Pri Marianu tovornjak trčil v avtomobil V Romjanu župnija odstopila prostore slovenski osnovni šoli Na krajevni in državni ravni niz mirovniških pobud 65 let po atomskih bombah na Hirošimo in Nagasaki / 7 .dr^-.-^....... V tržaškem Poštnem muzeju tudi slovenske znamke /8 Primorski Sta dva tabora za Italijo pretesna? Martin Brecelj Kar se je dolgo pripravljalo, se je naposled zgodilo. Berlusconi in Fini sta se naposled razšla, za zdaj na strankarski ravni. A dvoboj med njima se s tem ni končal. Fini je včeraj povedal, da bo s svojimi privrženci ostal v vladni večini, čeprav v kritični obliki. V svojem sicer kratkem nastopu pred časnikarji je celo poudaril, da se ima za pristnega zagovornika načel in vrednot Ljudstva svobode. Vse to pomeni, da se bo dvoboj za zdaj nadaljeval znotraj istega tabora. A nikogar ne bi presenetilo, če bi se tudi sožitje med Berlus-conijem in Finijem pod isto vladno streho nazadnje izkazalo za nevzdržno. Razen če se kdo od njiju ne bo umaknil iz politične arene ali pa ga bo iz nje vzela višja sila, je zatorej možno, da se bosta sedanja prvaka desnice znašla v alternativnih taborih, kar bi postavilo pod vprašaj sedanji italijanski bipolarni politični sistem. Fini v resnici že dalj časa podtalno plete stike z voditeljem Sredinske demokratične unije Casinijem. V teh pogovorih baje rad sodeluje predsednik Fer-rarija Luca Cordero di Monte-zemolo, še zlasti odkar ni več predsednik Fiata in Confindu-strie. S Finijevim doprinosom bi tako lahko na novo zacvetel sredinski pol, ki nemočno životari vse od konca t. i. prve italijanske republike, se pravi od razpada Krščanske demokracije in Italijanske socialistične stranke na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. To oživljanje sredinskega pola bi lahko računalo tudi na doprinos iz levice. V tej perspektivi je nekdanji voditelj Marjetice Rutelli že skoraj pred letom dni izstopil iz Demokratske stranke ter s peščico privržencev ustanovil Zavezništvo za Italijo. Če bi sredinski pol kazal prepričljive znake življenjskosti, ni izključeno, da bi se mu pridružil še kdo iz levice in še posebej iz Demokratske stranke. Če je namreč res, da je propadel projekt Ljudstva svobode kot stranke, ki naj bi združevala glavnino italijanske desnice, je prav tako res, da ostaja Demokratska stranka kot njena leva protiutež torzo. Nedorečenost Prodijeve kreature prihaja na dan skoraj ob vsaki resnejši politični preizkušnji, pa naj gre za vprašanje Fiata, biološke oporoke, istospolnih zvez ali jedrske energije. Kaj pa če je sedanji bipolarni sistem za italijansko politiko res pretesen? dnevnik SOBOTA, 31. JULIJA 2010_ Št. 179 (19.886) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Po razkolu v Ljudstvu svobode Fini zunaj stranke, a še v vladni večini Berlusconi: Vlada gre naprej - Opozicija zahteva razčiščenje v parlamentu trst - Slikar Klavdij Palčič predstavlja Likovna prehajanja Umetnik z veliko dušo Tržaška razstava uvaja niz dogodkov, posvečenih večplastnemu Palčičevemu opusu TRST - V dvorani Giubileo na tržaškem Nabrežju so včeraj odprli razstavo Klavdija Palčiča. Razstava, ki nosi naslov Likovna prehajanja, uvaja niz dogodkov, posvečenih večplastnemu ustvarjal- nemu opusu tržaškega slikarja. Z njim želi Slovenska kulturno-gospo-darska zveza počastiti pomembnega umetnika, a tudi svojega nekdanjega predsednika. V naslednjih mesecih se bodo razstave zvrstile tudi v Čedadu in Gorici, že v torek pa se bodo po tržaških ulicah pojavila Prehajanja na prostem - veliki plakati s Palčičevi-mi risbami. Na 10. strani RIM - Po četrtkovem razkolu v Ljudstvu svobode so Finijevi privrženci včeraj ustanovili samostojno skupino v poslanski zbornici in na podoben korak se pripravljajo tudi v senatu. Fini je pojasnil, da bo še naprej podpiral vlado, pa čeprav s kritičnih stališč. Odločno pa je zavrnil Berlusconijev poziv, naj zapusti položaj predsednika poslanske zbornice. Premier je medtem zagotovil, da razpolaga z zadostno večino v parlamentu, tako da vlada lahko nadaljuje s svojim delom. Opozicija pa zahteva, naj Berlusconi pojasni zaplet v parlamentu. Na 4. strani Trst: kratko življenje preiskovalne komisije Na 5. strani Inflacija julija tudi v Trstu vse višja Na 5. strani Trst in Gorica si bosta izmenjavala odpadke Na 6. strani Delavci tovarne Eaton kmalu do denarja Na 13. strani O parkirninah bodo odločali goriški trgovci Na 12. strani UPLINJEVALNIKI Ljubljana nič ne ve o plinskem dokumentu LJUBLJANA - Slovensko okoljsko ministrstvo ne pozna vsebine dokumenta ali stališča o plinskih terminalih v Trstu in v Kopru, na katerega je namignil italijanski vladni podtajnik Roberto Menia. Minister Roko Žarnic pravi, da bo v zvezi z uplinjevalniki vlada spoštovala roke, ki si jih je zadala. Slovenija vsekakor ne izključuje možnosti evropske tožbe proti Italiji, če bodo propadla še zadnja pogajanja, ki so napovedana za jesen. Na 2. strani REZIJA - Gabriele Cherubini jo že dalj časa zahteva od občine V Reziji napovedujejo prvo dvojezično osebno izkaznico REZIJA - Gabriele Cherubini, ki približno tri leta živi v dolini Rezije, si bo danes najbrž lahko končno oddahnil, saj naj bi njegova prizadevanja dobila srečen konec. Če ne bo novih presenečenj, bo namreč župan Sergio Chinese danes dopoldne vendarle podpisal prvo dvojezično, italijansko-slovensko osebno izkaznico, na kateri pa bodo slovenski izrazi sicer napisani ročno, ker Občina Rezija še vedno nima potrebnega računalniškega programa. S tem bo tudi konec vseh zavlačevanj in izgovorov, s katerimi se je rezijanski župan v zadnjih mesecih skušal izogniti svoji dolžnosti, saj imajo po zakonu tudi v dolini pod Kaninom občani pravico do dvojezične izkaznice. Na 3. strani 2 Četrtek, 29. julija 2010 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Pojasnilo v zvezi s Koprom in Trstom Okoljsko ministrstvo ne pozna domnevnega stališča o terminalih Slovenija še naprej ne izključuje evropske tožbe proti Italiji LJUBLJANA - Na slovenskem ministrstvu za okolje dokumenta, ki naj bi po navedbah tržaških medijev govoril o dogovoru slovenske in italijanske strani glede energetskih in prometnih projektov v severnem Jadranu, ne poznajo. Mediji so poročali, da naj bi Slovenija pristala na gradnjo plinskega terminala v Žavljah, če Italija ne bi nasprotovala gradnji slovenskega plinskega terminala v Kopru. Na to je namignil tudi vladni podtajnik na italijanskem okoljskem ministrstvu Roberto Menia. Slovensko ministrstvo poudarja, da je slovenska vlada o plinskih terminalih nazadnje razpravljala na seji 10. junija, na kateri je ministrstvu za okolje in prostor naložila, naj do 30. septembra pripravi dokument za predhodni postopek pred Evropsko komisijo, ki je obvezni korak za začetek postopka pred Evropskim sodiščem glede kršitev Italije zaradi čez- mejnih vplivov na okolje predvidenih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju. Vlada predsednika Boruta Pahorja je ministrstvu tudi naložila, da skupaj z vsemi pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami do 30. septembra pripravi scenarij oz. izhodišča za pogovore z Italijo o vseh večjim energetskih, prometnih in drugih projektih tako na italijanski kot slovenski strani severnega Jadrana in njegovega obalnega območja, ki bi lahko imeli pomembne čezmejne vplive na okolje. Scenarij bo namenjen pogovorom med državama o sporazumnem in vzajemnem umeščanju večjih projektov v ta prostor ob upoštevanju okoljske, energetske, prometne in druge zakonodaje EU, nacionalne zakonodaje Italije in Slovenije ter ob upoštevanju vseh relevantnih mednarodnih pogodb. Slovenski OKOLJSKI minister Roko Žarnič »Scenarij mora sloneti na nosilni sposobnosti (tako okoljski kot drugi) severnega Jadrana in njegovega obalnega območja, upoštevati že dosedanje okoljske in druge pritiske ter graditi na trajnostnem razvoju tega območja v prihodnje.« Ministrstvo za okolje omenjena dokumenta intenzivno pripravlja in jih bo v skladu z navedenim sklepom pravočasno, do 30. septembra, predložila vladi v obravnavo. Poslanec SD iz Kopra v slovenskem parlamentu Luka Juri pa je na okoljskega ministra Roka Žarnica in zunanjega ministra Samuela Žbogarja naslovil poslansko vprašanje, v katerem ju sprašuje, ali takšen neuradni predlog v obliki »no-paper« res obstaja. »V kolikor obstaja, sprašujem, kateri vladni oz.ministrski organ je zanj odgovoren ter na podlagi kakšne odločitve je bil napisan ter posredovan italijanski strani,» je poudaril Juri. Obenem Jurija zanima, ali je vlada kakorkoli spremenila svoje stališče, s katerim nasprotuje izgradnji plinskih terminalov v Žavljah in v Tržaškem zalivu, hkrati pa tudi, ali na podlagi resolucije o strategiji za Jadran enako stališče zagovarja tudi glede pobude za postavitev plinskega terminala v Kopru. KOROŠKA - Valentin Inzko o imenovanju komisije za preučitev dogodkov iz 70. let »Preteklost gre zgodovinarjem, prihodnost pa odgovornim politikom« CELOVEC - »Medtem ko so za zgodovino pristojni zgodovinarji, naj se politiki iz zgodovine učijo in na to gradijo prihodnost. Pri tem pa s strani politike ne sme priti do instrumen-talizacije in zlorabljanja bolečih dogodkov iz preteklosti, temveč do znakov sprave. Prav tako ne sme priti do obsojanja oseb, za to so pristojni državni organi kot sodišča, javno tožilstvo in urad za ustavno varstvo. Razen tega velja domneva nedolžnosti.« S temi besedami se je novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko kot doslej edini predstavnik slovenske manjšine na Koroškem odzval na imenovanje posebne raziskovalne komisije s strani dežele Koroške. Ta naj bi razsvetlila dogodke iz 70-ih let prejšnjega stoletja, med njimi tudi bombne napade na partizanske spomenike na Koroškem ter na ustanove »nemških Korošcev« (muzej brambovcev v Ve-likovcu, itd.). Komisijo je šele pretekli teden ustanovila koroška deželna vlada, predseduje ji pa direktor deželnega arhiva Wilhelm Wadl. Znanstveni Predsednik NSKS Valentin Inzko vodja je zgodovinar Alfred Elste. Komisija pa naj bi svoje delo končala leta 2012. V tiskovni izjavi Inzko kot predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev izrecno pozdravlja vsak poskus, da se diskusija okoli novejše koroške zgodovine postavi na stvarno podlago, kot tudi namen, da dogodke obdelajo strokovnjaki. Prav za zgodovinarje da je samoumevno, da zgodovinskih dogodkov ne gledajo izolirano, temveč so pozorni tudi na okoliščine, v katerih so nastali. Po Inzku bi bilo smiselno, da se poleg že imenovanih strokovnjakov vključijo v delo komisije tudi mednarodni strokovnjaki, tako nemško kot tudi slovensko govoreči, da pride do obsežnega pregleda in opisa dogodkov, kot tudi njihove predhodne zgodovine. Začeti bi morali z letom 1920, najkasneje pa leta 1938, ko je bila Avstrija za sedem let izbrisana z zemljevidov in ni bila ogrožena samo njena južna meja, temveč so izginile vse avstrijske meje in tudi Avstrija sama. Tako med drugim poudarja Inz-ko v svoji tidkovni noti: »To je bil tudi čas, ko je bilo mnogo koroških Slovencev izseljenih v koncentracijska in nacistična delovna taborišča. Pri pogajanjih za Avstrijsko državno pogodbo je bila Avstrija ponosna na organiziran upor proti Hitlerju, katerega so na Koroškem večinoma vodili partizani in so s tem prispevali k odstranitvi nacističnega režima. In ta odstranitev nacizma je omogočila ponovno vzpostavitev Avstrije. To so priznali tudi pomembni koroški politiki, npr. prvi predsednik deželnega zbora Jakob Sereinigg. To obdobje in ta dejstva je treba upoštevati, omeniti bo treba tudi ljudi, ki so jih po vojni nasilno odvedli, petdeseta leta, organiziranje stavk s strani različnih domovinskih združenj proti dvojezičnemu pouku po podpisu državne pogodbe in posledično odstranitev obveznega dvojezičnega pouka po deželnem glavarju Ferdinandu Wedenigu, napade na krajevne napise, njihovo organizacijo in ozadja, kot tudi bombne napade,« nadaljuje Inzko. Predsednik NSKS tudi meni, da bo »vseobsegajoč, vendar ne nujno dolg prikaz novejše koroške zgodovine« privedel do marsikaterega bolečega spoznanja, tako na strani nemško govorečih Korošcev, kakor tudi na strani koroških Slovencev. Imel pa bo zdravilen, spravljiv učinek. »Vsekakor je poznavanje zgodovine pomembno za razumevanje preteklosti. Dogodki tudi ne smejo preiti v pozabo. Vendar čas napreduje in zdaj, v 21. stoletju, čas ni samo zrel za skupno obravnavanje zgodovine, temveč tudi za skupen pogled v prihodnost,«, poudarja Inzko, ki še dodaja, da »samo na podlagi resnice lahko gradimo pravično družbo, tudi na Koroškem. To pa je odgovornost naše generacije,« zaključuje predsednik NSKS. Ivan Lukan Danes in jutri loparska fjera-šagra LOPAR- Ta konec tedna bo v Loparju, ki leži v osrčju ša-vrinskega gričevja in Slovenske Istre, tradicionalna šagra, ki jo prireja domače Društvo za šport, kulturo in razvoj v sodelovanju z Društvom krajevno etnološke in domoznanske zbirke Hiša od Brdinca. V treh dneh se bodo zvrstili številni zanimivi dogodki. Tako bo Hiša od Brdinca odprla svoja vrata danes ob 17.uri, zbirko pa si bo mogoče ogledati vse do ponedeljka. Zvečer bo ples z ansamblom Malibu v družbi s Strašnim Jožetom. Jutri si bo mogoče po 15.uri napolniti želodčke s pokušino jedi iz kotličkov, po sveti maši z nastopom cerkvenega zbora iz Marezig pa bodo ob 17.30 uri domačinke obudile stari običaj, ko bodo skozi vas to-vorile pecivo na osličku in ga tudi prodajale. Po osličkovem mimohodu s pecivom se bo ob 19.uri pričelo 3. svetovno tekmovanje v igranju na bršljanov list. V ponedeljek ob 18.uri se bo pričelo tekmovanje v mori za Aldov memorial, kjer bodo najboljšim podelili pokale, ob 21.uri pa bo nastop dramske skupine Dekani. Tudi v nedeljo in ponedeljek so poskrbeli za zabavo s plesom z ansamblom Don Ponjer. (O.K.) Iz prodaje umaknjen črni poper Franck LJUBLJANA - Podjetje Franck je iz prodaje umaknilo mleti črni poper v 35-gramskih vrečkah, z rokom uporabe 21. junij 2011. Izdelek ima namreč preveliko vsebnost bakterije bacillus cereus, ki ima sposobnost tvorbe diarealnega toksina, so sporočili iz podjetja. Potrošnike prosijo, naj izdelek vrnejo na mesto nakupa ali pa ga zavržejo. Tovorni vlak povozil 51-letnega moškega LJUBLJANA - Tovorni vlak na poti z Jesenic proti Ljubljani je včeraj dopoldne okoli 9. ure v bližini Verovškove ulice v Ljubljani povozil 51-letnega moškega. Kot so sporočili s Policijske uprave (PU) Ljubljana, je moški umrl na kraju dogodka.Vlak je moškega povozil v višini stadiona Žak. O zbranih ugotovitvah bodo policisti obvestili pristojno tožilstvo. KOPER Na primorski univerzi zadovoljni KOPER - Na Univerzi na Primorskem so zadovoljni z rezultati prvega vpisnega roka za študij. Največ prijav je bilo na pedagoški fakulteti in izolski visoki šoli za zdravstvo. V 1. letnik pedagoškega študija se je vpisalo 334 kandidatov, na visoki šoli za zdravstvo pa je bilo sprejetih 219 bodočih študentov. Več prostih mest, za katera lahko kandidati pošljejo svojo prijavo še v drugem (od 20. do 28. avgusta) in v tretjem roku (od 1. do 5. oktobra), je tako na voljo na fakulteti za humanistične študije, kjer je bilo sprejetih 80 kandidatov od 370 prostih razpisanih mest, na fakulteti za management (sprejetih 206 od 635 razpisanih), na fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (sprejetih 134 od 410 razpisanih) in na fakulteti za turistične študije (sprejetih 277 od 480 razpisanih mest). VREME - Spet prihaja bolj poletna klima Slovensko obalo prizadeli močni nalivi V prihodnjih dneh topleje in brez padavin KOPER/IZOLA/PIRAN - V obilnih padavinah, ki so Obalo zajele v četrtek popoldne in se nadaljevale včeraj ponoči in v jutranjih urah, je voda zalila številne stanovanjske hiše in poplavila več ulic in trgov. Na številne ceste so se zgrnili manjši zemeljski plazovi in podrta drevesa. Posledice nalivov gasilci in delavci Komunale in Cestnega podjetja Koper odstranjujejo.V koprskem operativno komunikacijskem centru so v dveh urah zabeležili prek 700 klicev, pozivi še prihajajo. Vse pristojne službe so še vedno na terenu in odstranjujejo nastalo škodo, so pojasnili za STA. Od treh obalnih občin je bila po njihovi oceni najbolj prizadeta občina Koper. Po podatkih Agencije RS za okolje je v Kopru v zadnjih 24 urah padlo okoli 160 litrov padavin na kvadratni meter. Koprski gasilci, ki so jim priskočili na pomoč številni prostovoljni gasilci, so delali vso noč, nekateri pa so še na terenu, so za STA pojasnili s koprske gasilske brigade. Na območju občine Piran je gasilska brigada posredovala šestkrat, štirinajstkrat pa na območju občine Koper. Delo so imeli predvsem s črpanjem vode, ki je zalivala nižje ležeče objekte in objekte v bližini naraslih hudournikov. Padavine in za ta letni čas nižje temperature bo po napovedih meteorologov v prihodnjih dneh spet zamenjalo toplejše in bolj poletno vreme. Zjasnilo se bo, temperature pa bodo spet višje, od 22 do 26, na Primorskem pa do 28 stopinj.V nedeljo in ponedeljek se obeta sončno in poletno vreme z dnevnimi temperaturami do okoli 30 stopinj Celzija, je za STA povedal dežurni meteorolog na Agenciji RS za okolje Janez Markošek. (STA) Narasla Soča pri Gorici bumbaca / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 31. julija 2010 3 REZIJA - Včeraj jo je na občini zahteval Gabriele Cherubini v spremstvu Igorja in Viljema Černa Po dolgem zavlačevanju prva dvojezična osebna izkaznica napovedana za danes Skupina samozvanih »branilcev rezijanščine« demonstrirala pred občino, a se Cherubini ni pustil ustrahovati REZIJA - Gabriele Cherubini, ki približno tri leta živi v dolini Rezije, si bo danes lahko končno oddahnil, saj bodo njegova prizadevanja dobila srečen konec. Če ne bo novih presnečenj, bo namreč župan Sergio Chinese danes dopoldne vendarle podpisal prvo dvojezično, italijansko-slovensko osebno izkaznico, na kateri pa bodo slovenski izrazi sicer napisani ročno, ker Občina Rezija še vedno nima potrebnega računalniškega programa. S tem bo tudi konec vseh zavlačevanj in izgovorov, s katerimi se je rezijanski župan v zadnjih mesecih skušal izogniti svoji dolžnosti, saj imajo po zakonu tudi v dolini pod Kaninom občani pravico do dvojezične izkaznice. Cherubini, ki je po rodu iz Bologne in je v Rezijo prvič prišel kot prostovoljec po rušilnem potresu leta 1976, bi moral sicer svoj osebni dokument prejeti že včeraj. V spremstvu pravnega izvedenca Igorja Černa in kulturnega delavca Viljema Černa se je odpravil na anagrafski urad, da bi izročil vso potrebno dokumentacijo. Tam ga je čakala manjša skupinica ljudi, ki se je od torka dalje vsak dan zbirala pred županstvom, da bi na glasen način izrazila svoje nasprotovanje dejstvu, da bi tudi v Reziji izdajali italijansko-slovenske osebne izkaznice. Cherubinija protestniki, ki so med tednom letake, ki so jih pripravili, in spremno sporočilo celo prilepili na vrata njegove hiše (Bolonjčan je zadevo tudi prijavil policiji, op.a.), niso prestrašili, na anagrafskem uradu pa mu osebne izkaznice še vedno niso izdali. »Pridite, čez eno uro, zdaj župana ni,« se je glasil odgovor. Uro kasneje je bilo demonstrantov že precej več, bili so glasni, a mirni, tako da karabinjerjem, ki jih je poklical sam župan, ni bilo treba poseči. Cherubini je bil sicer deležen številnih očitkov in žaljivih besed, protestniki so mu izročili tudi pismo, s katerim so ga želeli prepričati, naj odstopi od svoje namere, kar pa jim ni uspelo, saj je bil Bolonjčan trdno odločen, da končno uveljavi svojo pravico do dvojezičnega osebnega dokumenta. Tedaj pa novo presenečenje. Na Občini Rezija so našli nov izgovor. »Izkaznice danes ne moremo izdati, ker se moramo najprej v Trstu pozanimati, kako se pravilno zapišeta po slovensko barvi vaših las in oči. Počakati boste morali do jutri (danes, op.a.).« Nič niso zalegli ugovori zaprepadenih Cherubinija in Igorja ter Viljema Černa, župan pa se je vsekakor obvezal, da bo danes dokument vendarle pripravljen, tako da naj novih zavlačevanj ne bi bilo več. Med dolgim pogovorom Cherubi-nija in njegovih spremljevalcev z uradniki in županom, katerega so skušali prepričati, da se potegujejo za ohranitev re-zijanščine, ki jo ogroža kvečjemu vpliv italijanščine, pa so protestniki, ki v glavnem živijo izven Rezije, pred županstvom še naprej delili svoje letake in go- drnjali, češ, da se jim dogaja velika krivica, saj jim vsiljujejo slovensko identiteto in slovenski jezik, s katerim nimajo nič skupnega, kvečjemu nekaj besed, tako kot z ostalimi jeziki slovanskega izvora. Njihove misli je za nas strnil Bruno Longhino, ki že dolgo živi v Nemčiji, kamor se je izselil, da bi našel službo: »Mi nimamo nič proti Sloveniji in Slovencem, a mi smo vedno bili in smo še Rezijani in zato nočemo, da bi nam vsi- Na fotografiji levo Igor Černo, Gabriele Cherubini in Viljem Černo, desno »branilci rezijanskega jezika« pred občino nm ljevali dvojezične dokumente. Moja družina, vsi moji predniki so bili Rezijani in Italijani. Nobenega razloga ni, da bi nas prisilili, da izjavimo, da smo Slovenci. Res ne razumem tistih, ki se tu pri nas izdajajo za pripadnike slovenske manjšine, saj so tudi njihovi predniki bili Rezijani.« Zbrani, v glavnem člani društva Identi-ta e tutela Val Resia, so tudi prepričani, da jim dvojezičnost vsiljuje Slovenija, glede Cherubinija, ki je prvi prosil za dvo- jezično izkaznico (lepo bi bilo, da bi njegovemu zgledu počasi sledili tudi drugi, op.a.), pa so povedali, da se očitno ne zaveda, kaj dela, in da je bil zmanipuli-ran. Priznali so mu sicer ljubezen do Rezije, očitajo pa mu, da sploh ne pozna re-zijanskega jezika, kulture in zgodovine. Kako pa na kritike odgovarja sam Cherubini? »Res me zanima, čigava lutka mislijo, da sem. Nihče me ni prisilil, da zaprosim za italijansko- slovensko osebno izkaznico. Za to sem se odločil sam in s tem samo uveljavil svojo pravico. Zdaj smo vsi v Evropi in mej med državami ni več. In tudi z dvojezičnim dokumentom sem še vedno Italijan, ne bom zaradi tega kar čez noč postal Slovenec. Poleg tega pa moja odločitev nikakor ne pogojuje drugih. Kdor hoče imeti svoj dokument napisan izključno v italijanščini, ga bo še naprej imel.« (T.G.) pordenon - Nov odsek bo za sedaj prevozen le ob koncu tedna Zaia in Tondo prva po avtocesti Veliko zadovoljstvo obeh predsednikov - Uradno odprtje A 28 je napovedano za jesen PORDENON - Predsednika Furlanije-Julijske krajine in Veneta, Ren-zo Tondo in Luca Zaia, sta včeraj popoldne skupaj prevozila nov avtocestni odsek med Pordenonom in Coneglianom. Do uradnega odprtja, ki je napovedano za september, bo avtocesta odprta le ob koncih tedna, da bi vsaj delno sprostila vse gostejši promet na avtocesti Trst-Benetke. Gradbena dela so trajala kar 24 let. Tondo in Zaia sta izrazila zadovoljstvo nad odprtjem avtoceste, ki bo služila predvsem prebivalcem zahodne Furlanije in vzhodnega Veneta. A 28 naj bi, poleg avtoceste, razbremenila tudi Tabeljsko državno cesto, ki je zasičena s prometom in za voznike zelo nevarna. Ta cesta je v glavnem ravna, prečka pa številna naselja in tudi križišč je ničkoliko. Deželni odbornik FJK za prometnice in prevoze Riccardo Riccardi je prepričan, da se deželnim prometnim povezavam obetajo boljši časi. Izpostavil je predvsem načrtovani tretji avtocestni pas med Mestrami in Vilešem. POLITIKA - Razkol v Ljudstvu svobode Menia s Finijem v Rimu in v Trstu RIM - Vladni podtajnik Roberto Menia je po pričakovanjih včeraj zapustil poslansko skupino Ljudstva svobode in prestopil v novo gibanje predsednika zbornice Gianfranca Fi-nija. Menia in Fini sta se pred mesecih sicer razšla, sedaj pa sta znova skupaj. Menia bo vsekakor še naprej član Berlusconijeve vlade, čeprav je predsednika primerjal s Stalinom in z njegovimi zloglasnimi čistkami. Menia bo zapustil mesto namestnika deželnega koordinatorja Ljudstva svobode, saj je dejansko izstopil iz stranke. Zanimivo bo sedaj videti, če bo kdo na deželni in na tržaški ravni sledil vladnemu podtajniku. Z Menio bosta morda potegnila nova deželna odbornica Angela Brandi in deželni svetnik Piero Tononi, premike pa je pričakovati tudi v tržaškem občinskem svetu, kjer sicer še vedno uradno deluje svetniška skupina Nacionalnega zavezništva. V Nabreži-ni se bo za novo Finijevo gibanje Roberto Menia morda opredelil podžupan Massimo Romita, od vedno zvesti pristaš vladnega podtajnika. Razkol v Ljudstvu svcbode za sedaj menda ne bo imel posledic za deželno vlado Renza Tonda. Predsednik je sicer videti nekoliko zaskrbljen, deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Gottardo tudi, čeprav tudi on zagotavlja, da ne bo pretresov. V Demokratski stranki niso tega mnenja in napovedujejo razburkano življenje Tondovi koaliciji. POLETNI FOTOUTRIP '10 S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. 4 Sobota, 31. julija 2010 ITALIJA POLITIKA - Razkol v stranki Ljudstva svobode Fini: Premier neliberalen Berlusconi: Vlada gre naprej Finijevi privrženci ustanavljajo svoji parlamentarni skupini - Opozicija zahteva razčiščenje v parlamentu RIM - »V dveh urah, ne da bi imel možnost izraziti svoja stališča, sem bil dejansko izključen iz stranke, ki sem jo pomagal ustanoviti.« Tako je povedal Gian-franco Fini na kratki tiskovni konferenci, na kateri se je včeraj popoldne javno odzval na četrtkov sklep predsedstva Ljudstva svobode, ki je zapečatil politični prelom med premierjem Silviom Ber-lusconijem in predsednikom poslanske zbornice, vsaj na strankarski ravni. Fini je dejal, da nima najmanjšega namena zapustiti položaja predsednika poslanske zbornice, kot od njega zahteva predsedstvo Ljudstva svobode z Ber-lusconijem na čelu. Po njegovih besedah Berlusconi na tak način kaže svoj »neli-beralen« obraz in vnaša v politiko »podjetniško logiko, ki nima nič opraviti z našimi institucijami«. Fini se je zahvalil volivcem Ljudstva svobode, ki mu v teh dneh izražajo solidarnost, in zagotovil, da se bo še naprej boril za uveljavljanje vrednot in načel, ki so navdihovale rojstvo stranke, začenši z vrednoto legalnosti. Prav tako se je zahvalil parlamentarcem, ki ga podpirajo in snujejo avtonomne parlamentarne skupine. O njih je dejal, da bodo še naprej podpirali Berlusconi-jevo vlado, a da bodo »nasprotovali vladnim ukrepom, ki jih bodo ocenili za krivične in v navzkrižju s splošnim interesom«. Finijevi privrženci so medtem včeraj že ustanovili samostojno skupino v poslanski zbornici, ki se bo imenovala »Prihodnost in svoboda za Italijo« (»Fu-turo e liberta per l'Italia). Pristopno izjavo je podpisalo 33 poslancev. Na podoben korak se pripravljajo Finijevi privrženci v senatu. Tudi v tem primeru jih je dovolj za samostojno skupino, saj jih je več kot 10, po nekaterih računih celo 14. Zaradi razkola v Ljudstvu svobodi so v Demokratski stranki že pozvali Ber-lusconija, naj zaplet pojasni v parlamentu ter zahteva glasovanje o zaupnici. Če bi se izkazalo, da Berlusconi ne uživa več zadostne podpore v parlamentu, so demokrati pripravljeni oblikovati prehodno vlado, da država »ne bi zdrsnila v kaos zaradi predčasnih volitev«, je dejal voditelj stranke Pierluigi Bersani, ki je prepričan, da je z Berlusconijevo vlado konec. Redne volitve naj bi sicer potekale šele leta 2013. Razčiščenje v parlamentu zahtevajo tudi Italija vrednot in sredinci UDC. Zaskrbljeni pa so v koalicijski Severni ligi, čeprav odločno zanikajo, da bi notranji spori in številne korupcijske afere vlado omajali. Severna liga je za vlado »jam- stvo stabilnosti«, zatrjujejo v stranki. »V parlamentu imamo dovolj glasov, da delamo naprej in uveljavimo reforme, kot je uvedba federalizma,« je ocenil vodja stranke Umberto Bossi, ki ne verjame, da bo imel razkol med Finijem in Berlus-conijem kake usodne posledice za vlado. Je pa prepričan, da sprava med Finijem in Berlusconijem ni več mogoča. Podobno stališče je sinoči naposled izrazil sam Berlusconi, ki se je sicer malo prej sestal z Bossijem. »V parlamentu imamo zadostno število predstavnikov, da vlada lahko mirno nadaljuje,« je dejal. Še več. Premier je izrazil prepričanje, da bo vlada po razčiščenju lažje delala, saj so ji Finijevi privrženci metali polena pod noge s sejanjem »virusa razdora« v vladni večini. Berlusconi je Finija znova pozval, naj odstopi z mesta predsednika poslanske zbornice, tako kot je leta 1969 naredil Sandro Pertini po razkolu v svoji socialistični stranki. Sicer pa je Berlusconi včeraj potrdil, da lahko ostanejo na svojem mestu Finijevi privrženci, ki imajo vladne zadolžitve. Gianfranco Fini ansa RIM Svečan pogreb italijanskih vojakov »V Afganistanu sta širila vrednote miru in solidarnosti« Na letališču je krsti pričakal predsednik republike Giorgio Napolitano ansa RIM - Na vojaškem letališču Ciampino je včeraj dopoldne pristalo letalo s posmrtnimi ostanki italijanskih vojakov Maura Giglija in Pierdavida De Cillisa, ki sta življenje izgubila v sredo v bombni eksploziji blizu Herata v Afganistanu. Krsti, obdani z italijansko zastavo, je tam pričakal predsednik republike Giorgio Napolitano, ki se jima je poklonil. V vojaški bolnišnici Celio so v popoldanskih urah uredili mrliško vežico, kjer sta padla ležala na parah, v rimski katedrali Matere božje kraljice angelov pa je bila ob 18. uri na vrsti še državna pogrebna svečanost. V svoji homiliji se je monsinjor Vincenzo Pelvi obudil lika padlih in potolažil družini. Spraševal se je o smislu italijanske misije v Afganistanu in ugotavljal, da sta italijanska vojaka tam širila vrednote miru in solidarnosti ter si prizadevala za razvoj in za sožitje med narodi. Svoja mlada življenja sta darovala za človekove pravice in tako pripomogla k ustvarjanju boljše prihodnosti za afganistansko ljudstvo. GOSPODARSTVO - Brezposelnost nižja Julija stopnja infacije poskočila na 1,7 odstotka RIM - Letna stopnja inflacije je julija znašala 1,7 odstotka, 0,4 odstotka več kot mesec dni poprej. Tako ugotavlja osrednji italijanski statistični zavod Istat, ki poudarja, da je to največji skok inflacije v Italiji po letu 2008. Sicer pa je italijanski trend povsem v skladu s širšim evropskim. Države območja evra so namreč julija na letni ravni zabeležile 1,7-odstotno rast cen, medtem ko je junija znašala 1,4 odstotka. K širšemu porastu inflacije je odločilno prispevala podražitev energentov. Istat in Eurostat sta včeraj objavila tudi podatke o stopnji brezposelnosti. Junija se je le-ta v Italiji znižala na 8,5 odstotka, potem ko je od marca do maja vztrajala pri 8,6 odstotka. Eurostat pa je sporočil, da je junija stopnja brezposelnosti v območju evra znašala rekordnih 10 odstotkov, medtem ko je bila v EU 9,6-odstotna. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, sta najnižjo stopnjo brezposelnosti junija zabeležili Avstrija (3,9 odstotka) in Nizozemska (4,4 odstotka), medtem ko so najvišjo, 20-odstotno stopnjo zabeležili v Španiji. Tremonti primerjal Apulijo z Grčijo in razjezil Vendolo RIM - Gospodarski minister Giulio Tremonti ni podpisal proračuna za deželno zdravstvo Apulije, odločitev pa je podkrepil s trditvijo, da »Apulija ne sme postati nova Grčija«. Vlada je tudi odločila, da bo zdravstveni sistem v Kalabriji prešel pod ko-misarsko upravo. Tremonti je dejal, da je situacija zdravstva v Apuliji odraz neodgovornega upravljanja in vlada noče, da bi posledice, tako kot v Grčiji, plačevali državljani. Predsednika dežele Nichija Vendolo je odločitev zelo razjezila, Tremontijeve besede je označil kot politično, ekonomsko in socialno sabotažo, pri čemer je omenil možne posledične negativne ocene ratinških agencij. Vendola bo pozval predsednika republike Gior-gia Napolitana, naj spet vzpostavi ravnovesje med državno in deželno oblastjo. SLIKARSTVO Odkrita slika ni delo Caravaggia RIM - Slika, ki je pred dobrim tednom dvignila veliko prahu v strokovni javnosti ter naj bi bila po prvih analizah delo slikarja Caravaggia (1573-1610), ne sodi v opus baročnega mojstra, je sporočila stroka. Slika, ki upodablja mučeništvo sv. Lovrenca, pa je pa gotovo nastala v okviru njegove slikarske šole. Mina Gre-gori, upokojena profesorica z univerze v Firencah, je ocenila, da je »Carravagio bolj eleganten, motivika je običajna, celo povprečna in gib roke bi bil naslikan drugače, če bi ga upodobil mojster«. Njeno sodbo so potrdili tudi drugi strokovnjaki. Vendar so tudi slike Caravaggiove šole zelo redke. Po oceni Gregorijeve pa je zelo težko ugotoviti, od kod to delo zares izhaja. Gotovo ni iz Rima, kot možnosti se omenjajo Neapelj, Malta ali celo Sicilija. Novico, da so morda našli neznano Caravaggiovo delo, je prvi objavil vatikanski časnik L'Osservatore Romano. Strokovnjaki so bili takrat pozorni predvsem na uporabo svetlobe in temnega ozadja, ki je sicer značilna za Caravaggiov opus. KOLOSEJ Za obnovo po denar v zasebni sektor RIM - Restavratorski poseg na 2000 let starem rimskem Koloseju bo stal približno 25 milijonov evrov, zato želijo v Rimu k sodelovanju pri obnovi pritegniti zasebni sektor. Na ministrstvu za kulturo so zagotovili, da se bodo sponzorji na objektu lahko promovirali, vendar pa bo oglaševanje moralo biti združljivo s podobo starodavne arene. Celovita restavracija zajema skoraj 13.000 kvadratnih metrov površine zunanjih zidov. V sklopu obnove nameravajo med drugim namestiti zaščitne ograje, zagotoviti stalno osvetlitev ter poskrbeti za večjo varnost in preprečitev vsakodnevnega propadanja spomenika. Rimski župan Gianni Alemanno je pred časom projekt označil za »epohal-nega«. Primerjal ga je z restavriranjem Sikstinske kapele med letoma 1984 in 1994. Kolosej ali Flavijski amfiteater je med letoma 70 in 72 začel graditi rimski cesar Vespazijan. Končan je bil leta 80 v času cesarja Tita. Danes je ena najbolj obiskanih turističnih točk v Rimu. EVRO 1,3028 $ -Q,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. julija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 30.7. 29.7. ameriški dolar 1,3028 1,3069 japonski jen kitajski juan 112,62 113,64 ruski rubel mniickn niruia 8,8265 39,4173 60,4500 8,8557 39,4514 60 8170 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4510 0,83490 LHJ.O 1 / J 7,4501 0,83670 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,4333 7,9405 9,4705 7,9705 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,777 1,3541 24,763 1,3660 jviv.aiji\i Malih. estonska krona inanTarcKi TAnnt 15,6466 285,62 15,6466 283,81 1 1 la)> VIDEM O ^ 16/30 O PORDENON 17/29 ČEDAD O 17/29 o 10/25 KRANJSKA G. O N. GORICA O GRADEC 13/18 o 12/27 S. GRADEC MARIBOR 013/28 M. SOBOTA O 14/29 O TRŽIČ 12/28 O KRANJ O LJUBLJANA 14/29 POSTOJNA O 10/27 KOČEVJE O CELJE 14/29 O PTUJ O N. MESTO 14/29 o ^ ZAGREB 14/29 O _ O ČRNOMELJ REKA 18/30 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Povsod po deželi bo prevladovalo lepo vreme z jasnim ali rahlo oblačnim nebom. Pihali bodo krajevni vetrovi. V hribih se bo popoldne lahko zmerno pooblačilo; na območju Cadoreja bodo zvečer možne krajevne plohe. Jutri in v ponedeljek bo sončno, predvsem v nedeljo zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Topleje bo. \ OKVIRJI ON vet to 2 V avgustu smo odprti! V TRSTU (20 m od Kulturnega doma) TEL. 040 363604 TEL. 040371096