01 a j š a v e. Spisal M. Poklukar. IV. ^er srao bili ravno pri znižanih cenah, naj omenimo tudi one na železnicah. Koliko oasa že trka ubogo učiteljstvo brez uspeha na železniška vrata, da se rnu dovoli znižana voznina, kakršno uživajo državni uradniki! Ne moremo razuraeti, zakaj ostaja naš klic glas vpijočega v puščavi? Nima li učiteljstvo z železnicami in železniškira osobjem —¦ če ne več — vsaj toliko posla kot činovniki? Ali je družbam, deželam in državam učiteljstvo manj potrebno in ne toliko vredno kot uradništvo? Ali je tu morda boljša plača nego li tam; si li tu lažje priščedirao ter lažje plačujerao nego ondi? Morebiti mislijo, da bi se učiteljstvo po znižanih cenah v počitkih prevec vozarilo ter s svojo gneoo nevarno prihajalo trdnokovanemu vozovju, kali? Jadna usoda! Kjer dele denar, dobimo najmanjši ostanek; kjer plačujemo, tam nas hočejo imeti med prvaki, kakor bi se mi kregali s stotaki. Upamo pa na obrat k ugodnejšemu naziranju, naj se nas sodi po delu, številu, inteligenci ali po plačah; nara bodo končno vendarle raorali prisoditi glede voznih cen enako udobnost, kakor jo ima državni uradnik, in učiteljstvo bo gotovo gledalo, da obilo povrne železniškemu osobju prihranke s tem, da rau bo mladino skrbno vzgajalo ter opremljalo na pot k višji izobrazbi s potrebnim zakladom učnih snovi. Glede vožnje pripomnimo še, da imamo tudi mi uradna pota h konferencara in sejam c. kr. okrajnega in deželnega šolskega sveta ter stalnih odborov. Ključ, po katerera se nara odmerjajo konferenčne dijete, se narn ne zdi več primeren sedanjosti. Treba ga bo prenarediti po zgledu državnih uradnikov. To vendar ne bo raoglo ostati, da bi irael prvi definitivni učitelj maturant manjšo uradno potnino kakor novoimenovani uradnik, ki je bil pred krat- kimi leti njegov učenec in je morda srebal vso šolsko izomiko samo na kaki enorazredni ljudski šoli. Nekoc srao že pisali, da nara ni na tistih vinarjih ter nikakor ne zavidamo gospodov uradnikov; v te zahteve nas sili naša čast, zakaj dobe se ljudje raanjše naobrazbe in večje plače od nas, taki se kaj radi javno pobahajo s svojimi priboljški, češ: Več smo! Z ozirora na potnino k seji stalnih odborov pa moramo z žalostjo beležiti, da se ista v vseh okrajih niti ne povrača. Seja stalnega odbora je uraden čin, in vdeležencem pripada dijeta z isto pravico in mero kakor konferenčnikorn. Prosimo, naj se potrudijo prizadeti krogi v onih zaostalih krajih, da se vpelje enakost po deželi. Neenakost vlada na Kranjskem tudi glede učnih pripomočkov. Nakateri krajni šolski sveti nečejo kar nič slišati o nakupu učil in samoučil za ubožne učence; prav radovedni pa smo, kje se nakupi zadosti bombaža, volne, igel etc. ubogim učenkam za ročna dela. To je učiteljstvu huda pokora, a raoči niraamo, da bi to nadlogo odstranili. Predsednik krajnemu šolskemu svetu se odreže: »Nimam, ne raorem!" Kjer nič ni, še cesar izgubi — pravijo, a učiteljstvo pa ima tudi tam izgubiti, namreč — veselje do dela. Naloži naj se takim predsednikom, da imajo učiteljstvo podpirati in ne zadrževati. Poznamo pa krajni šolski svet, ki je ob pričetku šolskega leta dal vsemu učiteljstvu ma štirirazrednici potrebnega papirja, peres etc. To je malenkost, ali pri malenkostnih dohodkih postane vsako še tako malo plačilo spodtikljaj, ki ga je odstraniti. Ne poznamo uradnika, kateri bi si moral kupovati s svojimi novci uradne potrebščine. Zakaj bi ravno slabo plačani učitelj raoral rabiti v uradnem poslovanju svoje reči, katerih se v teku leta, desetletja nabere uvaževanja vredna vsota? Naštetim drobnarijam naj sledi pereča razlika učiteljskih služb z ali brez stanovanja. Kako bo mogoče učitelju še v bodoče vzdrževati stanu primerno svojo obitelj s petsto goldinarji plače v raestu, ako mu je odŠteti blizu sto goldinarjev stanarine? Znan nam je trg na Notranjskem, kjer ima vse učiteljstvo na štirirazrednici krasna stanovanja s pripadajočimi vrti za zelenjad; grenko pri tern je le dejstvo, da je ta štirirazrednica po svoji uredbi edina v deželi. Gleda naj se vsaj pri novih stavbah na to, da bodo imele za vse učiteljstvo stanovanja ter vsaj za vsakega nekaj gredic. Pri takih razmerah poučuj učitelj v šoli nadzakonito in komaj verjetno število učencev. Pokazali bi lahko na štirirazrednico, na kateri smo se raorali ukvarjati pred dobrim letom s 130 učenci vsakdanje šole v dveh višjih oddelkih z nemškirn obligatnirn predmetom in s celodnevnim poukom. Groza je stopiti samo v take soparne prostore, a telebasti ljudje hočejo iraeti uspehe, kakršnih ne zahteva niti zakon. Bodi korenjak ali pritlikavec, tu fiioraš vleči, da se peniš, ako hočeš doseči ob sklepu leta le nekaj zakonitih rnejnikov. Prevelike množice uoencev glasno kriče po razbreraenjenju preobloženega učiteljstva. Ustanove naj se vsaj vzporednice! Namenili smo se pisati tudi o petletnicah, pokojninah, vštetju vojaških let, kar pa za sedaj opustirno, ker so se že storili potrebni koraki z druge strani, ' in smo prepričani, da bodo ugodili učiteljskim peticijam, ter dostavljamo, da učiteljstvo ne nehaj prej s klici po izboljšanju plač, dokler njegovi prejemki skladno ne pokrijejo stalnih dohodkov državnih uradnikov. S tem odstavkom zaklju- čujemo objektiven in materijalen del, v bodoče borao pisali o subjektivnem ter idealnera postopanju, častitemu učiteljstvu gorece želeč, da si čim prej, tem krepkeje olajša raučno svoje delovanje in stanje!