebna trajna in trdna vlada, ki naj bi se upirala inflaciji, brezposelnosti in drugim gospodarskim težavam. Ko pa je v decembru lani prišlo v valonski stranki do razcepa, je bilo očitno, da bo pri šlo do politične krize in do predčasnih volitev. Za težave, v katerih se je znašla zastarela industrija na valonskem področju in še posebej njen metalurški del, da ne govo- rimo o rudarstvu, Tindemansova vlada ni znala najti učinkovite rešitve in je zato izgubila oporo ali podporo dela Valoncev. Glavna valonska središča Liege. Charleroi in druga so se znašla v težavah, ki za stabilno Belgijo niso bile v navadi. Volilna kampanja ni trenutno tako živahna kot jo doživljamo drugod v podobnih primerih v zahodni Evropi. Med strankami vlada relativen mir. Vodstva strank ne podcenjujejo ekonomskih težav, pa tudi ne političnih motenj, v katerih se je znašla sicer visoko razvita zahodnoevropska dežela. Zato nekateri menijo, da je ta relativen mir posledica spoznanja, da naj na volitvah v nedeljo zmagajo demokristjani ali socialisti, nikomur, ki bo sestavljal novo, triintrideseto vlado ne bo lahko najti rešitev za vsa vprašanja, prvenstveno za e-konomska, pa tudi za nacionalna vprašanja v deželi. Jutri in pojutrišnjem bodo na drugem kanalu ital. TV oddajali »Kralja Ojdlpan, v katerem nastopajo Buuzzelli, Proictti, Lea Massari fn drugi. Delo je režiral znani italijanski gledafiški in filmski mojster Vittorio Gassman. Na sliki vidimo Buazzcllija V V LJUBLJANI SO PODELILI LETOŠNJE KIDRIČEVE NAGRADE VISOKA PRIZNANJA ZNANOSTI IN RAZISKO VALNI DE JA VNOSTI Šest znanstvenikov je dobilo Kidričeve nagrade, dvajset je bilo nagrad iz Sklada Borisa Kidriča, še več pa je bilo podeljenih nagrad za izume in izpopolnitve - Inž. Marko Bule meni, da «smo na dobri poli» Pred dvema dnevoma so v Ljubljani izročili letošnje Kidričeve nagrade. nadalje nagrade Sklada Borisa Kidriča ter nagrade za izume in izpopolnitve. Letošnji Kidričevi nagrajenci so: akademik prof. dr. Miha Tišler in prof. dr. Branko Stanovnik, ki sta bila nagrajena za njune dosežke na področju kemije organskih heterocikličnih spojin, prof. dr. Ivan Sovine, ki je bil nagrajen za temeljne razprave iz mehanike hribin in uporabe izsledkov v rudarstvu, prof. dr. Adamič, ki je dobil visoko priznanje za svoje življenjsko delo na področju pomologije, končno sta bila nagrajena še akademik prof. dr. Svetozar Ilešič za življenjsko delo na področju geografi je Slovenije in akademik prof. dr. Rudi Kyovsky prav tako za življenjsko delo na področju delovnega prava. Kot prva omenjena dr. Miha Tišler in dr. Branko Stanovnik sta visoko priznanje dobila za njuno dejavnost na področju kemije. Kakor pravi motivacija «njune sistematične raziskave obsegajo sinteze bicikličnih in policikličnih sistemov, ki imajo v obročih bodisi dušik ali žveplo ali pa oba he-teroelementa na podlagi novoraz-vitih ali prirejenih metod študije radioreaktivnosti in pojasnitve reakcijskih mehanizmov ter učinka substituenc na lastnosti spojin*. Znanstvenika sta v letih 1975 -1976 objavila kakih 30 člankov, toda v veliki množici izvirnih študij — ko beremo v motivaciji — so najbolj pomembna tista dela, ki se nanašajo na metode širše uporabnosti za pripravo heterocikličnih sistemov in derivatov ter z njimi povezane mehanistične študije. Med njimi je treba — kot je rečeno v motivaciji — kot pri- mer posebej omeniti reakcije med heterocikličnimi diazo spojinami in diazo ketoni na eni strani ter na drugi strani spojinami z reaktivno metilensko in aminsko oziroma hidrozinsko skupiho. Prof. dr. Ivan Sovine je dobil visoko priznanje za svojo dejavnost na področju znanosti v rudarstvu. Motivacija govori takole: Raziskave prof. Sovinca. zajete v osmih objavljenih člankih v letih 1975 in 1976 so samo del njegovega dolgotrajnega in plodnega dela na področju geomehanike. Njegova dela predstavljajo nove znanstvene dosežke na področju geotehničnih problemov pri jamski eksploataciji in mehaniki tal, ki so rezultat vsestranskega samostojnega raziskovalnega dela. V mehaniki tal je prof. Sovine proučeval predvsem probleme fundi-ranja s piloti in stabilnosti brežin. Njegova dela so napisana jasno, koncizno in so opremljena z zadostnim številom podatkov za razvijanje rezultatov in reševanje postavljenih problemov. V motivaciji je nadalje govor o njegovih dosežkih glede jamskega načina odkopavanja velenjskega li gnitnega sloja. Nadaljnji trije Kidričevi nagrajenci so dobili visoka priznanja za svoje življenjsko delo. Prof. dr. France Adamič je, kot smo že rekli, dobil nagrado za svojo dejavnost na področju pomologije. V motivaciji za nagrado med drugim beremo: V plodni dejavnosti prof. Adamiča so pomembni predvsem naslednji štirje sklopi: pomološke raziskave slovenskega ozemlja, problematika mineralne prehrane sadnega drevja, tehnologija pridelovanja sadja ter organizacijsko in uredniško delo. V pomoloških ra- ..................................................................................»•"">................."»■....................................................................... OBRAČUN DVAJSETIH LET. KO JE ČLOVEK UBRAL POT PROT! ZVEZDAM Okoli Zemlje kroži 850 umetnih satelitov Vseh nenaravnih teles, ki krožijo po vesolju, pa je že nad 4100 Če smo se pred nekaj leti čudili Sovjetski zvezi ali Ameriki, točneje njihovim znanstvenikom, kako jim uspeva pognati v vesolje večje ali manjše satelite, vesoljske ladje in sonde, je to danes tako rekoč preprosta zadeva in tako skoroda nihče ni dal pred desetimi dnevi poudarka dejstvu, da je Sovjetska zveza pognala v vesolje še en u-metni satelit vrste «kozmos». pa čein-av je to bil — že 900. še več. v tem primeru ni šlo le za dejstvo, da je Sovjetska zveza dosegla nekako okroglo in doka j visoko števil ko. pač pa tudi za to. da je bil 900. »kosmos* izstreljen tako rekoč ob 15. obletnici izstrelitve istoimenskega prvega sovjetskega satelita. Tedaj, pred 15 leti. so v SZ zatr jevali. da se bodo ti sateliti ukvar jali z najrazličnejšimi raziskovalnimi deli v kozmičnem prostoru in na zemlji. V 15. letih so se »kosmo-si» zares ukvarjali z najrazličnejšimi nalogami, tudi z drugačnimi od tistih, katerim so bili v začetku namenjeni. ker so raziskovali nejjo s redni okolico našega planeta, sam nas planet, pa tudi še marsikaj drugega, o čemer se ne govori, ker spada to na področje zelo delikatnih raziskav, ki pa jih ne vršijo le so vjetski umetni sateliti, pač pa tudi ameriški. * Če govorimo seda j o 15 letnici sa tclitov »kosmos*. lahko dodamo da bomo prav letos, slavili tudi 20. obletnico onega zgodovinskega dne. ko so Sovjeti pognali v vesolje svoj umetni satelit *sput,nik». ki je odprl človeku pot k zvezdam, kot se je nekdo pesniško izrazil. Tedaj pa se je hkrati začela tekma med SZ in ZDA. Tema dvema pa sledijo še druge dežele, ki prav tako trošijo velikanska sredstva, da bi si u-tru. »pot k zvTzdam*. Po podatkih, kj so jih objavili v ZDA in v Moskvi, je bilo od začetka izstreljevanja umetnih satelitov in drugih umetnih tvorb, poslanih v vesolje od prvega sovjetskega «spulnika» do konca lanskega leta že nič manj ;ot 9.645 «kosov». V mislih ima- me male začetne »sputnike* in poznejše «kosmose» oziroma sateli te, pa vse do velikanskih vesoljskih ladij. Ob novem letu, to se pravi pred obilnimi tremi meseci je okoli zemlje krožilo še 4151^ najrazličnejših umetnih satelitov, ra kel. delov raket in podobne «.šare». Ostali umetni sateliti in ostala »ne-naiavna* nebesna telesa)so se med teni približala zemlji in v gostejšem ozračju zgorela, ali pa so nadaljevala pot oziroma pristala na Luni Nekatera tovrstna nenaravna nebesna telesa kot npr. pioneer 10 st zapustila območje sončnega sistema in ubrala pot proti drugim zvt zdam . . . Ct so bili prvi umetni sateliti več ali manj namenjeni »izključno* znanstvenim raziskavam, .ge je šte vil«, umetnih satelitov stalno večalo in s tem večanjem je bilo vedno vee umetnih satelitov, ki so jim namenili povseiji drugačne »uporab ne* naloge, naloge, ki smo jih že o-menili. ali pa tudj naloge, za kate re »i človek pred desetletji ni mo ge' misliti, da bi jih mogli reševati umetni sateliti. V mislih imamo merjenje dimenzij naše zemlje, kar- tografijo naše zemlje in še razne druge znanstvene naloge. Meteorologija je, kot je znano, veliko pridobila, odkar ji pomagajo umetni sateliti s svojimi opazoval nuni napravami. V zadnjih letih smo se že navadili, da redno spremljamo vremenske razmere, k. jih posredno vsaj, cjajo umetni sateliti. Prav tako smo se že na vadili medcelinskim telefonskim razgovorom preko satelitov, vtem ko smo bili prej vezani izključno na medcelinske kable. V zadnjih letih sledimo tudj medcelinskim televizijskim povezavam, seveda vkl no preko satelitov. čeprav smo že o tem namignili, bomo tu dodali, da umetni sate liti služijo tudi vojskam, to se pravi vohunstvu. Določene zelo izpopolnjene fotografske naprave, s katerim' so opremljeni ameriški ali sovjetski umetni sateliti, morejo tudi z višine stotin ali celo tisočev knometrov posneti na zemlji objekte v veličini tovornjaka, da ne govorimo o raketnih izstreliščih. Ko že delamo obračun o dvajseti!'. letih dosežkov v vesolju, ne moremo mimo dejstva, da je s pomočjo astronavtike človek prišel že tudi na Luno in da je z Lune pri nesel nekaj vzorcev tal. ki služijo znanstvenikom za proučevanje zemeljskega soseda. Marsikdo se ob številkah, ki smt jih navedli in sicer v zvezi s tisoči raket in satelitov ki jih je človek pognal v vesolje, vprašuje, ati je to bilo potrebno, oziroma ali m bilo kaj drugega, ki bi bilo bolj potrebno kot vse to. In vendar strokovnjaki menijo, da so uspehi, ki jih je človek dosegel na tem |xxl-ročju. dragoceni za vse človeštvo, ki da bo oziroma ki da že ima ogromne koristi. Čeprav ne moremo biti nad vsem tem navdušeni, kajti marsikateri strošek je bil pretiran, drži, da je bil dosežen velik uspeh, saj je človek vedno celo drago plačal svoj razvoj. In razvoj kozmonavtike je zares, velikanski, posebno če pomislimo, da je koz-monavtika stara, kot smo rekli, dvajsei let. oa - konec še nekaj podatkov, ki jih povzemamo po pariškem listu Le Monde. Ta je objavil, da kroži trenutno okoli zemlje 85(1 u-metmh satelitov, od katerih jih je 398 sovjetskih, 369 ameriških, 83 pa iz raznih drugih dežel, 1074 u-melnih satelitov pa je že zgorelo v atmosferi. Prej smo navedli, da so doslej pognali v vesolje nad 9 tisoč umet nih satelitov, raket, vesoljskih, la dij, itd., in da kroži okoli zemlje nao 1 tisoč predmetov. Torej sate liiov jt 850, nad 4 tisoč pa je najrazličnejših »nekoristnih predmetov^. kot so na primer deli nosilnih rasel ali celih raket. V zvezi s tem jl nekdo rekel, da postaja tudi v vesolju že gneča in da bo treba lunalu misliti na «pometanje» vesoljskih prostorov, kajti kmalu bi lahko prišlo tudi v teh velikanskih prostranstvih do stanja, ki bi nre preit' alo normalno delovanje posa mezuih umetnih satelitov. ziskavah, ki vključujejo vrednotenje sort in tipov pri nas razširjenih sadnih vrst je dr. France Adamič vnesel znanstveni koncept. Dr. Svetozar Ilešič je bil nagra jen, kot smo rekli, za dosežke na področju geografije Slovenije. V motivaciji med drugim beremo, da je v svojem polstoletnem raziskovalnem delu največ prispeval v zakladnico znanosti na področju agrarne geografije Slovenije. Z vrsto krajevnih in regionalnih razprav je Svetozar Ilešič agrarno -zgodovinsko in geografsko osvetlil podobo slovenskega podeželja in sicer od Soške doline in slovenskega Primorja preko škofjeloških hribov in Ljubljane do Posotelja in Prekmurja . . . Literarni opus, ki je obsegal okoli 5 tisoč objavljenih strani in 10 samostojnih knjig, obsega tudi plodno Uešičcvo kritič llltlllMIIIIIMIIIIIIIIIIMMlMIMIIIIIIIIIIinilinillMIHIflA Avstrijsko- Jugoslovanske motnje arhivskega zn ata j a Odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo niso najboljši. Razlogov za to je več. Predvsem ničkaj pošteno ravnanje avstrijskih oblasti s hrvaško manjšino na Gradiščam skem ter s slovensko na Koro skem in Štajerskem. Toda to ni edini razlog. Jugoslavija ima z Avstrijo še druge odprte račune. Pred dnevi so se v Dubrovniku sestali strokovnjaki za državne arhive in sicer za to, da bi ocenili rezultate dela mešane jugo-slovansko-avstrijske komisije za izvedbo sporazuma, ki je bil glede tega sklenjen med obema državama. Kakor je znano, je ta spo razum zelo star, saj izhaja iz leta 923, ko sta se Jugoslavija in Avstrija dogovorili, da si bosta izmenjali arhive in kultumo-zgodovin-ske spomenike v smislu novih razmejitev, do katerih je prišlo ob zrušenje avstro-ogrskega cesarstva. V smislu mirovne pogodbe je bila Avstrija obvezana, da novim državam vrne tisto, kar je tem geografsko pripadalo. Toda Avstrija se ni veliki« držala teh pogodb in šele zadnje čase je bil glede tega napravljen kak korak dalje. Nedavno so avstrijske o-blasti vrnile Dubrovniku bogat arhivski material dubrovniškega konzulata v Carigradu iz dobe od 1903. do 1907. leta, v Jugoslavijo je končno prispela tudi listina bosanskega kralja Dabiše iz 1395. leta, jugoslovanske oblasti priča kujejo tudi, da bodo Avstrijci vrnili Jugoslaviji 2.500 srednjeveških listin nekdanje slovenske vla-steie, pa tudi Karadžordževa pisma, ki jih je pisal graničarjem kot tudi 19 statutov srednjeveških dalmatinskih mest. Čeprav pravkar navedeni podatki veliko obetajo, je Avstrija še veliko dolžna Jugoslaviji Jugoslavija na primer zahteva družinske arhive Zrinskega in Frankopana, ki jih avstrijske o-blastidmajo še v-svojih dunajskih arhivih. Sicer pa bi bilo odveč na vajati, kaj vse bi morala Avstri ja vrniti Jugoslaviji in bomo zato navedli le en podatek: v času prve svetovne vojne, od 1915 do 1918, je avstrijska vojska izvozila iz Srbije, prvenstveno iz Beograda za 16 vagonov arhivskega materiala, ki ga še ni vrnila. Pa tudi iz dobe druge okupacije, >z '•asov '1'ge svetovne vo.ine. je v Avstriji ve’'ko jugoslovanskega in tud' -'ovenskega arhivskega ma teriala. no odzivanje na družbeno . politično dogajanje v našem duhovnem prostoru. Izhajajoč iz osnov svoje stroke, je Ilešič v številnih člankih ocenjeval javna gibanja vse od časov odklanjanja nemške geopolitike pred drugo svetovno vojno do najnovejših vprašanj policentričnega razvoja Slovenije in ureja nja okolja. Njegova kritična misel — se zaključuje motivacija — o povojnih razvojnih tendencah v teoretski geografiji, izhajajoča iz geografske znanosti, je vodilno vplivala k usmeritvi jugoslovanske geografije, Končno še o Kidričevem nagrajencu prof. dr. Rudiju lipovskemu, ki je bil nagrajen za svojo dejavnost na področju delovnega prava. V motivaciji med drugim beremo naslednje: - Že zgodaj se je prof. Kyovsky začel ukvarjati z zgodovino delavskega prava in delovno . pravnih institucij, ter z njihovim razvojem. V zvezi z delovnim pravom se je ukvarjal predvsem z družbeno vsebino posameznih ustanov in skušal dognati tudi njihovo pravilno pravno vsebino. Ukvarjal se ni le s splošnimi, abstraktnimi pravnimi normami, zanimale so ga prav tako individualne, konkretne nor-do katerih naj bi prišel Ir Joj 1 m [ijf 1 »s jjfll rar Suj [ j w% V v4iJ^zLJz/- SREDA, 13. APRILA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 13.90 13.30 17.00 Argumenti Biseri sedme celine: cvetje in demoni DNEVNIK in Done v parlamentu Gioco-cilta 18.00 Argumenti: RAZUMNIKI IN KRIZA 18.30 19.00 19.20 Mali slam Dnevnik 1 - KRONIKE Hišica v preriji. ZDRAVILNI PRAH Chhrles dovoli lastniku nekega majhnega cirkusa, da se na mesti na njegovem posestvu. Pravzaprav ni to nikakršen cirkus, saj ga sestavljajo gospodar »cirkusa* 0'Hara, mali šim-pans in pa govoreči krokar. Ker je 0'Hara zelo zgovoren, si kmalu pridobi simpatije deklet. Pripoveduje jim razne zgodbe in dela razne vragolije. Ko pa dokaže, kako učinkovit je neki njegov zdravilni prah, ga Laura smatra že za nekakšnega ča-rpdeja. Zadeva se sprevrže, ko žena farmarja noče v bolniš nico, da bi ji operirali slepič, ker računa, da bi ji mogel pomagati «čarodejev» zdravilni prah. DNEVNIK 20.40 Nanni Lop: POTOVANJE V 2. RAZREDU Znani italijanski režiser in igralec, ki snema s skrito kamero, bo tokrat ponovno popeljal gledalce TV med neznane potnike na železnici. Gre v bistvu za enako oddajo, kot je bila oddaja Tajno ogledalo. V današnjem nadaljevanju oddaje bo Nanni Lo.y, preoblečen v bivšega jetnika, prav gotovo povzročil med potniki senzacijo. Bivši jetnik se ne zadovolji s tem, pač pa hoče od potnikov zvedeti, kaj se je v Italiji zgodilo v 25 letih, kolikor je on bil za zapahi. ŠPORTNA SREDA Nogometna tekma med Švico in Italijo, prenos v evroviziji Na koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 21.45 Drugi kanal 12.30 O tem se govori: Teden kulturnih aktualnosti 13.00 Dnevnik 2 — OP 13 URI 13.30 Zgodovinarjev laboratorij: Sodnik in obtoženci 17.00 Vojna Toma Grattana, tv film 17.25 Pol ure za mladino: teden aktualnosti 18.00 Laboratorij 4: Fototeka 18.25 Oddaja‘ iz parlamenta 18.45 Ljudstvo, ki živi v nebesih, dokumentarec 19.05 POPEVKE 30 LET 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Iz ^Salona Margheritat v Rimu: Pippo Franco v kabaretu 21.45 Kronike . 22.55 Arg/imenti: RAZUMNIKI IN KRIZA Ob koncu DNEVNIK pri praktični uporabi abstraktnih norm . . . Prj delovnem pravu se je ukvarjal z nacionalnimi normami in tudi z mednarodnim delovnim pravom. Zanimalo ga je bistvo splošne pravne teorije delovnega prava in tako se je dokopal tudi do pravnega bistva delovno -pravnih institucij in sicer v prvi vrsti tistega, ki ga v samoupravni družbi vedno bolj dobivajo. Ko smo tako navedli le nekaj odstavkov iz motivacij za letošnje Kidričeve nagrade, bomo navedli vsaj imena tistih slovenskih znanstvenih delavcev, ki so bili nagrajeni iz sklada Borisa Kidriča. Gre za naslednje znanstvenike: prof. dr. Boris Frlec, dr. Viktor Kra ševec in dr. Boris Navinšek, docent dr. Janez Stepišnik, proL dr. Cvetko Klofular in inž. Spela Paljk, dr. Jože Koller in prof. dr. France Bremšak, dr. Franc Vodopivec in dr. Marin Gabrovšek, dr. Drago Mušič in prof. dr. Janez Batis, dr. Ljubica Kamarič in docent dr. Franc Zagožen, prof. dr. Vojan Rus in dr. Jaroslav Sašelj, prof. dr. Mirko Jurak in prof. dr. Ignacij Voje, končno še prof. dr. France Zadravec in prof. dri Via dimir Klemenčič. Končno je bilo še večje število slovenskih znanstvenih1 delavcev nagrajenih za razne izume, kar priča da slovenska znanost napreduje. Sicer pa je inž. Marko Bulc, ki je nagrade izročil, v svo jem priložnostnem nagovoru med drugim rekel: «Letošnje Kidričeve nagrade tako po številu kot po ka kovostj nagrajenih del pričajo, da smo na dobri poti. Med nagra jenci je nekaj naših uglednih znanstvenikov, ki prejemajo priznanje za življenjsko delo. Vse to pa dokazuje, da v raziskovalni dejav nosti nadaljujemo Kidričevo iz ročilo*. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10 in 9.00 Tv šola: 14.10 Ponovitev zagrebške oddaje Tv v šoli 15.55 Nogometna tekma: RADNIčKI ' (Niš) — BUDUČNOST, nepo sreden prenos 17.00 K. Grabcijšek: MOJE AKCIJE 17.15 Okrasje in igranje, iz serije »Ukročeno oko* 17.40 OBZORNIK 17.55 ŽENSKA V SLOVENSKI SLIKI IN BESEDI V letošnjem marcu je slov. knjižni trg obogatila knjiga, ki bo razveselila marsikaterega ljubitelja poezije in slikarstva. Gre za delo z naslovom: «2enska v slovenski sliki in besedi». Gre za delo treh avtorjev. Umetnostna zgodovinarja dr. Anica Cevc je zbrala 65 slikarskih del, katerih osrednja tema je ženska. Slikovnemu delu knjige je pesnik Menart dodal izbiro pesmi, ki' gi uokvirja isto časovno obdobje slovenskega pesništva. Matjaž Kmecl pa je prispeval.tretji del knjige, v katerem je govor o ženski v slovenski literaturi. Pogovor z avtorji naj gledalcem predstavi namen, kj so ga imeli ko so s skupnim delom skušali doseči, da bi slovenski knjižni trg dobil delo, ki bo razveselilo marsikaterega ljubitelja umetnosti in veza-.na .besede. Glasba takšna in drugačna DNEVNIK VZHODNO OD RAJA, film DNEVNIK 22.05 Včeraj, danes jutri: ŠPANIJA Ob letu varstva kulturnih spomenikov 1975. so v Zahodni Nem čiji posneli obsežno serijo oddaj o najbolj žgočih problemih zaščite okolja. Sedem oddaj iz prav tolikerih pomembnejših dežel evropskega zahoda predstavlja velik del stare celine, hkrati pa tudi že grozljivo početje ljudi, ki pod pretvezo napredka in blaginje pehajo sebe in vse, kar jih obdaja, v brezupni in brezumni kaos. Danes, v prvi oddaji iste serije, si bomo lahko ogledali »deželo gospodarskih in turističnih čudežev» — Španijo. 1R.30 19.30 20.00 21.55 Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 «Velrnjak», tretji del romana Ribolov na Krki, dokumentarna oddaja KRANJSKA GORA, dokumentarna oddaja • 21.25 21.40 20.00 22.25 Zagreb Izbor v sredo Svet neuvrščenih: INDONEZIJA TRST A 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročilu; 7.20-13.00 Dobro jutro: Tjavdan, 7.00, razprava: 11.30 Mali variete; 12.30 Po ena dežela: Sardinija: 14.30 Nemogoča potovanja; 15.45 Gla sbeno-govotni spored; 18.30 £e bi Rojstna hiša naših velmož, Kon- Mi kaibonarji tudi pevci; 19.15 *® ... , i • 1 I .. .. \/dn saj ni uokvirjena v nobeno Umovanje, niti ni drugače po-mbna. Edini cilj tega srečanja L Pr* vodstvih obeh enajsteric v ai, da želita na njej preskusiti na “]®unarodni ravni tiste igralce, ki aradi starosti ne morejo več naspati v ekipah «under 21», ven-n r, Pa Se niso dovolj kakovostni za nastop v A reprezentanci. V itali-nskem moštvu so to predvsem rf^a, Zaccarelli, Pecci in Pruz-> Pa morda še kdo. Tekme zato . moremo gledati v funkciji rezul-i-č?: m ti skupne igre, ampak skoraj *ujučno sposobnosti posameznih i-^aleev. Delno izjemo bo pri tem 1 “"Danski enajsterici predstavljanja krPska vrsta, ki v celoti pri-Torinu in bo Bearzot skušal 1 sotoviti, kako se kot celota vklap-v igro ostalih nogometašev, s Wrimi sicer ne igra skupaj. ^Postavi obeh enajsteric bosta ta- Paolo Conti, Salvadori, ‘uaidera, Patrizio Sala, Mozzini, Va-ssori, Bruno Conti, Pecci, Praz-J?-Zaccarelli, Novellino (12 Bordon, *iello)lali’ 14 Pin’ 45 Marini> 16 Mu' ŠVICA; Kiing, Von War ■ nchero, Bizzini, Chapuisat, Barji Decastel, Scheivviler, Risi, ČPtteron, Sulser, Berier, 12 Hasler, J? buyot, 14 De Marmel, 15 Else-er’ 16 Erader, 17 Maradan). SODNIK: Vautrot (Francija) Wartburg, Bučanje ^lank najhitrejši SONDRIO, 12. — Na poskusnih Pustih za italijansko državno pr-^nstvo v smuku so najboljši tek-, ’alci dosegli te čase !• Plank , Kerchsbaumer ”■ R. Thoni ?• Comploi 2’ fraschini ?• Stricker '• Antonioli šahistov ter nekaj dobrih šahistov iz Slovenije. Prvo mesto je osvojil prvokategornik Ceschia iz Vidma pred Marinom Bonifaciom iz Trsta in mojstrskim kandidatom Sloven cem Slakom. KONČNA LESTVICA 1. Ceschia (Italija) 8:9 2. Bonifacio (Italija) 7:9 3. Slak (Jugoslavija) 7:9 4. Tamai (Italija) 6:9 5. Stantic (Italija) 6:9 6. Kristan (Jugoslavija) 5,5:9 7. Scvar (Jugoslavija) 5,5:9 8. Vianello (Italija) 5,5:9 9. Milocco (Italija) 5,5:9 NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Silvana Vesnaverjeva osvojila v 2. kategoriji bronasto kolajno Letos je Krasova ekipa v celoti dosegla nekoliko slabše rezultate kot v preteklosti Kras je opravil z remijem (3:3) proti S. Andrei nepričakovan podvig Državno namiznoteniško prvenstvo v Riminiju, kjer so podelili naslove v vseh starostnih in jakostnih kategorijah, z izjemo prve, se je zaključilo z ne preveč laskavim obračunom Kraševega tabora, saj so tokrat «belo-rdeče» osvojile le eno bronasto kolajno. Dokončni obračun bomo sicer delali komaj čez dober mesec, ko bodo podelili naslove tudi v prvi kategoriji, kjer ima j Kras velik adut — sedanjo absolut-j no državno prvakinjo Sonjo Miličevo. Zaradi prestopa najboljših krasovk v višje jakostne oziroma starostne kategorije smo sicer pričakovali in napovedovali skromnejšo bero kolajn, kot se je to doga- ..................""".......................................................................................■■■mm...........................................................................i .n ....... ...........................................................................in. ODBOJKA V PRVENSTVU NARAMNIC PO IZENAČENI IGRI BOROVKE LE BOLJŠE V slovenskem derbiju so premagale Sokol 1’38”07 1’39”24 1’39”92 1’39”59 1’40”89 1’41”16 1’44”21 TURNIR V TRSTU Slavje Ceschic Slak tretji »,^red dnevi je bil na sedežu trža-tn'-£a šahovskega društva četrti tur -arobn* polbrzopotezni šahovski lta-tUr» na katerem je nastopalo ne- —J lin i_< _ i i _ : L I_ Sokol — Bor 0:2 (-14, -13) SOKOL: Pertot, Kukanja, Rojc, Mervič, Peric, Kocman, Sedmak. Pernarčič, Gabrovec. BOR: Zoch, Vigini, Maver, Bassa, Orel, Gerdol. Tudi v povratnem srečanju, ki je bilo zelo napeto, so naraščajnice Sokola podlegle Boru. Poudariti pa moramo, da so bile Nabrežinke enakovreden nasprotnik «plavim», ki so osvojile oba seta le zaradi večje izkušenosti in boljše skupne igre. Gre pa omeniti, da je Bor i-gral brez svoje najboljše odbojkarice Nacinovi. Končna lestvica je torej, čeprav morajo odigrati še do konca prvenstva še nekaj srečanj, že znana: na prvem mestu je OMA A, ki je najboljša naraščajniška ekipa treh Be nečij, drugi je Bor, tretji pa Sokol. RaNe naJboljših tržaških in deželnih 4ltll l,"itiiitl||l,||||||||||||||||||||,|||||,|„l|„||l„||||||,llf,mii|lnitHiiiiiiiiiiiiiimiimimmiiiiiiiiii»ii*"iiiiii NA MLADINSKIH IGRAH Nastopile bodo tudi slovenske šesterke Skoraj vsa odbojkarska prvenstva so že v polnem teku, nekatera so se celo končala, v mladinskih igrah pa se bo boj za točke šele začel, vsaj v tistih kategorijah, kjer bodo zastopane naše ekipe. 1?SARKA V 1. SLOVENSKI LIGI komžaičani premočni za sežansko peterko V soboto primorski derbi Kras-Fructal °«iiale _ Kras 108:89 '47=43) viJj^ALE: Pušnik 1 (2:1), Sla-KoEI ‘5 (1:1), Andrejašič 20 (3:2), 10 (3:2), Brkovič 24 (10:6), li fo ? " (4:2), Maren 6, Osterman KBao Juhant 2, Kržan 5 (3:1). žee : S- Brezec 11 (5:5), H. Bregar ,, (3:1). Žaro 13 (9:5), Kato-TavSa (U:8), Kobe 10, Žiberna 2, 20, \^alo. Oh m ie na aporedu zadnje ! Sk' derhi i-n*1 bo v L'Pici prlmor-Prvi tekb'. KRAS - FRUCTAL. V i »•‘atom zmaRal Fructal z re-s‘v'ci vendar na skupni le- ?ov0ru ms‘aja za Krasom. V po- 'dobiii vt^d domačimi igralci smo navu. a, da se hočejo od svojih v-, kakršnih v tej ligi nima navijačevS\af se. hočejo Cohena kakršnih v te, Prav v .»i pa' posloviti z zmago *°rn jn z ajdovskim Fructa- 1'čno npt zasesti na lestvici o radovednostjo in kritikami. Apulijski deželni odbor je razpisal nagrado v znesku 2 milijona lir za najboljše poročilo o zadevi Cavtata preko tujih televizijskih ekranov in v višini milijona lir za u-strezno poročilo, objavljeno v ir.o-zemskem tisku. Kljub skrbnemu delu izvedenca nista znala odgovoriti na bistveno vprašanje, če bi bomba lahko eks plodirala ali ne. Omejila sta, se na ugotovitev, da je bila žica električnega vezja, ki naj bi povzročila eksplozijo, izklopljena, vendar ni znano če namenoma. Kaže namreč, da so še neidentificirani atentatorji skrili bombo najprej v omarico za brisače in šele nato v koš za odpadke. Možni sta zato dve domnevi: 1. da je terorist namenoma onesposobil bombo in je hotel samo povzročiti preplah; 2. da je isti terorist ali kak njegov pajdaš, ki je dal peklenski stroj iz omarice v koš, nehote pokvaril napravo za tempiranje. V okviru preiskave o atentatu na brzec je sodnik Nello Pači izpustil na prostost Maria Grengo, avtoličarja, ki je bil osumljen sodelovanja pri terorističnem izpadu. Sodnik je namreč prepričan, da je Gren-ga nedolžen in da je bil žrtev spletkarjenja Marie Mite Moxedano, zaupnice policije, ki je bila obtožena sodelovanja s teroristi. Argentinski odvetniki o usodi 413 izginulih političnih zapornikov BUENOS AIRES, 12. - Osem argentinskih odvetnikov je prijavilo vrhovnemu sodišču izginitev 413 oseb v zadnjih nekaj mesecih. Gre za ljudi, ki so jih «neznanci» aretirali in odvedli neznano kam ir, za katerimi se je nato izgubila vsaka sled. Med nesrečniki je tudi Osear Smith, ki je svoj čas bil glavni tajnik sindikata elektrikarjev. Odvetniki zahtevajo od sodnega zbora. da posreduje pri režimski hunti za izpustitev izginulih demokratov. V Argentini, kakor v Čilu, Urugvaju in drugih latinskoameriških državah, kjer n ora prebivalstvo nositi težko breme fašističnovojaških diktatur, pomeni izginotje neke (režimu nenaklonjene) osebe dejansko njeno smrt. po strahovitem mučenju seveda. IIIUIIIIIIimiMIIMIIIIIIUIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIinilllllllllllllllMIMIMIIIIIIIMlIllllllllllll DANES NADALJEVANJE OBRAVNAVE V CATANZARU Trg Fontana: Giannettini še vedno v glavni vlogi Kaze, da si je bivši vohun končno opomogel in bo lahko zopet odgovarjal na vprašanja odvetnikov Preiskava o atentatu na hrzovlak 7 ltl CATANZARO, 12. - V telovadnici catanzarske poboljševalnice, ki je bila preurejena v sodno dvorano, se bo jutri nadaljeval proces zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana. Nosilno vlogo bo la teden najbrž imel še vedno Gui-do Giannettini. bivši časnikar, bi v ši «agent Z» obveščevalne službe SID in sedaj eden od glavnih obtožencev na tem procesu. Giarinet lini bo moral odgovarjati na številna vprašanja, ki so jih pripravili zagovorniki anarhistov in odv. Franco Da Cataldo, ki bran: založ nika Giovannija Venturo. Slednji 1» s protinapadom skušaj vsaj delno spraviti v zagato bivšega časnikarja ki se .je med prejšnjmi zasliševanji spretno izmika' kakršnemu koli stvarnemu priznanju in se je v bistvu omejil le na pobijanje Venturove obrambne linije. Drugačen cilj so si zastavili za govorniki anarhistov, ki so na tem procesu odigrali bolj vlogo zastopnikov prizadetih strank kot pa -za gpvornikov,. To je tudi razumljivo, saj so v Italiji le redki tisti, ki dvomijo v nedolžnost Pietra Val-prede in njegovih tovarišev. Cilj teh odvetnikov je zato odgrniti na stežaj zastor, kj zakriva pogled v ozadje pokola v milanski banki in na splošno v ozadje strategije na petosti in terorja. Giannettini je v tem pogledu ključna priča, vpra Sanje pa -je, če bodo branilci a narhistov imeli dovolj sredstev, da mu razvežejo jezik. Bivši vohun je med prejšnjimi zasliševanji pokazal znatno spretnost v izmikanju in v zavlačevanju, resnici na ljubo pa gre pripomniti, da ea nihče od zasliševalcev (od predsed nika do javnega tožilca) ra skušal stisniti ob zid. Bivši časnikar misovskega «Se colo dTtalia* se vrača pred sodnike po daljši »diplomatski* bolezni. Pred desetimi dnevi je namreč ob koncu nekajurnega zasliševanja. pa čeprav 'je fad svež" in čil. trdil da je telesno in umsko utrujen in da se ne more ustrezno braniti. Predsednik dr. Scuteri je kljub protestom zastopnikov prizadetih strank in nekaterih branilcev, prekinil zasliševanje in razprava se je nekaj dni trudno vlekla z branjem izjav odsotnih obtožencev, skratka z nepotrebnim tratenjem časa. Po mnenju večine odvetnikov in časnikarjev je Giannettini (s posredno ali neposredno privolitvijo predsednika dr. Scuteri ja) skušal zavlačevati obravnavo, da bi dal obtoženim častnikom obveščevalne službe SID nekaj dni več za pripravo obrambe. Glavni cilj pa je bil vsekakor počakati na razsodbo ustavnega sodišča o vprašanju vojaške in politične tajnosti. Očitno je namreč, da bodo morali obtoženi gen. Maletti, stotnik La Bruna in podčastnik Tanzili prilagoditi svojo obrambno linijo razsodbi ustavnih' sodnikov, ki oodo o problemu razpravljali . jutri. V RIM, 12. — Bomba, ki so jo našli v stranišču brzca 710, je imela znatno rušilno moč. Če bi eksplodirala bi ubila vsakogar, ki bi bil v stranišču in huje ranila ljudi, ki bi bili v bližini. Tako trdita izvedenca gen. Vigilante in prof. Frascatani, katerima je sodnik Pači poveril strokovno preiskavo. Peklenski stroj je bil sestavljen iz sedmih dinamit-nih palic in tempiran z budilko. O-nešposobil ga ie minerski podčastnik Serofani, ki ga je našel v košu za odpadk*. primeru, da potrdijo veljavnost dosedanjih norm, bo samoobramba obtoženih častnikov SID ka j la h ka, v nasprotnem primeru, pa bodo potrebovali več časa. da najdejo izhod iz kočljivega položaja Res je sicer, da je predsednik vla de Andreotti v razgovoru s časnikarji večkrat poudaril, da se v primeru pokola na Trgu Fontana vpleteni častniki ne smejo sklicevati na vojaško in politično tajnost. pripomniti pa gre da se .je i ministrski predsednik omejil zgolj na izjave časiVkarjem, ni pa brzojavno potrdil sodišču tega stališča. (vt) Palestinska ofenziva v južnem Libanonu VČERAJ PONOČI Huliganski napad na zasebno radijsko postajo v Bologni Štirje zakrinkani banditi razbili oddajnik in zažgali uredniške prostore «Radia 101» - Politični atentat ali maščevanje tekmecev? BOLOGNA, 12. — Štirje oboroženi in zakrinkani banditi so to noč napadli in epustešili sedež zasebne radijske postaje »Radio 101» v Ul. Kagiolo v Bologni. Potem ko so z orožjem v roki onesposobili predsednika zadruge, ki upravlja po stajo, in dežurnega urednika, so napadalci polili oddajnik z benci-m.m in ga zažgali. Gmotne škode je za okrog 20 milijonov lir. Se neidentificirani teroristi so vdrli v sedež zasebne postaje o-krog 2. ure ponoči, ko sta se dežur ni urednik Mario Mcnteruinici in predsednik zadruge, ki upravlja postajo, Marco Marcheselli ob zaključku oddaj odpravljala domov. Medtfem ko ju je eden od napadalcev v orožjem v roki prisilil, da sta legla na tla, so ostali trije skušali povzročiti kar največjo možno škodo na oddajniku in na pohištvu. Takoj nato so polili sobo z bencinom in zanetili požar. Komaj so se banditi oddaljili --kaže s fiatom 50(1 svetle barve — sta Monterumici in Marcheselli stekla do bližnje gostilne ter poklicala policijo in gasilce, ki so v kratkem ukrotili ognjene zublje. Preiskavo o atentatu vodi politični oddelek kvesture v Bologni, čeprav so preiskovalci prepričani, da najbrž ne gre za politično obarvan izpad. »Radio 101» oddaja v glavnem glasbo, nekaj kulturnih programov in veliko reklame. Njegovi uredniki so namreč izredno uspešni pri zbi- BEJRUT. 12. — V južnem delu Libanona. in sicer na območju tik ob meji z Izraelom, se nadaljujejo srditi boji med palestinskimi borci o-zi.-oma libanonskimi muslimani (pro-gres.sti) na, eni ter libanonskimi kristjani (desničarji) na drugi stra ni. Palestinske čete so ob zaslombi sirskih vojakov zasedle naselje Deif Mimas (3 km od izraelske meje), ki je bilo poprej v sovražnih rokah. Prejšnji teden so palestinski borci z muslimanskimi četami prav tako ob opori Sircev uspešno napadli kraj Khiam, ANKARA, 12. — Turški predsednik Fahri Koruturk je danes odpotoval na 4-dnevni. uradni obisk na Finsko, kamor ga je povabil Urho Kekkonen. Razgovarjala se bosta o možnosti nadaljnje pospešitve trgovinske izmenjave oziroma gospodarskega sodelovanja med državama. ranju oglasov, zaradi česar marsikdo sumi, da gre atentat pripisati kakemu tekmecu, ki je hotel tako dati duška bolestni zavisti. «Možnosti sta dve» je v zvezi z atentatom izjavil časnikarjem odgovorni urednik postaje Antonio Gri-inaldi: »Ali gre za napad naših tekmecev, ali pa za grobo provokacijo koga, ki bi hotel zaostriti napetost v našem mestu. Morda ni naključje, da so nekateri očividci malo pred napadom opazili v bližini postaje bel fiat 500, podoben 1 istemu, ki so se ga neznani teroristi poslužili za napad na podružnico Fiata in na nekatere trgovine v središču mesta*. Radijska poštaja je bila lat# dva krat tarča podobnih huliganskih napadov. Prvič so pretepači uničili pretvornik na griču Osscrvanza, drugič pa oddajnik. Davi. nekaj ur po napadu, je postaja začela znova oddajati z zasilnimi napravami, vendar so je omejila zaenkrat 1 kratko poročilo o dogodku. (vt) Bivši a^nt CIA morilec čilskega rodoljuba Lctelicra? WASHINGTON, 12. - Vse . kaže, da je bil v atentat na bivšega čilskega zunanjega ministra in enega od najožjih Allendejevih sodelavcev Orlanda Leteliera vpleten bivši a-gent ameriške vohunske službe CIA. Tako trdi v svoji današnji številki list '«Washington Post*, ki dodaja, da naj bi pri umoru sodelovali tudi trije kubanski begunci. Letelier je bil ubit 21? seplembra lani v Wa-shingtonu. » List, ki se sklicuje na verodostojne vire, dodaja, da je osumljeni vohun Edwin Wilscn, izvedenec v razstrelivu in predsednik družbe «Cnnsultants International, ki se bgvi s prekupčevanjem orožja. Kar zadeva kubanske begunce list dodaja, da so prišli v Washington nekaj dni pred atentatom. Eden od njih naj bi bil kot Wiison izvedenec v razstrelivu in naj bi se izšolal pri CIA. Kaže, da so bili vpleteni tudi v vrsto drugih zarot proti latinskoameriškim rodoljubom. PARIZ, 12. — Jutri bo pogreb pesnika Jacquesa Preverta, ki je izdihnil včeraj v 77. letu. Navzoči bodo le njegovi svojci iri prijatelji. Posmrtne ostanke bodo pokopali na malem pokopališču v kraju Omon-ville - la Petit po izrecni želji pokojnega. Obračun prometnih nesreč ob veliki noči: 112 mrtvih in 2.767 ranjenih iiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiOiiiiHiiiiiiniiiiiiniiiiiiiniiiiui POJAV; KI SE VENOMER PONAVLJA KLJUB TOLIKIM MINISTRSKIM OBLJUBAM Italijanska poštna služba v zastoju V večjih mestih že dalj časa leži 15 milijonov nedoslavljenih poštnih nakaznic RIM, 12. — Italijanska poštna služba ni bila nikdar zgledna. Pravzaprav velja za najslabše urejeno v Evropi, česar pa ne trdijo morda le večni nezadovoljneži, temveč dobri poznavalci družbenogospodarskih razmer na naši celini. Tokrat je postal položaj neznosen: na poštnih upravah večjih mest, tako zlasti v Rimu, Milanu, Turinu, Neaplju in Benetkah leži nekaj ton neodposlanih pisem, razglednic in paketov s priporočenimi in ekspresnimi pošiljkami (samo v Rimu so našteli 32 stotov pisem in razglednic, 8.000 priporočenih pošiljk in> 2.500 paketov), poleg tega pa kar 15 milijonov poštnih nakaznn na tekoče račune. Na dlani je, da pomeni vse to velikansko, večmilijaidno škodo tako za trgovska in druga podjetja, ter ustanove kako- za zasebnike — neizplačani obroki, globe, kucč je, ki gredo po vodi itd. Počasnosti, in drugim pomanjkljivostim poštne službe je poleg drugih dejavnikov v preteklosti botrovalo pomanjkanje uslužbencev. Sedaj sta se temu pridružila še dva vzroka: na osnovi zadnjih natečajev za službo pri poštni upravi je bilo zaposlenih nič koliko južnjakov, ki pa so.se kmalu pričeli drug za drugim vračati v rodne kraje in zaposlovati v tamkajšnjih poštnih uradih: dne 23. marca letos pa je pristojna komisija poslanske zbornice občutno omejila število igrednih delovnih ur, ki jih smejo opraviti poštni uslužbenci, Napisti pretepli fašiste v Volterri FIRENCE, 12. - Med prizivnim procesom proti pripadnikom samozvanih »oboroženih proletarskih oddelkov* NAP Pietru Sofii ter bratoma Pasqualeju in Nicoli Abatan-gelu, obtoženih sodelovanja prj roparskem napadu na neko florentinsko banko, so obtoženci v imenb NAP prevzeli odgovornost za pretep nCofašistov Luciana Francija, Pier-luigija Concutellija in Guida Izza v kaznilnici v Volterri. Kot je znano je bil Franci po pretepu sprejet na zdravljenje v bolnišnico s prognozo okrevanja v 40 dneh. Trije prevratniki so razdelili prisotnim sveženj letakov, v katerili si samozvana re- volucionarna organizacija lasti odgo-vomost za pretep in pojasnuje, da napad na fašiste «spada v okvir sedanje faze razrednega spopada med komunističnimi borci in represivnimi vojaškimi telesi.* Med obravnavo so Sofia in brata Abatangelo zavrnili vsakršno odgo-vamost svoje organizacije pri u-grabitvi prof. Guida De Martina. Pojasnili so, da so pred demantijem zaslišali vse svoje pripadnike zaprte v italijanskih kaznilnicah in zato so lahko zavrnili odgovornost; za izpad šele štiri dni po ugrabitvi. V podkrepitev svojega izvajanja so nato spomnili časnikarje tudi na ravnanje NAP in BR pri ugrabitvah sodnikov Sossija in Di Gennara. V tem okviru so dodali, da so samozvane ultralevičarske revolucionarne skupine tesno povezane med seboj in da bodo v enem letu dosegle popolno akcijsko enotnost. Ta nastop na procesu so Sofia in brata Abatangelo zabelili še z običajnimi provokacijami, z zavračanjem in z grožnjami zagovornikom. (vt) Na sliki (telefoto ANSA): Pier-luigi Conculelli z vidnimi podplutbami na obrazu takoj po pretepu v kaznilnici v Volterri. ■ s čimer je pač le še upočasnila ves storitveni aparat — dejansko sme po novem število izrednih delovnih ur ustrezati največ 67.(MK) liram u-streznega mesečnega prejemka. Uk-ep je naletel na ogorčenje pri sindikalni federaciji CGIL - CISL -UIL, ki obtožuje ministra Vittorina Colomba, da s takšnimi in podobnimi pobudami nikoli ne bo mogoče rešiti tega kočljivega problema. Minister je nedavno pojasnil, da je v pripravi petletni načrt za okre pitev poštnotelekomunikacijskega a-parata (1977-1981); sindikalisti grenko pripominjajo, da je Vitlovino Co-lombo obljubil podoben načrt že 1. 1974, toda ostalo je pni starem. V četrtek, 14. aprila, se minister sestane s predstavniki sind:kalne fe deracije. Marsikdo je pesimist, koli kor zadeva rezultate srečanja. Član glavneg . tajništva SILP - CISL Ferrari meni, da je za izboljšanje zdajšnjega nevzdržnega položaja nujno potrebno dvigniti zgornjo mejo mesečnega zaslužka za izredno delovne ure vsaj do 100 - 110.000 lir (v začetku leta, pred odobritvijo marčnega zakona, je bila predvidena meja 163.000 lir). Član glavnega taj ništva FIP - CGIL Mastracchi pa obtožuje ministra, da ni znal namestiti niti tistihle 250.000 novih Jelov nili moči, s katerimi bi bilo mogoče pospešiti odpremo poštnih nakaznic. V sedanjih razmerah se bo ustrezna služba lahko normalizirala šele v dveh, treh mesecih; toliko potrpljenja pa od koristnikov državne poštne uprave res ni mogoče pričakovati. (dg) Ladja v plamenih LONDON, 12. — Tu so sporočili, da se je na Indijskem oceanu južno od Diega Garcie zaradi eksplozije vnela > petrolejska ladja «Golden Crane», ki pluje pod liberijsko zastavo. Prevažala je nafto iz Saudske Arabije proti Japonski, Po dosedanjih vesteh naj bi pogrešali vso posadko. Kaže, da je števihrm pomorščakom uspelo zapustiti gorečo ladjo, vendar je posadka japonske ladje «Koho Maru* nekaj ur zatem o-pazila prazne rešilne čolne, ne pa tudi oreživelih. Maihofer: Zahodnonemški teroristi so povezani s palestinskimi gverilci BONN, 12. — V vsej Zvezni republiki Nemčiji je še vedno v teku iskanje atentatorjev, ki sta pred dnevi umorila zveznega vrhovnega tožilca Sicgfri-da Bubacka, njegovo telesno stražo in šoferja v Karlsruhu. Notranji minister Maihofer je danes sporočil, da policisti zasledujejo kakih 30 znanih teroristov, ki naj bi «imeli kaj zanimivega povedati* v zvezi z atentatom. Jasno je, da gre za pripadnike ali simpatizerje anarhične skupine Baader-Meinhof oziroma njenih oddeljenih enot — v resnici niso zahodno-nemške oblasti niti za trenutek vzele v poštev možnost, da utegnejo biti a-tentatorji iz vrst skrajne desnice, oziroma, da je pri Bubackovem umoru morda šlo za provokacijo po vžoru tistih ,ki smo jim vajenj v Italiji. Minister je pripomnil, da so zahodnonemški teroristi tesno [»vezani sko-. raj z vsemi prevratniškimi skupinami na tujem, posebno pa naj bi vzdrževali redne zveze s palestinskimi gverilci (o katerih res ni mogoče govoriti kot o prevratnikih). Razpolagali naj bi z najsodobnejšim orožjem, ki ga nabavljajo z »iztržkom* od roparskih napadov na denarne zavode. Prišla je tudi vest, da je Francija izbočila ZR Nemčiji 28-letnega Detlova Schultza, ki riaj • bi pripadal oddeljeni enoti skupine Baader-Meinhof z nazivom «rdeča vojska*. V Franciji je bil prizadeti obsojen na 6 mesecev zapora zaradi kraje in nedovoljene posesti orožja. Smrt pomorskega častnika v LBK HONGKONG, 12. — Pokrajinska radijska postaja v Čekjangu j*, sporočila, da je 27. marca na «dolžno-slnem mestu® umrl poveljnik se-verr.ovzhodnokitajskega ladjevja Ma Lung. Bilo mu je 66 let. Radio je pripomnil, da je pokojni «žrtvoval svoje življenje*, ni pa obrazložil o-koliščin njegove smrti. Pokrajinr Čekjang je bila pred dvema letoma prizorišče budili incidentov, ki so pojenjali šele po posegu vojske. Gre tudi za območje, kjer je novi pekinški režim po aretaciji «tolpe štirih* izvršil prve čistke. MOSKVA, 12. — Kot poroča moskovska revija «Novoje vremja*. ki priobčuje intervju z ravnateljem šole za urjenje kozmonavtov gen. Šatalova, se v sovjetskih kozmodromih urijo tudi bodoči poljski, vzhodnonemški in Češkoslovaški vesoljci. Po vesteh iz poljskih krogov kaže, da bi se dva poljska kozmonavta že prihodnje leto lahko udeležila sovjetska vesoljskega podviga. RIM, 12. — Notranje ministrstvo je na podlagi informacij, ki jili je prejelo od poveljstva prometne P®’ licije oziroma karabinjerjev, objavi' lo podatke o (Prometnih nesrečali ^ priliki velikonočnih praznikov (fle za obdobje od petka do vključi® ponedeljka). Obračun je težak: U' mrtvih in 2 tisoč 767 ranjenih ose® pri 1.722 nesrečah težje narave 0®! ni je teh bilo 1.803). Med lanskih" velikonočnimi prazniki se je na ®' sfaltu ubilo 110 ljudi, ranjenih P® je bilo 2.880. Splošno je bil avtomobilski prom®! v omenjenem času velik, in to tu®1 po zaslugi tujih letoviščarjev ter >*' letnikov. Največ vozil — okoli ■ milijonov — so našteli včeraj (vete konočfti ponedeljek), najmanj — milijone — pa v nedeljo. Lanski v®' likonočaj ponedeljek so agenti P>'®J metne policije zaznamovali kakih milijonov osebnih avtomobilov. Prometnih prekrškov je bilo let®* 33.553 nroti lanskim 70.999. Prometne nesreče si medtem ^ vedno vrstijo druga drugi. čeri”® botrujeta neprevidnost voznikov spolzka cesta zaradi obilnega & žev.ia zadnjih dni. Ponoči jc npr; prišlo na pokrajinski cesti 35 nadovanski pokrajini do čelnega čenja dveh avtomobilov, pri kat®" rem jc našel smrt 43-letni Igi".j Biscaro iz Padove. Pri Novice®1 (BressanoneJ se je smrtno ponesrf čil vieebrigadir prometne poliču* Domsnico Gesuezzo (31 let) iz ®* apeljske okolice, ki je zavozil s c®j ste in trčil v drevo. Nedaleč ®* Valdarna (Arezzo) na avtocesti s®11’ ca sta se ubili 44-!elna Concf G:ovannazzo Pizzuto in njena J, na liči Maria Stella, pri Foggii so našli smrt na cesti Gabriele (36 let), njegova hči Ida (6) Ignazio Mueci (30). In še bi lah** naštevali! (dg) ‘ Na sliki (telefoto ANSA) pri*®rJ ene od tolikih avtocest, na kat®!? so ■ «navulili» velikonočni vikend®*1' NA POBOČJU HRIBA SUBASI0 BLIZU ASSISIJA KARABINJERJI ODKRILI P0LV0JAŠK0 TABORIŠČE Aretirana četverica moških, ki so se v družbi angleške*’ dekleta urili v streljanju s sodobnim avtomatskim orožje1" ASSISI (Perugia), 12. — že nekaj let ni bilo čuti o polvojaških taboriščih, kakršne so svoj čas pri rejali in vodili v raznih predelih Italije skrajnodesničarski prevrat-rčki. Vest o podobnem taborišču je znova odjeknila sinoči , v okolici Assisija, kjer so karabinjerji zajeli dekle in četverico mlajših moških, ko so se vadili v streljanju. Moški so bili aretirani ter odvedeni v kaznilnico v Spoletu: žensko so le priprli in danes izpustili na prostost, ker je bilo ugotovljeno, da je bila v taborišču na pobočju hriba Subasio »oborožena* zgoli s fotografskim aparatom, ne pa, kakor njeni pajdaši, s sodobnim avtomatskim orožjem. Dekletu je ime Jacpueline Anne Vennard, ima 23 let ter je angleškega porekla. Že, nekaj let biva v Rimu, kjer naj bi bila zaposlena pri britanskem veleposlaništvu — lam sicer zatrjujejo, da je sploh ne poznajo. Za rešetkami pa se nahajajo na razpolago sodni oblasti. 24-letni e-lektronski tehnik Lucano Lallo, 30-letni Mauro Gioacchino Sjiitto, uradnik, 25-letni Antonino Spriz-zi, ravno tako uradnik in 23-lelni Giancario Cecere, univerzitetni študent. Satto je po rodu iz Masse C.arrare, Sprizzi iz Palmi.ja (Reggio Calabria), a Cecere iz Pescare, vsi štirje pa imajo stalno bivališče v Rimu (Lallo je Rimljan). Politični oddelek rimske kvesture ve povedati, da četverica v-~! videz nj jjgvczana z nobi stvo pa je, da se blizu Assisd niso omejili zgolj na vadbo v Ijanju, temveč so bili opravljen ,j zrazito vojaško: na sebi so značilne mimetične kombinezone. V pične vojaške pasove in baško'? ’ kot so v rabi n. pr. pri padal®1^ Oboroženi pa so bili s puško K®1! bra 12, karabinko kal. 22 in bod®H' Vse orožje je last Luciana L^', Policija pojasnjuje, da gre za nega ♦zbiralca* orožja, ki je si- njega sicer redno prijavil ter J tudi imel redno dovoljenje za *** šnjo (torej ne le za posest!) orožja. Sumljiva zadeva torej. .. bi jo ' morali preiskovalci do kr*l razčistiti ter obrazložite. Četverica «streicev» je kot nilca izbrala rimskega odvetriri Paola Brizia. Aretirane je P°Pri dne zaslišal namestnik državn®* pravdnika dr. Goretti po nalogu ®* žavnega pravdništva iz Perugi®- Antonino Sprizz je -sin nek®.-inšpektorja pri emisijskem zavCre Ranca dTtalia, sam pa je zapos', pri «American Express» Vozi s® j luksusnim športnim avtomobil®* ter je zaročen s prikupno Vem’®, dovo. Giancario Cecere študira h1! dicino na rimski katoliški unive. njegov Vij zi, kjer poučuje tudi O Lahu in Saittu ni nadrobm podatkov. Uvodoma smo omenili neo rali' stična polvojaška taborišča. Ta . se naglo razmnožila v obdobju l/*jl --U ----- “ -^ ---- • VOVI - III . tičrfo stranko ali organizacijo, dej-liaš.sta Giancarla Espostija. lw- 1974. Spomladi 1974 so karab’®!. rji po obkolitvi takega tabor’*® na območju Pian di Rascino v eh’*"’ oboroženem spopadu V