MR9UV -'^rvV ".........-■!■■■	i	rir....m u' •■ _«	  .	..	■	'	■■’	,y	"i
*•. khaja' viak pondeljek, sredo in petfk. Velja za celo leto 30 Ur, za pol leta 15 lir, za tri Jr mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 Uri tjp stot Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča ‘ I *?ai tako, da poteče rok”narolre ob koncu meseca. — Pošamezna številka 20 stot. —
5 IUredništvo in uprava: T-rst, via dellc Zudecche^štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj *• v « ro$jfcjolla uredniSlvo. Nefrankirana pisnta se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — (frtjgftksi se »ačtmajo v širokosii ene kolone 67 nbn. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, za-ž ■: hy§le, potnice, vabila po 80 stpt.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se i %f--[ ; ■ ■ naprej. — Oglase sprejema Iriseratni oddelek .Dela*.	'	-----
V Trstu, v petek I. oktobra 1920
*• ir"'- t.-.	■	i________
r^r-r
tlarodnostn^ posebnosti in razločki narodov sineoalo bol] in bolj z razvojem meitanstva, s trgovsko svobodo, svetovnim triom z enotnostjo industrijskega proizvajanja in njemu odgovarjajočih žlvljenskih razmer
Komunistični manifest
c«;
GliflSIIiO SOCIflluISTIčflE ZVEZE
JULIJSKI BENEČIJI
Leto I. - Štev. 57.
DOKUMENTI Z II. KONGRESA
floga Komunistične Stranke
Teze izvrtevalnesn odbora 111. Komun. Internacijonale no drugem kongresu v Moskvi
~ - L
V prvem letu obstoja Komunistične Intennacijo-na4e se je njeno de4o razdelilo v propagando in afettadio za fcoimmistlčne rdeje. Ko zboruje II. kongres Korauo&stiične Internacijonale, stoji in.tem<vcira-naina organizacija proletar.ijataL pred novo fazo. Za Komrunictitnio Internacij onilo se začenja organizato-rišao obnovitveaa epoha. Doslej 90 obstojale v <po-'i^Mnfezin^h deželah, v pnoletarjjatu le komunistične smeri. Sedaij imamo v vseh deželah, kjer obstoja resno ■delavsko ■gibatije, ne le smeri, temveč že komunistične organizacije in stranke. Ta) okodiščuna mora napotiti drugi kongres Komuna-stične Intem-acijonaJe, da zavzame popolnoma! jasno in določeno stališče v vpr.ašaa)u vloge Komunistične bltnaiike p sed in P® osvojitvi oblasti po delavskem razredu. Meid neka-,<terimi pristaši ikornimizma (»Jeva« smer v Nemčiji, pristaši industrijskih delavcev na svetu, JWW. v j Amenria, nekaj skupin re vahici^anamih sindikalistov ,iu anarhistov) «e opažati nekako podcenjevanje vloge j Komunistične Stranke kot take in celo jasno zani-j kanje potrebe komunistične stranke. Tudi -to daje povod drugemu kongresu Komunistična lnternaci-faastie, da jasno rn določno odgovori na zgoraj stavljena vprašanja.
<1. Komunistična Stranka je del delavskega raz-meda, 'in sicer njen naf.bolj napreden, najbolj razredno (zaveden in potemtakem najbolj revolucionaren de!i. 'Komunistična stranka obstoja po nairaivnd izbiri naj-;boijSih, razredno zavednih, samozatajevalnih in naj-'daie-ko vidnej4rh delavcev. Komunistična Stranka nima aiksfcih interesov, ki se razlikujejo od interesov de lavnega razreda.	v	.
v Komunisttfčna Stranka se razločuje od cele matse deiarvcev po tem, da ima pregled čez vso zgodovinska pot defervskega razreda kdt celine in brana na •svojem pobedfcu interese ne le posauneznh skupin in •poklicev, temveč interese delavskega razreda kot ,skupnosti.
Komunistična Stranka ije oni organizatarično-po3:-ti>čnj vzvod, s pcsnočjo katerega najzavednejši del delavskega razreda spravlja vso maso proletari-iata in poluiproletarnjata na -pravo poit.
|	-2. Dokler si proietarij&t ne osvoji še državne moči,
dokSer enkrat za vselej proletari-tat ne učvrstt svoje 'oblastttr in ne obvaruje delavskega razredia, da bi >ga ■znova zasužnjilo meščanstvo, toKko časa bo imela Komunistična Stranka navadno v svojih ongamrizina-nih vrstah le manjšino delavcev. 'Dokler si ne ipribori mo6f in v prehodni dobi more Komunistična Stranka imeti pri ugodnih poigojih nadeljen, diuševno-politečen vpliv im vse proletarske in pOkiprotertiaireke -sloje prebivalstva, toda teh ne more organizatorično združiti ftam v puščavi od mesta, da ne bi nič videli, ne slišali; ▼ svojih vrstah. Šele .potem, ko bo pnoietairska diktatura odvzeta burž«*«*ji vs« mogočne rn vplivne organe, 'kakor: časopisi«. ^5oio. * pariament, cerkev', upravni aparati in še drugo, šeJe .potem ko ibo končni poraz meščanskega družabnega red« za vse oči viden, bodo Tsi ali skoro rsi delavci vstopiti v vrste Komunistične Stranke.
3. Pojem stranke se mora strogo razločevali 'cd pojma razreda. Člani ‘krščanskih m svobcdomiselnih {♦trokcvr> h organizaciij v Nemčiji, na Angleškem in v drugih -deželah sc tbrezdvomno deli delavskega razreda. Oni več ali manj pomembni delavski krogi, ki stoje za Scheiiiemanom, Gomperscm in drugim':, so tudi brez dvoma deV. delavskega razreda. Pod določenimi zgocjsTcnsk^mi pogoji je delavski razred lahko :tudi prepojen z mnogobrojmimi reaikorjon.arniimi sdoji. Naloga komunama- ne obstoja v tem, da se prilaigcdi tem zapslaiim d elc.m delav skega razreda, -temveč da povztSgne ves delavski razred ca vi-šino njegove kc--nran.'-stičae predsf-raže. Zamenjava Iteh dveh ipo*ov, razreda in stranke, mora doventi do naj večjih napak in zmešnjav. Taiko je n. pr. jasno, da je delavska atrarnka a vssiico ceno mcrai'.a nastopiti .prat: mišljen ju in predsodkom, ki so se zrcaljii v .gotovem delu deta, vokih mas med .'mpepijelisti-čno vojno,, da je zaigo-var.jrla 7igodo\rTi.ike inlerese prcletax‘ijata, ki.so zahtevali, da proletarska -stranka napove vojno prClii .vrr-ni.
Triko so se n. pr. kiaikcr po predpisu sklicevale za-četUk-cm imperijaiTsf.čne vcjne v jetiu 1914. socijalno-D®dajai!-ske stranke vseh dežel, katere je podpirala bi’:ržoEz:ja »nvhove« dežele, na to, da; je to volja de-la-vskega rrzreda<. Pa i?t> 'pozatfile pri ttem, da bi b:'la, čeprav bi ;i?,'ko bilo, naloga proletarske stranke ob taikem pcvcžaju stvar,f, nastopiti ?e proti razpoloženju večine delavcev in branji zgodovinske koristi- pro letairjrJta kljub vsemu. Tako so ru-s/ki menjševiki one dobe (ifraiko-zvani »ekcnomi:isit.r«) cdkl'0.ni-ti nat praigu dvajsetega :it-cJe>tja cidikniti pol-it-i-čn' boij proti carizmu iz tega vzrc-ica, ker delavski razred kot celina še ni bil zret za razumevanje pciVttične^a, boja. i 4. Komunistična Internacijonaia je neomajno pre-priičana, da pctoma slure >:scoLja'!irtojdemdkraitične« stranke 'in Druge Internacionale nikakor ni -smatrati kot p:lem proletarskega strankinega življenja v splošnem. Epoha neposrednega iboja za diktaituro preletaur'ijata je redite, novo stranico profletarijalta, Kamunaiiičtto Stranko.
: 5. Kcmun-is-točna Internacijonala odkilainjai z vso odttfčriioatjo ono nazinanje, po -kaiterem naij bd prole-•taiiijjait udeistvil svojo revoliucijo, ne da bi imel samostojno politično stranko. Vsak razredni boj je obenem politični boj. Cil£ tega bcijai, ki neizbežno preide v medansko vojno, jie osvojitev poditične oblaisbi. Todia po-Jitiične moči ni mogoče drugače izvoijevadi, organi-zerail-i in voditi, -kakor potom te ali one ipoliibične ttraoke. Le v tean slučaju, aiko vodi proJetarijat or-iganliziraina 'fl izk^ušenai stranka s strogo* določenimi |ciilji 'isi konkretno izdelanimi programom bSižnje akcije, bodisi v notranji, ibcdiisi1 v zunanji1 poliiftjki, ne bo jCisvojitev politične moči le elučajna epizoda, temveč ibo služila kot .izhodna točka za dolgotrajno komuni-sti-čno obnovo proletarijaita.
I Ravne tisli razredni bo? zahteva združenje različ-'faih oblik prototarskeg.a igibanja '(strokovne orgacjza-*cije, zadruge, tovarniški' 'sveti', kulturno delo, volitve litd.) v nekakem središču in pod skupnim vodstvom. |Tafko ppCiciod zdmievaifno in vodilno središče more iblti k politična stratikai. Če se odklanja njena ugtano-|,vfltev in.iučvtfertitilv, loaikcx tu& i? se ji noče podrediti
pomeni to odklonitev enote v vodstvu posameznih bojnih oddelkov preSetarijata, 'ki deluijejo na raznih boij-ščih. Slednjič zalhteva razredni beti prole-tarijata koncentrirano agitacijo, ki pakazuje razne bojne etape z enotnega vidika in koncentrira proletarsko pozornos-t v vsak e m' danem itrenutiku na določene, za ceffi razred skupne cilje. Tega pa ni mogočie izvesti brez centraliziranega poli lične g a- laparaita, to je izven .politične stranke. Radi tega je pcim-aiga^a * in pomaga propaganda revolucijonarraih sind-ikaOkilov in »industrijskih1 delavcev svetaj« fl. W. W.) proti poftrefbi samostojne diela-\i;ike stranke v resnici le buržuazijr in proti re voluoijonarn im »scuoijal-demo-kpaAom!«. V propaigandi proti komun-istiični stranki, katero hočejo sindikaiiiigtri in -industn^^aiicj nadomestiti sanuo s strokovnimi društvi ali »kakršnimikoli« defav-ekamff unijami, se dotikajo sindikal-itslii' in industrija-JistJ z ziaivedninu oporitunisfci: Ruskii menjševiki so po porazu revolucije leta 1905. prepakirali' tek-cm nekaj let za tak'ozvanJ delavskiil kongres, ki naj bi nadomeščal revciucijciniajtto stranko delaivskega razreda. Vsi -mogoči »Labouristi« — na Ar.igieškem in v Ameriki, :k:i delujejo v zavedno-,mešČ£iiskem političnem smiislu, p:-'poročajo de?a'v'cem usilanovitev brezizraznih delavckiih unij mslmesi'Jo politične ftranke. Revo-kuci-jTOnami sind'ilkad'istli -in lindustrijaCsti se hrč-ejo bojevati proti dvktaturi- buržoaziie, a- ne vedo kako. Ne pom*si'.‘£jo, da je delavsk-i r?.zred birez samculojne politične stranke 'truplo brez igl-ave.
Revcvucijon'3,rot sindiiikalizem in i-nd.ustrija,li-zem je korsik naprej !>e v priimieru s starikavo fccntrairevo-?-uoi>onarno ideologijo II. Internati jemale. Teda v primeru z revoluoi/on/aaai.m marksizmom, t. i. s komunizmom, predstavljata' siniiksiiizem in :indi3:<irija-Kzem Jocrak nazaj. Izjava »levih« komunistov v Nemčiji (katera je 'izšla- v prcigraimaiiiični izjaivi njihovega •ustanovnega ,9tran'kinega zibora v aprilu), da ustvarjajo sicer stranko, toda »nikake slranke v navadnem pomenu besede«, je duševna kapitulacija pred onimi nazori sindikalizma in šndustrijalizma, ki eo reakcijo-narai nazori.
6. Komunisti pcldpirajo skcinskoz -usitafcovitev najširših nestrankarskih delavskih orga.n.:zac:ij poleg komunistične Stranke. Komunisti 'fm-atraijo -sislematično organizaitcrično-vzgoijno dela v ekviru teh širšiith de-lav-sikiih organizacij za' njih' najvažnejšo nalogo. Teda ravno radii -tega, da ibo to delo obrodilo, ravno radi tega, da se nasprotniki revolucionarnega proletari jata ne morejo polastiti teh širokih delavskih organi ziaoij, morajo zavedni komunistričn'? delavci A-edno imeti 'samostojno sklenjeno komun i.-ti'čno -stramkiOf ki deto)e vsegdar organizirano in ki je v s,taniu, da branO splošne interese kom.uriizmiai -pri- vsakem preobratu dogodkov -?n v vseh icitfkah.
7. KcnKunisjti ne zanikujejo nestrankarskih organizacij mati toda takrat, aiko imajo odkrit -rea.kcijanaren, kontrarevolucčjocaa-en značsij (žefta' iin j^rščaeska stnclkovna društva itd.). Teda flcomuteVilrična slTanka deluje v teh organizacijah ria dcikeetij-e nepretrgoma delavcem, da ideja glede nesitraoka.rsitva ,kot princip ra.zMr&?,o buržoazni jo in njeni pri'sia*j vedomai imedi delavci, samo da bi odvračal' prciatarce od organiziranega fcrja, cd scoijtlizirla'.
8. Stara » klasična« deiHev delavskega gibanja v tri dele (slrairka, i. trckovna -društva in zadruge) se je očividno pireživefai. Proletarska revoldo:ja je v Rusij prinesla temeljno -cibiliko deiavske dik-tfiiuria: sc-v-jete. Teda iudi delo v5 sovjetiih ‘kakor v reviciiic-jcnairoih prcdukcVikih zvezah mora ner?podib'too sistematično voditi -stranka predele,riiata., t. j. komrumisitična ' itrr'nka Orgar.-lziirana predčela delavskega razreda, kon'j,.,ni-Si*.''5na stranka, sliuži i-st-rtekci interesom gci;p-ct.J'rnikoga *.:olkoT tudir poli^čnega in kuternega bc;a idirtiavske^a razreda kot ce"o-te. Komunistična Strsofc^. mora fcitt duša prcdnkcij^kih zvez in delavskih svetov ter vseh drugih oblik prelet^.rske orgrnlzacife.
'Piogjaj s^ jetov kat zge do vnsko najvažrejše obVike drikt‘<:.i'-.rre prelet ar ijfta r.-ikakor ne zmanjša vodene vloge Kom^inistcčne Stranke v p.-olefcarsikri -revoluciji. Ako nemški 4evi« -k-cmun-isli {glej oklic njihove stranke »Nemškemu prcletarijatu« z dine 14. rtprila 1920 s podpisom »Komim-i-stična Delavslka Stranka N-emči:je«) zahlteva.jo, da- se fcuA stranka čimdalje boij prijaigodi sovjelskim mislim in sprejme proletarski zt^ačaj (»Kommunist;sche Arfceiter zeitunig« št. 54), tedri; je to zmeden izrsz ene čdoje, da -se mora Komunistična Stranka rt iz otopi ti v sovjetih, 'd‘a morejo ■sovjeti nadomestiiti Komunistično Stranko. Ta ideja je popolnoma nepravilna in reakcijonarn^.
V zgodovini ruske revcfljcije z?pazim-o celo razdobje, v katerem so sovjeti nastopali preiti proletarski strank' fin -so podpiral:, politiko agentov buržoazije. Ravno lijto je bilo opažati ‘tudi v iNemčiij-i in je isto mogoče tudi- v drugih deželah.
■Da morejo sonrjeti Jzp»a!«jev«iti svojo zge-dovrnsko misi?o, je nasprotno po-treibna eksistenca tako močae Komunistične Stranke, ki bo v citania, da. se ne »pri-la,godd« enostavno sovjet-am, temveč da bo tudi zmožna, na odiicvorlen način vplivati na politiko sovjetov in jih prisilite, da se -odpovedo »pr.ik.godenju« k bur-žuaziji -in beli socijalni demolktra-ciji. Znati, mora potem svojih komunističnih frakcij doseči, da gredo sovjeti za komunistično i£itranko.
Kdor predilaiga komunistični stranki, da se »prilagodi« 'sovjetom, tkdotr vidi v itakem prilagodeniju očvrščenje »pra! e t a r 5)k e^a značaja« stranke, ita napravi tako stranki kakor ifcudii sovjetom medvedjo uslugo, ta ne pojmuje miti »trafrnke scvijeitov. »Sovjetska misel« bo tem prej zmagala, čim večjo Komunistično Stranko bomo v vsaki deželi razumeli osnovati. Z besedam« p-ripozna- sedaj »sovjetsko misel« tudi veiiko »neodvisnih« socijalistov, da, še celo desničarjev. Vendar moremo tem elementarni dopustiti,’ da kaze »sovjetsko misel« le tedaj, če imamo močno Komunistična Stranko, ki je v sitanu,'določati politiko sovjetov, in jih potegniti za isebctj.
9. Komiunisti-čnai Stranka je potrebna za delavski razred ne le pred osvojitvijo oblasti-, temveč tudi potem, ko je prešla obiavt v roke delavskega razreda. ZgodovCna 'Komunfetične Stranke Rusije, ki ima že tri leta oblast v tako neizmerni deželi, kaže, da' -s* v<lioga Jocanluni-itičce stranke po osvojitvi oblaisti po delavskem razreda n« zmanjšuje, nasprotno še P0™00*®-	'(Konec prihodnjič.)
Sotljallziranje rudnikov na Elbi
FIRENZE. 30. {C. S.) Elbski rudarji so zaledji vse železne rudnike na otoku Elba. — Rudniki so bili dosedaj državna last. Pod vodstvom inž. Aleksandra Schezzinija se nemoteno nadaljuje delo v vseh rudnikih. Število rudarjev, ki so se polastili rudnikov, znaša nad 3000. Njih zastopniki so se zbrali v nedeljo v Rio Marina in so enoglasno sklenili sledeče:
»Cilj zasedbe rudnikov je, da preide privatna last v komunistično last. Z današnjim dnem je ustanovljena »Zadruga Elbskih Delavcev«, ki vodi in upravlja elbske rudnike po zakonih komunizma. Zadruga si imenuje pred-sednia in svet iz 14 članov z vsemi pooblastili, da se doseže popolna zmaga v započeti borbi.«
Da se uresniči in izvedea ta sklep, je prišel pretekli torek en rudarski zaupnik v Firenze, kjer se je razgovar jal s poslancem Bianchijem in z' inž. Janerjem, oziroma s predsednikom rudarskega društva. Kasneje je prišla sem v to svrho tudi elbska komisija z inž. Schezzinijem
Japonska In sovjetska Rusija
Japonski proietarijat proti intervenciji v Sibiriji.
CARIGRAD, 29. »Orienta! Economist« iz Tokia, edini ljudski dnevnik na Japonskem, je priobčil celo vrsto člalakov o ruski boijševSkd državi, ki so velike važnosti. Ta list je! vedno nasprotoval vsakršni japonski intervenciji1 v Sibiriji in zahteval, da pr:izna Japonska sovjetsko* Rusijo. En primer, kako piiše »Orienital Economlist«:	»V japonskih masah se .po-
raja močno gibanje, ki je naperjeno proti intervenciji v Sibiriji. Naši vojaki umirajo na bojnih poljanah in polom japonske politike v Sibiriji je popoten. Japonska si je stalviia za, cilj, da' uniči bodjševiško vlado.« T-oi .japonsko politiko proti Sibiriji je podpirala ententa. Da se slepari javnost, razširjalo se je v zadnjih dveh letih natjvečje -laži m najhujša obrekovanja., da se ponižuje Rusijo v očeh vseh na-
Politični vestnik
Delavci so odločni, da se borijo do končne zmage in da T<J)dov Kf)ulb vlSem rtam lažem, bo človeštvo prav
preidejo rudniki v komunistično last.
Spopadi med celivd in redarji v Sestri Ponente
GENOVA, 29. (V. F.) Vsted sporov med uradni-št-vom in delavstvom v Sekiri Pcnente, so bili odposlani iz Genove močni oddelki karabinjerjev in redarjev, katerim- je bilo ddlkazamo stancviiinje v otroškem vrtcu »Anita Garibaldi«. Včeraj ob 19 uri ste bili vrženi dve ročni 'granati proti stanovanju orožnikov in redarjev, ne da bi povzročili žrtve •in škodo. Razkačeni in krvoločni- karabinjerji- so zapustili stanovanje v popolni opremi in se podali na cesto, kjer so kakor za: stavo začeli stref.rrlti na vse pas ant e. Dive ženski ste bili: smrtno ranjeni. Radii teh dogodkov je -mest® jako pobito. Iz Genove so odšli kamijcitii, napolnjeni z oboroženim vojaštvom'. Oblast je ukrenila lairetacije mnogih oseb.
Zborovanje Sociialistične Parlamentarne Skupine
RIM, 30. (T.) Zborovanje parlamentarne socialistične skupine je določeno za torek in sredo 5. in 6. oktobra in se bo vršilo v Trstu.
Francoske oblasti proti Sploini italijanski Delovni Zvezi
RIM, 30. (T.) Sple-šna Delavslka Zveza je bila povabljena na deželni kongres splošne francoske zveze. Ravnokar se je izvedelo, da so francoske konzularne oblsstr odrekle delegatom naše največie sindikalne -organizacije vizum.
* * Spor trgovskih uradnikov v HeapeUn
NAPOLI, 30. Trgovski uradniki so -poslali pred' nekaj dnevi nekak »ulfcSmatum« svojim gospodarjem., ki zapade cianes zvečer. Ako ne bo sprejet, bodo privatni uradniki- sledite vzgledu kovinskih delavcev.
Itnlijansko-jngoslovenska pogajanja
RIM, 30. (T.) Švicarska telegraf, agencija javlja, da se je včeraj vršila važna seja ministrskega sveta pod pred-sedništvom prestolonaslednika Aleksandra. Na seji se je razpravljalo o jadranskem vprašanju. Določena so bila navodila, ki jih dobijo.jagoslovenski delegati, kateri se sestanejo z italijanskimi mirovnim delegati.
kmalu zvedelo resnico o Rusi-Jl.
Položaj v Indiji
Pohod komunizma na vzhod.
DUNAJ, 29. (L. W.) '»Rosta« prinaša iz Moskve: Delegiait imdrisike komunistične skupine .piše »Pravdi«: Indija ni imela dosedsij nikake sooijali-stlčne ali' komunistične stranke. Prva delavska konferenca je bila letos sklicema v provinoiji Madras. Indijska revoluci-jcnarna stranka more razvijati svoje delovanje de izven mej Indije. Indijski revoluo jo-na.roi izdajajo v Zujini {n p. v Evropi 'in Afgsinj-ta.nu) veiiko število propagandnih spisov in časopisov, Mladina- Indije je organizirana v mladinsk:h revo-lucijonarnih društvih. Indijske žene imiajo svoja društva, kojiih cilj je, d» razširjajo propagando za enakopravnost že.n. V gospodarskem :'n političnem oziru je Indija najbolj zrastnžnjena dežela na sivetu. To stanje, povzroča cbup, ki se pojavlja v -posameznih izbruhih.
Poročila o sovjetski Rusiji prihajajo v Indijo po angešk-ih časopisih in vzbujajo mad vsem prebi-virlstvomi največje z.animanje za komunizem. Revo-luc.jon-ami izgfedi- v Indiji so tako ugodni, da smemo z gotetvostjo računaltč na revolucionarno nevilhto, ako izbruhne v zapatdni Evropi, sotcijalna revaluoija.
■Strajki se vrstijo vedno pogostejše in so vedno polit čnega *nača)a. DisOi-plina -mas je izvrstma. In-cvcka buržur.zija, ki je nezadovoljna z angleško upravo,. podpira delsivsko gibanje. Revolucija bo imela v začetku svojega razvoja nacijonalera značaj in se to cbrn.'i3 v prvi vrsti proti angleškemu gospostvu.
Kn&o misli vlada relfti nsoe provintile iz žsicshiesa položaja
Novi senatorji za nove provincije.
RIM, 30. Kii:iij je danes podpisal dekret, s katerim so imenovani senatorjem -siledeči:
Salvatore Bnrzilai; Benmatj, bivši istrski poslanec na Dunaju; Bcmbig, d-clgeletni župan Gorice im bivši obiiniki poslanec; Cbersich, bivši istrski občinski pcsjtcec; Ccnci, bivši tiiOl-ski poslanec na Dunaju; Malfatr, župan Reivereta; Mayer, lastnik »P5cco!a« v Trstu; PioooU, bivši občinski poslanec v Trstu in predsednik Lege Nazicnate; Tnmbosi, 'bivši župan v Tiidentu ’a ,pos4*’i»ec na Duna-jv. iNove senatorje, -da, trda upravnih volitev, ne!
RnsUo-polishii volni!
Rusi prsiSi v ofensi^o
DUNAJ, 28. {L. W.) Radijob. zoja^ ka iz Meskve sporoča: 30 vn-t južnoz?,padno Slom'.’na in zapridno Kc.brina baj-.i. lckaine «aSaT(s>:. 20. vrst severno-zapiadmo Rovna smo zasedli nekoliko vasi. Izpraznil; simo Prosirov pri S-tari-KGnstant .rjovi. Boji s sovražno konjenico.	: 1 <■-
Prodiranje rdeče ermade.
CURIH, 29. Eojjševišk-o'poro čila) pratvi: Na zapadni fronti, v odseku Vcllkovisk, nadaljujejo boji. Južno Prujanov prodirajci naše čete zmagovito in so zasedle razne kraje ob Črnem irtorju. V odseku Kon-stentinov 'smo zajeli- precejšnje število vojakov. Po .srditih bojih smo zasedli Geredol. Naša ofenziva nadaljuje.
Rdeče čete odbile sovražnika, '*
DUNAJ, 29. (L. W.) Radijobrrzojaivka iz Mc.skve pravi, da so aercplani Vranglove armade vrgli 8 bomb na Kerscn. Rdeče čete soi c-dibile sovražnika južno Smelnrkova.
Strah pred rdečo armado.
'LONDON, 29. Časopisi prinašajo iz Teherana sle deče: Britanske čete so izpraznile mestoi iMoken (Perzij-a).	v ,
Boljševiki zavzeti glavno mesto Bukare.
LONDON, 29. »D»ily Telegraph« je prejel rz Ala-habata sledeče: Boljše vi š-k e čete so potolkle voi9ko buikarskega emirja ‘in so se polastile glavnega mesta Bukare, ki so gai upostošile. Emir je bil prisiljen, da se umakne z ostanki svoje vojske proti afganistanski meji.
Operacije rdeče armade.	v
DUNAJ, 30. (L. W.) Rjaldij-cibrzojavka iz Moskve prinaša sledeče poročilo o operacijah rdečih čet: Pri Kovnu nadaljujemo 1-jute bcije. Pri Proskurovu smo odbili sovražne napade in smo zadali sovražnik velike izgube.	,
Iz brzojavk, ki jih prinaša danes naš list, je razvidno, da so začeli boljševiki z važnimi vojaškimi akcijami v Perziji in v Bukari, ki deli Turkestan od Afganistana. Ti ukrepi so najbrž v zvezi s sklepi, ki jih je sklenil kongres vzhodnih narodov v Baku. S tem hočejo boljševiki prisiliti Anglijo, da se odreče politiki, ki jo je začela pod vtisom poljskih zmag in pritiskom Milleranda.
IZ SOVJETSKE RUSIJE
KULTURNO DELO V SOVJETSKI RUSIJI.
Vseruski kongres zveze vzgojevalnih in socijalističnih del, ki se je otvoril 30. septembra, poslal je britskemu proletarijatu pozdrave in mu čestital k neustrašenemu boju proti britanskemu imperijalizmu. Kongres, na katerem je bilo zastopanih 275.000 vzgojevalnih delavcev, je sklenil ustanoviti glasilo, ki bo vodilo vse vzgojevalno delo izven šole.
IZMENJAVA BLAGA SOVJETSKE RUSIJE.
Ekspedicija z žitom in drugimi surovinami, ki so določene za izmenjavo z inozemstvom, je zapustila Omsk in je na poti v Arhangelsk.
GLAS RUSKEGA ČASOPISJA.
V »Izvcstiji« piše Steklov: Obnašanje poljske aristo kracije je skrajno sumljivo. Medtem ko se ista posvetu1 z nami o miru, kova z antanto načrte za nadaljevanje vojne. Poljaki bodo stavili gotovo take mirovne pogoje, ki jih Rusija ne bo mogla in ne bo smela i.zplniti.
Poljska vlada se je zavila v tajno molčanje, toda splo Sni teror poljskega časopisja, poljski pohod črez jezikov no mejo izdaja prave namene svoje vlade.- Imperijalistič ni apetit poljskih žlahtičev niso zbudili v taki meri voja ški uspehi, ki so, to morajo priznavati Poljaki sami, le slučajni in začasni, kakor sistematična gonja po antanti, Pripravljeni moramo biti, da bo naša odkritosrčna volja do upostavitve mirovnih odnošajev med nami in Poljsko imela neuspeh. Mi želimo mir, toda soliden mir, ki bo varoval interese ruskih delavskih mas.
:
FRANCOSKA ZAHRBTNOST.
»Izvestja« omenja v enem članku zadnjo Millerandovo brzojavko glede izmenjave ruskih in francoskih podan: kov. Francoska vlada je glede števila ruskih vojakov, ki se imajo vrniti domovini, namenoma in vedoma. lagala Njena grožnja, da si bo v južni Rusiji zagotovila garan cilje, to je, da bo bombardirala mirna, odprta mesta, ni nič drugega kakor nasilje in igranje z usodo onih nesreč nih vojakov, ki so prelivali kri za Francijo in ki so seda izpostavljeni njenemu najbolj surovemu ravnanju. Mil-lerand išče le pretvezo, da more odposlati Wrangelu po moč in podporo. Mi moramo pred vsem svetom protesti, rati proti tej politiki francoske vlade.
PRESKRBOVANJE Z GORIVOM V SOVJETSKI RUSIJI
Osrednji odbor za pridobivanje in prevažanje goriva je izdelal načrt za preskrbovanje republike z nafto in surovim oljem v mesecu septembru. Pri tem je vključena Ukrajina, Kavkazus in Turkestan. Pripravljenih je bilo za razdelitev 15.500 pudov surovega olja. Po podatkih tehniškega oddelka osrednjega odbora za gorivo znaša mesečna potreba na gorivu 13.522 pudov. Zahteva je večja kot mesečna poraba, kar si moramo razlagati iz potrebe, da si morajo železnice in kemični obrati napra viti rezerve goriva. Največ goriva porabijo železnice in paroplovba, za katere je preskrbljeno 6 miljonov pudov goriva. Od tega dobi uralska železnica 24.000, južno vzhodna železnica 120.000, železnica Moskva-Kursk-Niž nij Novgorod 120.000, železnica Wjasma 800.000, Samara Siasomska železnica 200.000 in Taškentska železnica 200.000 pudov. 50 odstotkov goriva odpade na rezerve,
Gubernijski uradi za razdeljevanje so dobili za indu strijske obrate, mline, gospodarstva in druge 1,700.000 pudov. Za kovinarske obrate je .preskrbljenih 6OO.COO pudov, za tekstilne obrate bfskp umlhw rdgov niatovcaa pudov, za kemične obrate 275.000 pudov, za tekstilne o-brate 72.000 pudov. 500.000 pudov ostane kot rezerva centrale za gorivo.
VISOKA SOLA SINDIKATOV.
Osrednji odbor je otvoril dne 20. septembra v Moskvi prvo visoko sindikalno šolo. Program nove visoke šole objema vse ekonomske in tehnične predmete s katerimi pridejo sindikati v dotiko: statistiko in organizacijo produkcije, tarifna vprašanja, zgodovino strokovnega gibanja profesijonalno izobrazbo, poduk o sindikatu in o stranki itd. Kot slušatelji se sprejemajo delegati vseh strokovnih organizacij, ki so poslani od gubernijskih in okrožnih odborov. Slušatelji sindikalne visoke šole bodo dobivali plačo in brezplačno oskrbo.
Moskva o italijanski krizi: »Rosta« prinaša' iz Moskve:	Italijanski minister javnih del zagotavlja-,
da italijanska vlada povspešiuje prehod kapitalizma -k socijalizmu. Nasprotno izbira ministrski predsednik -uspešna sredstva, da kroti dela/vce Italije. Buržuazija se poslužuje armade, s pomočjo katere hoče rešiti- .sporna vprašanja z delavcii. Giolitti ne zaupa več italijanskemu vojaštvu, kajti ono so »po« kvarila« socijalšsti z raznimi 'brošuraimi In apeli. Teda -predstoječa nevihta je bolj nevarna, katar se zdi drznemu ministrskemu predsedniku. Buržuazija vida že v smrtnem strahu posledice svetovn. klanja1, ki ga je povzročila isama:	vstajati vidi novega go-
spodarja, sveta; vstajati vidi proietarijat. V za-padni Evropi zahteva isti' prcj-etarskio kontrolo.' Buržuazija in njeni politični -voditelji se ne bodo mogli odtegniti odgovornosti, ki jo bodo morali dajati proletarijatu.
SocijaUstične zmage pri upravnih volitvah. Iz vseh strani Italije prihajajo poročila o zmagah socijalistov pri upravnih volitvah. V južni in srednji Italiji so si izvojevali socijalisti veliko večino v isiedečih mestih: v Catanzaru, Ascanu di Siena, Boigiamu, v P or ti Santo Stefano, v OvtobeMu, Samt' Angelu Vago,-Mangianu v provinciji Grosseto, v Spoletu, Borgu, S. Lorenzo di Firenze in Aquinu v provinciji Caserta. Sijajno zmago so dosegli v severni Italiji, kjer je so-cijaJistiična s-tiranka' dobila 70—75 odstotkov vseh oddanih glasov. Radi tega vlada med delavstvom veliko navdušenje. K zmagam so v prvi vrsti doprinesle socijalis-tične sekcije, ki so neumorno propagirale med industrijskimi in- poljedelskimi delavci za upravne velitve. Italijanska ljudska stranka se je pri volitvah posluževala vseh sredstev, v prvi vrsti denarja, .ki ga dobiva v te svrhe -cd kapitalističnih mogotcev ali ki ga ie sama izsesala nevednemu revnemu ljudstvu. Kljub tej korupciji, s katera je šla ljudska stranka, združena z agrarnimi in enakimi mogotci, v vc-lilni boj, ,je doživela žalostne rezultate. Kljub temu, 'da so 'poljedelski mogotci na vse načine strašili in silili svoje podrejene delavce, da volijo zanje, so <se zavedali -ti proletarci važnosti valitev in storili svojo proletarsko dolžnost, ker ne dopustijo, da bi sedeli v upravi občin najhujši .branitelji in zagovorniki kapitalizma.
Orlando odšel v Brazilijo. Bivši ministrski predsednik Ortando je odšel 29. t. m. v Brazilijo, .kjer bo vršil posle izvanrednega poslanika.
Klara Zetkin na Duneju. Vrla sodružica Klara Zetkin, ki zastopa v nemškem parlamentu Komunistično Strar.ko, je prispela na Dunaj, kjer so ja praznično sprejeli člani Izvrševalnega Odbora in Komunistične žene. Kamenov jo je proslavljal kot najveojo bojevnico za revolucijo, ki nadaljuje delo Roze Luk-sem-burgove in Karla Liebknechta. — Sodružica Zetkin bo 'tiu predavala o razvoju .revolucijonarnega delovanja -v Nemčiji.
Internacijonalni kongres proti alkoholizmu. Petnajsti internacijonalni .kongres proti alkoholizmu se je otvoril 21. septembra v Washingbonu. Bilo je zastopanih 20 narodov. — Program je sestavil stalni internacijonalni odbor, ki mu načeluje Peerenbroucik, ministrski predsednik na Holandskem. — Glavni govorniki so biti: Dr. Dazynska-, Poljak; Bjiorkmau, predsednik švedskega senata;,gospa Kremelni, voditeljica delavcev na- Holandskem; ministier mornaric? Daniels; glavni prokurator Dalmer in Pryan.
Pravilnik Tretje Komunistične Iniernscijonaie
■IIUIHIlipiHllliiiiiuiHnium
Proletarci vseh detel i ■ - združite sel i*
■M
II
V številki 47 z dne 8. septembra 1920 •smo priobčili le najvažnejše točke pravilnika. Umestno im, potrebno je, da seznanimo titatelje s popolnim pravilnikom', čigar tcičke sledijo:
§ 1. Novo internacijcnalno delavsko društvo se je .ustanovilo v svrho organiziranja- vzajemnih proletar- 1 skih akcij v vseh dteželah, kojih cilj je sledeči: Uničiti kapitalizem, vpostaviti proletarsko diktaturo in int-emacijonatao sovjet ko republiko, popolnoma odpraviti razrede in uresničiti socijalizem, prvo stopicoi komunistične družbe.
§ 2. Novo internacijoualno delavsko društvo se. imenuje Komunistična Internacijonala.
§ 3. Vse Komunistični I-nternacijonali pripadajoča stranke se imenujejo Komunistična Stranka te in te dežele (Sekcija Komunistične Internacijonale).
§ 4. Najvišja inštanca Komunistične Internacijonale je svetovni kongres vseh -strank in njenih organizacij. Svetovni Kongres zboruje-po- piravilih -le enkrat v letu in le om ie upravičen predrugačiti program Komunistične lutemaciiianaHe. Svetovni Kongres razpravlja in sklepa o glavnih problemih programa- in taktike, ki so v zvezi z delovanjem Komunistične Internacijonale. števila cdločujoči-h glasov, ki pripadajo vsaki stranki in organizaciji, dol-cci kongres.
§ 5. Svetovni Kongres izvoli Izvrševaini Odboi Komunistične Internacijonale, ki je vodilni .organ ista do prihodnjega Kongresa. Izvrševaini Odbor je odgovoren le svetovnemu Kongresu.
§ 6. Sedež Izvrševalnega Odbora Komunistična Internacijonale določi svetovni Kongres Komunistične Internacijonale.
§ 7. Izvanredni svetovni Kongres skliče, ako sklei ne to Izvrševaini Odbor ali na zahteva polovica strank, ki so pripadale v dobi zadnjega svetovnega kongresa Komunistični Intemacijonali.
§ 8. Najvažnejše naloge in odgovornost Izvrševali-nega Odbora nosi stranka one dežele, kjer se po 'jk-lepu svetovnega Kongresa nahaja sedež Izvrševali nega Odbora. Stranka te dežele pošlje v Izvrševaini Odboir ne manj kot 5 delegatov z odločujočim glasom; razun tega pošlje 10 največjih strank, katerih' seznam potrdi redni svetovni kongres, po enega za-1 stopnika z odločujočim glasom v Izvrševaini Odbor. Ostale stranke in 'Organizacije, ki so .pripuščene h' Komunistični Intemacijonali, imajo pravico de-fegi-i rati v Izvrševaini Odbor po enega zastopnika s posvetovalnim glasom.
§ 9. Izvrševaini Odbor vodi do prihodnjega Kongresa celokupno delovanje Komunistične Intemaci- ? -jonale, izdaja v najmanj štirih jezikih centralni orgaa Komunistične Internacijonale, objavlja v imenu Komunistične Internacijonale potrebne oklice in dajal obvezne smernice vsem 'organizacijam dn strankam, pripadajočim Komunistični Internacijooali. Izvrševaini Odbor Komunistične Internacijonale ima pravico
zahtevati od njej pripadajočih strank, da izključijo skupine in osebe, ki se pregrešijo proiti intcmacijo-nalni disciplini; nadalje ima Izvrševalni Odbor pravico zahtevati, da se jzključiio iz Komunistične In-ternacijcnafe one stranke, ki se pregrešijo proti tklepom svetovnega kongresa. Te strank« imiaijo pravico', da se pritožijo na svetovni Kongres. V sta-taiju potrebe organizira Izvrševalni Odbor v raznih (deželah tehnične in pomožne urade, ki so popolnoma podrejeni Izvrševalnemu odboru. Člani Izvirševal-»ega Odbora opravljajo svoje politične .posle v ozkem: stiku s strankinim vodstvom one dežele, kjer 'majo sedež.
§ 10. Izvrševalni Odbor Komunistične In tern a ti jo-late ima pravico pripuščati v svojo sredo s posvetovalnim glasom zastopnike organizacij in strank, Ja ne pripadajo Komunistični Intematiijoniali, toda fimpatizirajo s komunizmom.
§ 11. Glasila vseh strank in vseh organizacij, ki aripudajo Komunistični Internacijoraali ali ki so pri-Jtevane med organizacije, simpatizirajoče s Komunistično Internati jonalo, so dolžna ponatisniti vse iskle-pe Komunistične Internacijonale in njenega Izvrše-VaJnega Odbora.
§ 12. Splošna situacija v vsej Evropi in Ameriki lalaga komunist:m vsega sveta dolžnost, da ustv-ir-iajo poleg postavne Komunistične organizacije tuidi aepcstavno organizacijo. Izvrševalni Odbor mora skrbeti, da se ta naredba povsod praktično izpelje.
§ 13. Politično uradovanje med pcscmezrtimi, Ko-»unistični Internacijona-li pripadajočimi! strankami je navadno vrši potom Izvrševalnega Odbora Komu-kistične Internatijirnale.
§ 14. Sindikati, ki zastopajo komunistično stališče p iso internicijonalno združeni ped vodstvom Kcmu-jbtične Internatijcnate, tvorija sindikalno sekcijo icmunistične Internacijonale. Ti sidikati delegirajo, totem Komunističnih Strank dotičnih . dežel, svoje Zastopnike na svetovne Kengrese Komunistične In-ie.-nacijonaJe. Sindikalna sekcija Komun etične In-lemacijcnale delegira er >ga zastc.pnika z oioioču1-Ččim glasom v Izvrševalni Odbotr Komunistične Inter-iacijonale. Izvrševalni Odbcr ima pravico, da deie-Jira enega delegata z odločujočim glasom v sindi-ialno sekcijo Kcialivnistične Internacionale.
§ 15. Mladinska Komunistična Internacionala je tot član Komunistične Icternacrjonale podrejena i-s>ti in Izvrševalnemu Odboru. V Izvrševatoi Odfcor Komunistične Internacionale delegira Mladinska Inter-jacijc.na.la enega zastopnika z odločujočim glasom; >bratno ima Izvrševalni Odbor Komunistične Inter-iacij-cnale pravico delegirati enega zastopnika z odločujočim glasom v Izvrševalni Odbor Mladicske Komunistične Internacijonale.
§ 16. Izvrševalni Odbor Komunistične Inter,natisnite potrdi internacijcnadnega- tajnika, ki vodi gibanja komunističnih žen, in organizira žensko sekcijo komunistične Internacijonale.
§ 17. Vsak pristaš Komunistične Internacional«, ji prihaji iz ene dežele v drugo, najde bratsko poreč pri članih Tretje Internacijonale.
Min Višjeio Kulturnega Sveto za julijsko Benečijo
Člen 1. — »Višji kulturni svet« za delavsko prosveto jkolice Julijskega okraja s sedežem v Trstu sestoja iz tastopnikov: Socijalistične okrajne eksekutive, političnega 'odstva tržaške socijalistične sekcijc, iz odborov istrskega, furlanskega in kraškega ozemlja. Delavskih zadrug 0. zastopnika), Delavske Zbornice Trsta in okolice (2 zastopnika), časnikov »Lavoratore« in »Delo«, in iz Zveze »ladinske socijalistične organizacije.
Člen 2. — Po cn delegat »Krožka socijalnih študij« fi »Ljudskega odra« ter dva učiteljskega društva so pri-ieljeni V. K. S., s posvetovalnim glasom.
Člen 3. —
a) V. K. S, daje vsem kulturnim socijalnim ustanovam Julijske pokrajine navodila, uvažuje lokalne	razlike,
fcda enotno vsem v značaju in končnem	cilju	socijali-
itične stranke in delavskih razrednih organizacij;
b) ustanavlja enake ustanove, kjer jih	še ni;
c) oskrbuje knjižnice in vsa potrebna	učna	sredstva;
d) preskrbuje, kolikor je to mogoče, predavatelje za različne predmete, širi med delavstvo znanje zakon adaje ^ delu in socijalne higijene, ustanavlja in vodi ustanove
korist mladine;
e) podpira, v kolikor dopuščajo sredstva, ustanove, la podlagi proračuna;
f) nadzoruje upravo in delovanje ustanov ki mu pripadajo.
Člen 4. — Dohodki V. K. S.:
a) Letni prispevki »Delavskih -Zadrug«;
b) Letni prispevki »Bolniške blagajne«;
c) Letni prispevki »Delavske Zbornice« in socijali-ttičnega časopisja;
d) vpisnine in mesečne članarine poedinih ustanov;
e) darovi in drugi eventuelni dohodki.
Člen 5. — Vse ustanove kulturne in vzgojevalne ir-
fanizacije socijalističnega značaja v Julijski* pokrajini pristopijo k V. K. S.
Člen 6. — Imenovane ustanove plačajo 10 stot. me-iečno za vsakega plačujočega člana in dobijo društvene fekaznice, jednake za vse kulturne ustanove Julijskega jzemlja.
Člen 7. — Vse ustanove so dolžne podati V. K. S. me-iečni financijelni pregled in kratko poročilo o moral-
nem delovanju. V. K. S. pa preskrbi letno statistiko o celotnem kulturnem delovanju.
Člen 8. — Ustanove, ki bi iz političnih ali drugih moralnih razlogov nasprotovale navodilom socijalistične stranke, ali izrednim delavskim organizacijam, prenehajo bili v stikih z V. K. S. Odbor mora za to nositi odgovornost pred ustanovniki V. K. S.
Člen 9. V. K. S. se sestane redno vsak	mesec	en-
krat v svrho odločevanja o delovanju in o proračunih, predlaganih po vodstvu.
Člen 10. Vodstvo V. K. S. je sestavljeno iz predsednika, blagajnika, iz enega člana, imenovanega po V. K. S. in iz dveh plačanih tajnikov, enega italijanskega in enega slovenskega. To vodstvo ima vsak teden redno sejo, da pripravi načrte za vsa dela, ki imajo biti izvršena potom V. K. S., jih predloži istemu	v	pretres	in
skrbi po sprejetju za njihovo udejstvitev.
Člen 11. — Napram strankam zastopa V. K. S. predsednik, v slučaju njegove odsotnosti pa eden izmed dveh tajnikov.
Člen 12. — Za vzdrževanje potrebne zveze med V. K. S. in izobraževalnimi krožki v mestu ter na deželi, se ustanovi svet delegatov vseh krožkov, (po en delegat za vsak krožek) ki se snide redno vsake tri mesece, ali tudi prej, če se to V. K. S. zdi potrebno, ali ako to zahteva vsaj 10 delegatov. Delegatje iz mest Furlanije, Krasa in Istre se zamorejo sniti tudi češče ob navzočnosti enega izmed članov vodstva V. K. S.
Člen 13. — Delegacijski svet poroča in razpravlja o splošnih potrebah kulture in posameznih krožkov, posluša poročilo vodstva V. K. S. o preteklem in bodočem delovanju in razpravlja o njem ter predlaga V. K. S. potom vodstva svoje pritožbe, želje in predloge.
Člen 14. — V slučaju razpusta V. K. S. pripade vse njegovo premoženje »Delavskim zadrugam« kot največ fi-nancijelno prispevajočemu členu, z nalogo, da ga izroči drugi enaki ustanovi, ki se porodi iz organizacij in u-stanov, ki so ustanovili V. K. S.
Člen 15. — Ta pravilnik se more spremeniti le • privoljenjem organizacij, ki tvorijo V. K. S.
Cenjeni sodrugi!
Iz zgoraj navedenih pravil je razvidno, da je »Višji Kulturni Svet* spremenil in razširil svoje delovanje.
Kakor je bilo poročano dne 25. julija 1920 na izrednem občnem zboru »Ljudskega odra«, govore členi 5 do 8 o pristopu k »Višjemu Kulturnemu Svetu«, člena 12 in 13 pa določata ustanovitev delegacijskega zbora vseh izobraževalnih krežkov ali društev, ter neposredni pristop k »Višjemu Kulturnmu Svetu«. Delegacijski zbor se snide štirikrat na leto v Trstu, v katerega pošlje vsak krožek ali društvo po enega delegata. Zamere se pa tudi sniti mesečno v Istri, na Krasu ali v Furlaniji, in sicer v navzočnosti enega izmed članov vodstva V. K. S. (glej člen pravil 10 in 12), ki bo imel nalogo urediti razmere in neugodnosti posameznih krožkov.
Na teh delegacijskih zborovanjih upamo, da se bo dosegel popoln sporazum in najlepši vspeh v organizaciji in delu vsakega posameznega krožka, .kakor tudi najpri-srečnejši odnosi med V. K. S. in posameznimi krožki, zlasti če se uvažuje, da bo imel vsak delegat v polni meri pravico odločevati v imenu društva al ikrožka, ki ga bo odposlalo.
Priporočamo vam tedaj, da nam pošljete prej ko mogoče ime delegata na prvi delegacijski kongres, ki se bo vršil tekom meseca oktobra t. 1. v Trstu, in sicer na slov. tajnika »V. K. S.« »Lavoratore«. Dnevni red kongresa bo pravočasno naznanjen v listu »Delo« in »Lavoratore«.
Opozarjamo vas tem potom tudi, da se ne vdeležujete nikakih prireditev z društvi tujih ustanov, ter če le možno tudi lastne prireditve prirejate skupno z bližnjimi našimi krožki ali društvi, ker se vcselice sicer preveč množijo.
V tem smislu in na tej podlagi smo gotovi željenega vspeha, ter vas v imenu V. K. S. bratsko pozdravljamo, želeč vam mnogo koristi od trudapolnega dela.
VODSTVO
Višjega kulturnega sve^, M. Lovko, tajnik I, r.
KnRo velik! trgovci piMi
Jutssiavlju
Komunistički »Novi ^svijet«, koji iziazi u Zagrebu, do-naša sledeči članak:
Kapitalistička štampa u Jugoslaviji, naročilo listovi koji stoje u posrednoj ili neposrednoj službi pljačkaša bilo iz ministarskih kabineta bilo iz parlamentarnih klu-pa bilo iz pojedinih banaka i konzorcija, stvaraju famu o bogatstvu naše ovogodišnje žetve. Medjutim se u stvarnosti pokazalo i sada je sasvim jasno, da ovogodišnja žetva ne samo nije veča i bogatija prema onima iz rani-jih godina, nego i da su svi snovi velikih i malih izvozni-čarskih pljačkaša neostvarivi. Prvi se razečarao sam mi-nistar finansija, koji je napravio račun o izvozu naše hrane u iznosu od 2C8.000 vagona, a sad se pokazalo, da nema za izvoz — ni trečinu toga broja.
Prema podacima Ministarstva ishrane stanje naše ovogodišnje žetve po pojedinim pokrajinama svuda je dale-ko slabije nego g. 1913. U Hrv. i Slav. bilo je npr. g. 1913. zasijano 400.000 hektara pšenice, 438.600 kukuru-za i 130.000 ostalog žitka. A ove godine zasijano je samo 267.319 hektara pšenice, 411.972 kukuruza i 84.461 ostalog Žitka. Prema torne, dok je g. 1913. prirod iznosio 43.000 vagona pšenice, 73.550 kukuruza i 25.810 ostalog Žitka, iznosi ove godine samo 27.893 vagona pšence, 38.314 kukuruza i 8100 oetalog Žitka. Po ostalim pokrajinama još je gore.
Prema ovim podacima bit če u Jugoslaviji 1920., hrane (pšenice, kukuruza, raži i ječma) svega 394.050 vagona i kad se uzme u obzir da nama za naše potrebe treba 319.337 vagona hrane, moglo bi se izvesti u inostranstvo samo — 83.303 vagona i od toga broja samo oko 20.000 vagona pšenice — kada uslijed nepogoda ne bi žito
podbicilo. Medjutim ono je podbicilo u svima pokrajinama.
Pa šta onda znači borba radikala i demokrata zbog pitanja izvoza. Ta borba ne znači u stvari nista drugo, nego težnju velikih i malih izvozničarskih pljačkaša, koje protežira jedna lli druga grupa, da iz naše zemlje izvuku i po skupc pare prodadu u inostranstvo hranu, koja je našem narodu potrebna radi njegove vlastite prehrane.
Več su se čitavi čopori emisara i agenata izvozničarskih iirma razmilili po cijeloj Jugoslaviji, kako bi od Seljaka u bezejenje pokupovali hranu, da ju kasnije u i-nozemstvo skupo prodaju. Jednom riječju:	Cilj	cijele
kampanje sastoji se u tome, da se prije svega opljačka Seljak — proizvadjač, pa onda i radnik — potrošač, kako bi se nabile kase raznih radikalskih, zajedničarskih, klerikalnih i demokratskih banaka i prijatelja. I oni se sada čupaju oo toga, hoče li največa pljačka pripasti Sredi-šnjoj Zadruzi ili privatnim špekulantima. Medjutim Seljak ništa ne dobije od toga, da li če izvoz biti slobodan ili ograriičen. Seljak ima interes, da za svoje proizvode, koji mu nisu potrebni, dobije u zamjenu ono što mu treba. On zajedno s radnikom ima interes, da se ukine slo-bedna trgovina, da se izmedju jednoga i drugoga isključi cijela ona četa posrednika, trgovaca i pljačkaša. (7 re-daka zaplenjeno). Oni koji rade i proizvode treba da se bratski sporazume o svojim potrebama. Stoga je potrebno, da seljaci i radnici bratski pruže ruke sebi i da se zajednički bore protiv današnjeg poretka, čiji su robovi i jedni i drugi.
iz stranke
Zborovanje stranke
je sklicano za jutri v soboto ob 2030 v veliki dvorani delavskega doma (Sedi Riu-nite.)
Sodrugi morejo dvigniti strankine izkr-znice zvečer od 1930 do 21 v deiavskem domu (Sedi Riunite,) soba 24. H. vrata.
Sodr. Regent Ivan, ravnatelj »Dela« in sodr. Passigli Giuseppe za »Lavoratore«, sodrugi Visnicher Vasco, Ma-latesta Mario, Juraga Antonio, Tuntar Giuseppe, Furlan Giacomo, Poduie Giuseppe, Granz Bartolomej, In\vinkl Oriardo, Tuma Henrik, Tenet Luigi, Štolfa Alojzij, Oliva Giovanni, ki sestavljajo zvezni odbor, so sklicani na sestanek, ki s vrši v torek, dne 5. oktobra ob 10. uri v u-radih »Lavoratcrja«.
Komunisti-astenzijonlzti. V petek ob 20. uri • skupna seja mestnega odbora z organizacijskim odsekom v sobi »Ljudskega odra« v Delavskem domu. V nedeljo, 3. oktobra cb 10. uri zborovanje vseh členov v zeleni dverani Delavskega Doma, zborovanja se udeleže tudi zastopniki provincijalnih sekcij t. j. vsi oni ki so vpisani v Soci-jalistični Stranki, in ki želijo pristopiti h komunistični astenzijonistični — frakciji.
Tovariši, ki nimajo še izkaznice in se želijo udeležiti nedeljskega zborovanja, naj se do petka zvečer prijavijo v ulici Commercialc 14, I. nadstr.
Kr se bodo razpravljala jako važna vprašanja, naj nihče ne manjka.
Sodrugi! Delavci!
Pred -dvemd meseci so god rogi-poslanci na sestanku) parlamentarne skupine v Rimu enoglasno sklenili, da bedi Trst sedež njihovega prihodnjega zborovanja.
Na svojem zadnjem iz.rcd.9em sestanku, jjci se ie nujno vršil v Milanu, radi kovinskega spora, so oni
•v« J
potrdili svoj prej-šnpj sklep.
V ponedeljek bodo eni v iteši sredini.
Mi se jim iz srca zahvaljujemo, ne samo za čast, katero nam izkazujejo s tern, da so izbrali naše m« st c sedežem svojega sestanka, ampak tudi in predvsem zate, ker nam n-adijo priložnost, da pozdravimo v njih ‘izvoljene za-siLc-pnike vsega italijanskega prelet ari jat a.
Mod ausLuii' in ‘it a lij s inskim proletarijat-om bo ena L vez več:	to ena prilika več, da pokažemo našo
pcico solidarnost ž njimi' in z njihovimi boji.
Scdrugi-poslanci prihajajo med nas tudi radi tega,; c'tt si napravijo jasno sliko o pociblemui Juli'stke i Benečije.
iMi jim povemo o vsej ostudnosti in biolafeosti • fczjeoin&ga režima, ped katerim živimo po dveh letih cd dneva pr err.ii rja; mi j'm povemo vse samovoljnosti in nepravičnesti, katerih žrtve so naše proletarske sindikalne ira politične ustarjove.
Vodstvo Stranke in Splošna Delavska Zveza sta se že obvezali, cfl> priliki zadnje stavke, da našo'
stvar napravijo za svofo, da jo razširijo med proletarske množice kraljestva. Sedaj je na poslancih, da storijo enako in da jo ob veljavi jo v zbornici, dokler bodo na tej zemlji vzpostavljeni normalni živ-ljenski pogoji.
Med proletarskimi organizacijami se je osaorval odbor, z namenom, da vsporedi in pripravi sprejem sodrugtoOT-posfancem, da se uredi proletarska manifestacija. Ta odbor objavlja! zdolaj program za prihod poslancev. Delavci naj bodo naj pozornejši in naj se na ta dan natančno držijo razglašenih naredb, da zamore manifestacija: poteči mirno, veličastno, impenirujte-če, vredna tržaškega1 p rolet arij at a Sn njegovih tradicij.
Rdeči Trst bo moral na ta dan izreči svojo vzvišeno sotijalistično besedo in s svojo veliko manifestacijo bo moral dokaaaiti vladi svoj-o polno pravo na bclj pošteno, bolj človeško, bolj soglasno s časom, ‘kakor tudi svojo trdno voljo-, da nadaljuje svojo borbo-, energično in z vsemi sredstvi, dokler ne doseže uresničenja svojih pravičnih zahtev.
ODBOR.
VSPORED:
Vzdržanjc od dela celokupnega prolefarijata Julijske Benečije cd 12. nre do končane manifestacije.
(Izvzete so le sledeče kategorije: foni tar c:, uskrž-fcenci pri vcdcrvoAi, cignjegasci, občinski stražarji, pcštn-c-brzojavni uslužbenci, državni uradniki, pogrebci. Uslužbenci zadrug prekinejo svoje delo cb 13.)
Ob 14’30 generalni sest'nek na brega nasproti Piazza Unita in na prmoiu Audace: Vsaka organizacija mora priti z lastno zastavo.
Zjutraj morajo prispeti v Trst iz pokrajine v čim-večjem številu easicjppiki frcietarskOi, sindikalnih in političnih organizacj; organizacije, enako, vsaka s svojo zastavo.
Ob 15 prihod parnika, pozdrav proletarskih organizacij Julijske Benečije: odgovor zastopnika parlamentarne skupine.
Formiranje sprevoda s sledečim obhodom: Piazza deli Unita, Cocso Vitiorio Emanuele M, Piazza Goldoai. Tu se sprevod razide.
Po končani manifeslatcfji se povzame delo.
Kar se tiče večnje malih parnikov, ki vozijo med istrsko in furlansko obaio in med Trstom, se mora zahtevati iniormac ije -in točne podatke pri Zvezi mioirmsrjev. Druga oivjašntenja glede manifestacije se more/o dobiti piri Delavski Zbornici. Organizacija, ureditev manifestacije in rediteljska služba bo zaupana skupini sedrugov in sicer zaupnikom in člatiom vodstev dela/vskih organizacij. Skednji bodo sklicani še na sestanek, kjer dobijo razne ukaze, da zamere manifestacija poteči mirno, veHčastoo in imponirujoče. Ta pcspeševakii odbor bo vzel nase dolžnost, da objavi v ptihedajih dnevih odrejene ukrepe.
Zadružno delovanje organiziranih čevljarjev
Gotovo se vsakdo spominja otvoritve prve zadružne delavnice organiziranih čevljarskih delavcev dne 3. maja via Giuiiani št. 23, ki je bila in bo vedno podpirana od vsega delavskega razreda, osobito od naših sodrugov. Odbor, videč dobro delovanje zadruge, je sklenil, da o-tvori še nekaj delavnic poleg zgoraj imenovane, posebno na željo mnogih naših sodrugov, ki so vpraševali odbor, zakaj se ne otvorijo čevljarske delavnice tudi po drugih mestnih okrajih in ne samo pri sv. Jakobu. Vendar odbor ni mogel temu ugoditi takoj in siccr iz mnogih razlogov. Hotel je počakati, da sc utrdi najprej prva delavnica. Sedaj je prišel ugodni čas in naznanjamo tem potom vsem sodrugom in -sodružicam, da bodo njih želje v kratkem izpolnjene. Sedaj pa opozarjamo ves delavski razred, da podpira te delavnice, ki so sad organizacije. To so žc priznali delavci iz sv. Jakoba. Z veseljem torej naznanjamo, da se prihodnji ponedeljek, dne 4. oktobra otvorijo tri delavnice. Ena kot centrala bo v ul. s. Se-bastiano št. 3, v drugem nadstropju, vhod na vogalu »An-drona Cappa« št. 1. Druga filijalka bo »via Giuiia št. 73« in tretja »via Gaspara Stampa št. 7.« Tako sc je zadovoljilo željam naših sodrugov in sedaj je dolžnost teh, da podpirajo naše delavnice. Vzgled naj jim bodo delavci sv. Jakoba. Tako imajo delavci iz starega mesta in iz šentvidskega okraja dve delavnici in oni iz sv. Ivana in Gvardele tudi eno v ul. Giuiia. V teh delavnicah delajo najboljši naši delavci. Dela izvršujejo točno in dobro. Sprejemajo se vsakovrstna naročila, sploh vsa čevljarski stroki spadajoča dela. Zato naj vsi hodijo v naše delavnice. — »Svoji k svojim!«
Peki za irhre generalnega ššrajka
V Delavski Zbornici včeraj zborujoči peki so sklenili sledeče: Vpoštevajoč dejstvo, da so peki po naročilu vodstva generalnega štrajka delali kakor po navadi v
dneh generalnega štrajka, sklenejo zbrani peki, da morajo oni, ki delajo šest dni v tednu, plačati 25 lir v korist žrtvam štrajka; oni, ki delajo le pet dni v tednu, morajo plačati 15 lir. Pekom, ki delajo manj kot 5 dni na teden, je dana svoboda, da plačajo po svoji proletarski zavesti, kolikor premorejo. Imenovalo se je odbor z nalogo, da zbere te zneske z največjo skrbnostjo.
Peke se poživlja da plačajo te zneske v to svrho določenim sodrugom. Vsi organizirani peki so dolini, da se držijo tega sklepa in da izpolnijo svojo dolžnost.
Za enostavne naslove na brzojavkah. Da zamore občinstvo zmanjšati število za naslov pri brzojavkah potrebnih besed, je dovolila brzojavna uprava odpošiljate-ljem, da lahko označijo mesto popolnega naslova samo številko lokalnega telefona in priimek one osebe, kateri se brzojavi. To olajšanje je za sedaj omejeno samo na brzojavke, ki so namenjene za Rim, Milan, Turin, Genovo, Firenzo, Bologno, Napoli in Palermo; ako se bo občinstvo rado posluževalo tega načina brzavljanja, namerava uprava razširiti to olajšnje stopnjema tudi na druga mesta.
Predrznost moža. Pri sv. Jakobu so se ženske že več dni bavile z dogodkom, ki so ga slikale v najbolj temnih barvah. Šlo je za sledeči dogodek: 30 let stara Antonija B., ki stanuje v Sp. M. Magdaleni, je poklicala zdravnika, da ji nudi nujno zdravniško pomoč. Zdravniku je B. izpovedala sledeče: V hiši, kjer ona stanuje, biva med drugimi tudi G. Baje, ki pozna Antonijo, ker jo vidi tu-patam na stopnjicah. Pred par dnevi potrka Bajc na njena vrata in jo poprosi, da mu dovoli, da poiije njene o-troke v trafiko po cigarte. Ženska privoli v to brez drugega. Bajc izroči otrokom denar in cigarete in napitnino, da si lahko nakupijo sladkorja. Ko se malčki oddaljijo, uporabi Bajc v svoji živalski pohotnosti priliko, zapre vrata in se vrže na žensko. Ta se bori brezuspešno, kajti Bajc je orjak in kmalu se mu posreči, da jo posili in zadesti svoji strasti. Ko se vrnejo otroci s cigaretami na dom, so bili presenečeni, ker so bila vrata stanovanja zaprta. Največji izmed njih poglda kozi ključavnico, in vidi Bajca, ki je držal B. stisnjeno za vrat. Deček se prestraši ob tem prizoru in prične kričati: Na pomoč, na pomoč! Ko zasliši satir ta krik, se krestraši, spusti žensko in zbeži. Bil je včeraj aretiran in odveden v zapor ulica Coroneo.
Uudski oder
»Ljudski oder« Lor.jer priredi v nedeljo, dne 3. oktobra 1920. na društvenih prostorih svojo prvo vrtno veselico z različnim sporedom in z godbo. Tem potom so vabljeni vsi krožki »Ljudskega odra« v Trstu in okolici, da se te veselice čim številejše udeleže, ter pripomorejo s tem do moralnega in materijalnega uspeha.
Društvo »Ljudski oder« Sv. Jakob vabi v nedeljo 3. oktobra vse člane in članice na važni sestanek, ki se bo vršil ob 9 'A v dvorani pri Tirolcu. Sv. M. M. Zg. št. 77.
DelgpsM pregled
Konferenca sfavitinskih Se! suče«
Vse podružnice stavbinskih delavcev so naprošene, da odpošljejo po enega zastopnika na
izredno konferenco
ki se bo vršila v pondeljek, dne, 4. t m. ob 1 uri popoldne v Delavskem domu v Trstu.
DNEVNI RED:
Politična in gospodarska situacija v Juiijski Benečiji in naša organizacija.
Konference se udeleži glavni zvezin tajnik dravni poslanec sodr. Guaglino in drugi. Nihče naj ne manjka.
Josip Petejan, dež. tajnik
Nov uspeh stavbinskih delavcev
(Dopis iz Opatije.)
Pretekli četrtek se je sklenila med Zvezo stavbinskih delavcev in stavbinskimi mojstri nova plačilna tarifa, po kateri dobijo stavbinski delavci od 40—60 vin več na uro vzlic pomanjkanju dela in velikemu številu brezposelnih.
Stavbinski delavci so imeli shod, na katerem je poročal sodr. Petejan o novih pogojih ter priporočal navzočim, da se za enkrat zadovoljujejo s tem, kar pomeni precejšen uspeh.
Po kratki debati, v katero so posegli sodr. Granc, Ostrogovič in drugi, je bil predlog sodr. Petejana soglasno sprejet.
V teku petih mesecev, od kar obstoji organizacija, so stavbinski delavci dosegli že dvakrat povišanje plač in sicer okrog 100%. na prejšnjo plačo.
V gibanju za zvišanje plače se nahajajo še kovinarji, mestni uslužbenci in šivilje. Lahko trdimo, da imamo prav lepo delavsko gibanje vzlic vsem težkočam. Dobra volja mora vse premagati!
A ca se je v postelji s težavo pomaknil in se za-1 sten, ist h črt sat njih In ist':h 4taarv, ki ti od jutra do
gledal v zid. Roke n« več cdmtalknii, tako da sem mci^el sedaj neovirano šteti udarce njegovega koma>j
večera marnjo oči’. O, čisto natančno sem se po-
JAiNKO SAMEC:	.	•	.	^
VPRAŠANJE
»Ali verujete v Boga, gosped1 doktor?«
In dvoje vprašujočih pogledov se je zasadilo »aane, kafcor da bi hoteli po-iskaiti v meni še nero-leno -misel in jo ujeti še predrao se je mogla preliti v »es-edb.
Petindv-atjset le>t zdravniške prakse imam za setoj, i mi' se mi'i še zgodilo, da bš ml bil stavil kdo izmed 0Bio.;5h pacijentov tako vprašanje. Osupnjen ga .po-{teda-rn.
Pred menoj leži mož kaikiih štirideset let, v lica ves up*3ii' in fclefci in shujšan je od bolezni do golih tosti. Oči' miu gcrljo v mrzlični vročini, o-sinele us‘1-lice podrhtevajo od notranje raz-burjemesti in suhi, tolčeni reki grabita po postetjli-, kakor da se hočeta aekje oprijeti in povleči kvišku z.a seboj slabotno, Izmozgano truplo. Že površen pogled mi pove res-lito.
Mož je jetičen ta sicer pri- koncu je z njim; We-Vrenau da preživi še palr dmi.
(Odgovoril mu nisem. 'Ne vem zakaj? Najbrž zaradi tega, ker nisem o stvari še nikoli premišljal; *sa»J za. svojo osebo ne. I kako »af bi tud:’, ko je na »vetu toliko življenja in še več dela v njem! To prepuščam raje drugim', ki imajo več časa in tudi volje ja reševanje tekih in enaikah ugank.
Primem ga za roko in se sklonim nanj.
A pogleda me s sovražnimi očmi in ponovi z isto trdovratnostjo: »Ali vorujete v Boga?«
Postajialo m* je vroče, ker se mi je zdela vsa! stvar oreoadležna1. Že sem hotel vzrojiti, ko se oglasi za taenoj mehek ženski gias:	»Ali Ivan, s čim ®e pa
bučiš že spet?«
Ozrem se in zaigledaml pred seboj drobno žensko jlv&r, vso objokano in treso‘čo. V naročju je držala ^oldrugoiettoega otroka, a za njo je stal in se stiskal ir njeno krilo osem afe devetletni fantek. G Sedala je V mene s prosečimi očmi, -da sem se 'kmalu pomfrit.
ute pijočega srca. Tudi drugače sem ,ga lahko natančno- preiskal, a rez-ulitat vsega je le potrdil moje prejšnje domnevanje.
iztfufcl/en je.
Za-p'sai sem mu že iz navalde recept in hote) cdš-ti. Pa se je zopet nenadoma: okrenil in skoraj zakričal za menoj: »Kaj itudi vš me nočeite irešiti? U-u-'u... 'kdaj bo temu kcnec, u-u-u-...«
Ženska: z otrckom je natifoecna zajokala, a fantek se je p)ašno stisnil v kot ih strmel vame kakor v pošast.
Kaj sem betel! Urtavil sem se, odložil spieit klcibuk in sedel na stoMoo kraj postelje. Ženska z otrokom je izgmila tiho skozi vrata in ostaja sva sama.
Pcgnal se je lk,vi'šiku, da je v »jem zapiskala sapa kakor iz starega, obrabij-enega meha, se nasmehnil bridko in začel: »Gotovo si- mčsljte, da imate norca pred sefcej; pa si ne morem pomoči. V prejšnjih časMi se n’«sem brigal za takai vprašanja. Živel sem, kakor j:h živi s-tstisoče iz dneva v dan, ne meneč se za to ali ono; k večjemu še z4 svojo družino: ženo ali otroke in pa za tiste male vsakdanje skrbi, ki nas tarejo cd jutra do noči in oblikujejo vse-stnainsko naše hotenje in življenje. Tako je biio tudi z menoj.«
Oddahnil se je za hip, nekoliko-pomislil in nadaljeval:
»Pia' sem nenadoma zaplaval v druge vode. Obolel sem. Priklenilo me je na postelji!; življenje Data zunaj je bežalo brez mene po svoji poti in čas se je raztegnit v neskončnost. Kaj so pri tem bolečine, ki tanijo naše kosti?«
Kakor da bi bil sam hudič prilil k vsemu še malo od svojega žgočega olja, s« -mi zdi, ko se zmislim na strašno duševno trpljenje, ki te objame, ko ležeš enkrat v postelj. V začetku je okodi tebe še vse nekaj prijazno, pa se kmalu naveličaš vsega; istih
g.lobil v ta mrtvi sv-et, ki me obdaja že štiri me-sece. Vsaka malenkost v njem mi je znana in veste do leikšnega zaključka sem prišel?
Stavmi, da je imel mc-ž, ki je slikal tu le vse te či-rečare, gotovo >ep6 v kvsdtate sčrtane možgane, da, v č'isto pravilne kvaKŽratte, htat-banha... Vidite, to je kvadratura duše, o kateri mislite vi v življenja, da je nemogoča. Zaprite se za mesec dni v tir kol e luknjic, pa sem prepričan, da pritrdite mojim besedam.«
iPrijel se je za čelo, kakor da se je nečesa do-rm'-siii in vzkftkndl: »Cujte, ha-ha-Jia,.. Imam prijatelja; matematik je. Z drugo ibesedio: stroj, ki dela z natančnostjo -kronometra-. Če ga vprašate, koliko ura je, vann jo pomoli- ped nc-s. Začudite se, ker ste opa-z‘li, da je razlika med njegovim- kronometrom in pravim dnevnim časom točno eno utro in dvainštirideset minut. Ko ga vprašate za vzrok te posebnesti, vtam pove, da dela taiko le zaradi vaje. Tako vzdržuje prožnost srvojib možgan na -isti višini. Vidite, to je tudi neka virsta kvadrature diulia,«
Gledati sem moral vanj z izrazom zmedenosti- in nerazumevanja v očeh, kajti zmajal je z glavo, se nasmehnil nekam prisiljeno in povzel zopet:
»Ej, vi gotovo ne razumete tega! Seveda, če živi človek med površnostjo vsakdanjega pehanja ... da, dai... med površnostjo, pravim.
Glejte, še moj otrck, ki ste ga videli poprej, seže včasih globlje kakor takale žival v človeški podobi. Veste, pred tednom je prišel nenadoma k meni, se postavil tik ob mojo postelj; prav tam na koncu je stal, kjer sedite zda;} vi in me gledal tiho s svojimi velikimi očmi. Nisem vedel, kaj misli, pa se mi je vendar zdelo, dla je nekaj čisto posebnega. Po blesku, ki je sijal iz njih, sem znal, da je nekaj čisto nenavadnega*. •
Pa je naenkrat stopil bliže in tiho zašepetal: »Atek, kaj dela Bogec v nebesih?« Odgovoril sem mu, kaikor je treba takim; otrokom: »Seda na božjem
trcK-u in deli milo-sti nam ljudem.« In veste kaj mi je odg-c-voril na to? Nasmehnil se je žalostno in me-n’i: »Cuj, atek! Zakaj pa daje drugim otrokom ti el ega kruhka, a nam samo tistega črnega, grenkega?«
Ne vem, če sem mu kaj odgovc-ril. Najbrž sem ga nagnal, kakor se sp-edobi, ker nisem vedel pravega odgovora na njegove besede.
In glejte, že teden dni premišljam o tem, pa še nisem prišel do- pravega konca!
Da, zakaj? Zakaj nam ornega, a onim belega, lepo dišečega? To je nit premišljevanja, ki jo razvijam na vse stirani cd jutra do noči, pa je ni še zmnEijka-io. Ko sem hcdil še tam zunaj med Ij-udmi, sem' se veseli:! božjega sveta in vseh krasot v njem. Menil seiu, dr. je vse prav, kakor je. Smejal sem se :z srca -lepemu jutru, zelenemu jpolju in dišeči cvetki, ki je zrla name kraj poti in hvalil -Begat, da mi je dal’uživat? od vse te lepote, ki jo je ustvarila njegova raka. Vidi te, in zdelo se mri je, kakor da bi ves svet prepevEf. himno njegovi vsemogočnosti in pre-vidnosti in trdtaa je bila vera v meni. A ko je wia-r Le po meni, ki sem živel zase in za svoje kakor tisoč drugih, se j« za-čela ta vera majati v meni. Kajti zaslutit sem v vsem njegovem delu dvojno mere. Meni črnega, onem« belega ... meni nič ati teiikc, da ne morem ne živeti ne umreti, a onemu vsegrt v izobilju, da ne ve, kam z dobroto... Meni bič s škorpitni, njemu jasni žarek dobroti?!vega pogleda. Pa sem živel ravnetako -pošteno; kakor on; da, morda Je bilo -moje življenje še za spoznanje svetlejše, lepše od njegovegai Zakaj ta mera, ta krivična mera? Da si zaslužim nebeško kraljestvo! Ha-ha-ha ... ej, to božje nebeško kraljestvo ... Seveda, ga bomo deležni še fe po smrti. Oni drugi si zaslužijo pekel, ali kaj? I seveda, ker ne trpijo in se ne ubijajo... Kaj naj postavijo na tehtnico na sodni dan. Mogoče dobra dela? Ne vidim jih, ker je čkwek najibKžji same mu sebi. Morda dobro, pošteno življenje ... O. povejte nuj, kdo je v njem čist, d« pokleknem predenj in -poljubim konce njegove obleke! In končno, moji otroci so tudi čistil
kakor angeljčki, pa morajo vendar trpeti. Glejte, to je pc-t, ki jo prebcdCcn dan za dnem.
In vedno vstajajo’ pred menoj ista vprašanja-. Dvom se zgeščuje in izzveni v končnem akordu: Afi je... alt ni, Bog namreč.
Zato sem vas tudi prej vprašal: ali verujete vanj, ali ne?«
Vrata so se nenadoma odprla in na njih se je pokazala drobna postava njegove iene.
Obnrl se je k a# in dejal trpko:	»AH jo vidite?
Sama dobrota:, pa ima pekel že na tem svetu. Mlada, pa aena ničesar cd tega življenja.«
Pogledala ga je plašno in odvrnila s tihim glasom: »Bo že hofje, ko ozdraviš, Ivan ...«
»Ha-ha-lja*, ko ozdravim...« Zamahni) je z roko po zraku, kakor da bi hote! odgnati nadležno misel jn nadaljeval: »Prepc-zno je, ptrepo-zno, Ada. Saj vem, da je vse zamujene; preveč črnega kruha je bilo, h? dejal naš Smiljan, ha-ha-ha... Da, preveč črnega kruhka ... ha-ba-ha...«
Ozrla; se je vame s vprašajočkn pogledom. Vstal sem, pristope! k njemu in dejal odločno: »Še lahko ozdravite, č-e se ne boste naučili s stvarmi, ki ste mi jih ravnokar pripovedovali. To so vprašanja, ki jim ni odgovora. Segajo tj& globoko, kjer nam odpoveduje razum in zato je bolje, da jih ne rešujemo. S tem le nosimo vodo v morje; brezplodno delo, ki samo ubija.«
Pogledal me je z nezaupljivim pogledom in zašepetal: »Ko bi ne bil čas taiko dolg, m bi človek ne ljubi! tako samega sebe.«	(
Žena pa je nekam boječe stisnila iz sebe: »Ivan, mati je prišla in bi hotela! s teboj govoriti.«
Obnril se je v zid in vzdihnit: »Bo že zopet pridigala, o ‘kfiptanu in spovedi. Mo} Bog, kako me mučijo s tem...«
Žena ni odgovorila ničesar. Le odprla mi je vrata in ko sem stfcpil v kuhinjo, sem zagledal v njej starko strogega pogleda- in ostrih črt v obrazu. Držala je molek v rokah in nfena usta so se pregibala kakor v tihi molitvi...
M
Kmetijski pregled
nimi puškami na mlade delavce in delavke. Toda t imeti v njej večino. Torej vsi, do zadnjega pristopite v to
Gibanje ntad goričkimi kmeti
Tolmin. — Dne 19. *ept *ta na* postila tehnična voditelja kmetijskega oddelka Dela vekih Zadrug iz Trsta, prof. Dramiš in ing. Gnstinčič, da »e poučita o potrebah natega kmetskega prebivalstva. Tekom posvetovanj z nekaterimi naJimi sodrugi se je izkazalo, da je ustanovitev kmetijskega delavskega gospodarskega društva za Tolmin in okolico naša najnujnejša potreba. Zato smo naprosili sodr. ing. Gustinčiča, da priredi čim preje predavanje o zadružništvu, v katerem naj nam bi pojasnil rte podrobnosti glede ustanovitve takega društva in dal potrebna navodila za predpriprave. Sodr. Gustinčič se im je drage volje odzval in na sestanku naših kmetovalcev, ki se je vršil 23. sept., smo si po njegovem nasvetu ie izvolili pripravljalni odbor, ki je vzel v svoje roke vse pripravljalno delo za rečeno društvo. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Kašča France, nadučitelj v Tolminu; Fon Rafael, Tolmin; Kragelj Ivan, Za-totmin; Benedejčič Andrej, Dolje; Brešan Ivan, Gabrje; Leban Franc, Žabče; Leban Franc, Zaplaz-Zabče; Mon freda Andrej, Poljubmj; Velikonja Franc, Čeginj; Pipan Franc, Ljubinj; Brešan Ivan, Zalaz-Čadrk. Volče bodo i-menovale pozneje svojega zaupnika. Do sedaj imamo nabranih že nad 600 članov, ki so že skoraj vsi vplačali tvoje deleže po 100 L. V najkrajšem času bo sklican u-ctanovni občni zbor društva.
Kobarid. — Dne 24. septembra se je mudil pri nas sodr. ing. Gustinčič, ki je priredil z nami zadružniški sestanek, da se pogovorimo o potrebi ustanovitve kmetijskega in delavskega gospodarskega društva. Razume se samo po sebi, da debata o potrebi takega društva ni bila vdika, saj smo ie dolgo časa težko pričakovali sodr. Gustinčiča, da nam pride pomagat s svojimi nasveti in da nam priredi potrebna pravila. Ker nas je poseti! scdr, Gustinčič iznenada, nismo mogli sklicati svojih zaupnikov iz vseh vasi, gotovo pa je, da bodo pristopile k našemu gospodarskemu društvu naslednje vasi: Kobarid, Idersko, Livek, Libušnje, Smast, Kamno, Ladra, Drežnica, Trnovo, Staro Selo, Sužid, Svino, Kred, Robič, Brcginj, Bor-jana, Podbela in Sedlo. V pripravljalni odbor smo izvolili Boneša Franca iz Kobarida, Karnela Ivana iz Kobarida in Volariča Ivana iz Idrskega; ostale vasi bodo imenovale same svoje zaupnike. Sodr. Gustinčič nam je obljubii, da priredi v kratkem v Kobaridu zadružniški shod, na katerem nam bo raztolmačil društvena pravila. Zanimanje xa gospodarsko društvo, ki naj bi nam dobavljalo naše potrebščine in spravljalo v denar naše pridelke brez ve-rižnikov, je veliko.	...
Bovec.  Ako je kak kraj resnično do kra)a razdejan
in uničen, je to gotovo naš Bavec. Bovška kotlina je osiromašila do kraja in nikdo se ne briga za nas, zato smo prav hvaležni Delavskim Zadrugam iz Trsta, da so nam poslale sodr. ing. Gustinčiča, da se na licu mesta prepriča o naši strašni revščini in preštudira, kako bi si ir.ogli najhitreje pomagati. Bovec je pred vojno slovel po svojih mlečnih izdelkih. V Bovcu in okolici je bilo 6 dobro-vspevajočih mlekarn. Sedaj so vse porušene in zapušče ne; ena sama dela nekoliko, toda tudi le-ta nfe v prejšnjem obsegu. Nimamo živine, ne hlevov in naši pašniki to vsi poškodovani. Po nasvetu sodr. Gustinčiča smo sklenili ustanoviti za Bovec in okolico kmetijsko delavsko gospodarsko društvo, ki se bo bavilo z dobavljanjem vseh naših potrebščin in z vsemi našimi gospodar -timi vprašanji. Za tedaj to naši zaupniki Huber Franc m Mihelič Franc iz Bovca ter Mlekuš Jožef z Dvora. Nadejamo se, da nat sodr. Gustinčič kmalu zopet poseti.
čeraiče. — V nedeljo je imel pri nas sodrug Gustinčič predavanje o zadružništvu. V svojem lepem izvajanju je pokazal odkod pojav vednega naraščanja draginje in kako se da ta omejiti ter s časoma popolnoma odpraviti. Pojasnil nam je, kako se neizogibno bližamo novemu načinu gospodarstva, kjer bodo trgovci in verižniki popolnoma odpadli in kjer bosta kmet in delavec potom svo-jih gospodarskih organizacij direktno izmenjavala svoje pridelke. Opisal nam je razvoj delavskega zadružništva a še posebe Delavskih Zadrug v Trstu, katerim naj bi te pridružili. To bo sedaj toliko lažje, ker so si Delavske Zadruge v Trstu osnovale poseben kmetijski oddelek, v katerem poslujejo do sedaj tri tehnične moči, ki bodo ile našim poljedelcem z vtem svojim znanjem kolikor mogoče na roko. Sodr. Gustinčič je tudi pojasnjeval, kakšne kmetijske potrebščine imajo Delavske Zadruge na razpolago in kako se dajo nabaviti. Na koncu se je sklenilo proučevati, ali bi bolj kazalo pristopiti k Zadrugi v Selu, ki naj se včlani v Delavskih Zadrugah v Trstu, ah „iti lastno zadrugo. Mislimo tudi na vzpostavitev mlekarske zadruge.
Pripomba vred. Ta poročila se nam zdijo najlepši odgovor našega kmetskega ljudstva na nesramna članka v »Edinosti« z dne 14. septembra in v »Gonski Straži« z dne 16. septembra. »Edinost« javkajoče poživlja »voditelje«, naj se zganejo in naj organizirajo naše poledelce. »Voditelji«? Kje so ti narodnjakarsko-klerikalm »vodi ielji«? Ali mar niso vsi odšli v Jugoslavijo venžit m se pehat za mastna in topla mesta, ali pa nosijo doma ski „ne pritožbe gospodu Giolittiju! Naš kmet m naš dela vec vesta danes predobro, da bo nj««* o«Tobod.t«T delo njim	in	zato se kaj malo brigata za narodnjakar-
tke »voditelje«. »Edinost«, »Stražo« in njuno javkanje.
mladina je obdržala svoja zborovanja) v proletarskih mestnih okrajih in ni napravila vladi veselja, da bi posegla .vmes.
Bolgarija. — Komunistična mladina Bolgarije je kljub posebnim pripravam in prepptvedi vlade na najveličastnejši način proslavila VI. mladinski dan. — Zveza Komunistične m+adine Bolgarije pošilja po podtajniš>jvu Komunistične Mladinske Internaciijo-nale za južno-vzhedno Evropo- na Dunaju vsem priključenim bratskim zvezam revoiucijonarne pozdrave.
Rumunija. — Tudi rumtmska delavska mladina je praznovala mednarodni mladinski dan in je v kakih tridesetih meistih obdržala zborovanja. V Bukareštu je bil velik »meeting«, na katerem so govorili mladimi — strankini govornih Praznovanje v novih pokrajinah je zaviral preki sod.
IZ DEŽELE
ZA TISKOVNI SKItAD „DEbA“
Tiskovni sklad »Delo«. Rudolf Ukmar kot odškodnino n svoj trud pri politični sckciji v Komnu	L	14.40
Doslej izkazanih	L	661.80
L 616.20
Krasna Ivan
Skupaj
Popravek. V izkazu v zadnji štev. stoj:
$ L in ne 3 L.
DAROVI.
  Za pogorelca Jernej Humar v Čepovanu sodr.
Krhne in Ferjančič iz Vipave L 30.-.	„	.
Popravljamo pomoto v štev. 7, dne 15. sept.: Komuni stični odsek, ki je dal L 5.- za političe preganjance je iz Spodnje Idrije, in ne iz Idrije.
KomunistS&io posolilo
Komunistično posojilo so podpisali pri upravništvu »Dela«: Ferjančič Ferdo iz Vipave L 50.—
Mlmlfiishi pestniR
Rusija. — Mednarodni praznik proletarske mladine dne 5. septembra je potekel v mnogih mestih Sovjetske Rusije in sicer v Prjansk«, Vitebsku, Minsku, Kalugi, v Petrogradu in Moskvi, kakor tudi v manjših tnertih, z največjim navdušenjem. V nekaterih mestih je drienila rdeča mladina, da uvede v železniških delavnicah nadiurno delo v svrho po-piave strojev. Na predvečer praznika se je sijajno ofcnecfo delo »Komami srtične sobote«, dasti kar se tiče naSlganja kuriva in del v poprav^ alnih delavnicah. Mladina je istočasno ofcdržavaia »meetinge« in zborovanja, kadetih 90 se udeležili tadi zastopniki stranke in strokovnih organizacij. Na vaseh so se vrfile gledališke predstave, katerih dobiček pripade komunistični proietarski mladini. V Petrogradu 90 bdi ta dan grandrjozni obhodi z zastavami in letaki. Vršila se je tudi parada, na kateri1 se je podelil rdečim vojaškim formacijam komunistične mladine prapor »Bataljona za posebne namene«. Praznik je povzročil v vaseh veliko veselje in simpatijo za ko-
mfunistično mladino.
Jugoslavija. Mednarodni mladinski dao m rdeči
agitacijski teden sia se razvila v veliko manifestacijo za komunizem. Za delavsko mladino Je bilo po-popolnoma novo, da se Izven 1. majoifeai praznuje še drogi praznik. Ona se je v velikem številu udeležila zborovanj in demonstracij. V Belgradu je bila mo-cela garnizija in vojaštvo je že v prvih jutranjih urah zaprlo mestno središče. Vlada je ko-—» čakala, da pošlje svotje čete in orožnike s stroj-
KOPER.
Dah vremena.
Citateljima tu u dobroj pameti razna nedjela, neredi i nepravde, što smo ih dosada doživljeli u zaposjednutim pokrajinama sa Strane takozvanih csloboditelja. Kome nisu živo u pameti paleži socijalističkih i slavenskih zavoda (zgradba) sa Strane podivljale rulje i fukare, a na očigled onih organa, koji su postavljeni, da podržavaju red?
A sve što te vandaliitičkog dogodilo nijesu izvršili tami fašisti (kamoraši), ta vladi omiljela klika, več se uništenje zbilo po istim karabinijerima kao što je bio slučaj za vreme zadnjega štrajka u Trstu. Ova zveza mon-turirane i nemonturirane garde pruža najjasniju sliku toli razvikane buržoaske kulture i civilizacije. Sastala se po izbor brača, zar ne? Metoda, kojom šilom nari-vaju svoje natražnjaštvo, stalno ne bi imala uspjeha niti medju Zulukafrima ili Hotentotima. Sirote, valjda man-kaju na zdravom razumu, pa ne uvidjaju, da što se više nekoga pritišče, da to bolje skače, jer se time jača njegova otporna snaga. Ali da, plitkoča to je svojstvo sta-novite čeljadi, koja je poslana da bude lučonošom. U slast vladi, koja ima tako fini nos, da znade izabrati po izbor (elitu) njušača.
Na stran ostalo. Ovdje sam namislio opisati ili barem spomenili jedan svoj slučaj, koji je karakterističan po današnje upravljanje i po krojenje pravde. Boravio sam u buzetskom vilajetu, gdje jc sotona i bog zloglasni Ču-mur-paša. U to doba došao je na red medju raznim sve-cima i sv. brača Ciril i Metod. Pastiri, ne znajuči za zabranu paljenja krijesova zapališe vatre sa takvim pla-menovima, da jc bila rasvetljena sva kotlina i svi okru-žujuči brijegovi. Javno priznajem, da nišam bio sudio-nikom ove velebne narodne manifestacije. Ali bio sam trn n oku svemočnom Čuntur-paši i onima njemu aalik. Što se pak tiče g. karabinijera N. N. sa dvima zvjezdama, koji vazda nosi uza sebe bikovku, pa i enda kad ae šeče na večer sa jednom milostivom, za njega znan, da me mrho gledao kao majčici domovini pogibeljnoga toljše-vika. Možda htio me predobiti. Ta zvao rac par puta na raport, veleč mi: »Biti Slaven, to nijc ništa,... ali soci-jalist, koji potkopava stupove one države, koja nas lijepo hrani!?« Pošto sam estao tvrdoglav na uzvišene prodike, to se morala metoda promijeniti.
Bit če možda, da se snovalo kako bi me se metnulo pod ključ i potom dovelo pred glasoviti ratni sud. 1 to sam očekivao od onih stvorova, koji su piazili u mojo} bližini i okolini.
AK konačno izvan svakega očekivanja predložilo se na civilni komesarijat u Kopar laži-tužbu. 6ez, da sam bio od g. komesara Herzeg-a ispitan odmjtrio mi je milosr-dno globu od L 50 (petdeset) na osnovu austrijske patente iz god. 1857. Učinio sam utok na civilni generalni komesarijat u Trst, ali ostadog loše sreče.
Dekretom potpisanim po njegovoj Previsokosti Krišpo Monkada odbilo se moj utok i potvrdila prvotna odsuda nepogriješivoga sudije. Ruka ruku perc, kaže stara poslo-vica ili još bolje: »Vrana vrani očiju ne vadi.« 1 tako moj Ivo šuti i plati. Nije mi preostalo drugo, več da otrgnem od ustiju sebi i obitelji, te da putem pošte pošljem petdeset lira, da potmašim slabostoječe državne financije. Mislim zato, da su slabostoječe i klimave, buduči kao činovnik dobivam još uvjek kukavnu i gladnu plačicu.
Krivo sam osudjen, jer nišam palio knjesova, a niti bio blizu. Za moju nevinost imao sam pripravnih oko dvadesetak svjedoka, koje nije se htjelo saslušati. Evo tako se s nama postupa, tako nam se kroji pravda, tako nas se tlači i proganja. Današnja okupacija jest potpuno ogledalo one od Bosne i Hercegovine.
Ali čvrsta je u nas vjera, da če i nama doči dan oslo-bodjenja i pravde. Svaka sila za vremena bezdušni tlačitelji. Bliža se drugi duh vremena.
Kontič-Draščič Ivo.
GORICA.
Občni zbor delavske zbornice v Gorici, ki se je imel vršiti pretekli torek, da razpravlja o povišanju bolniške podpore strani bolniške blagajne v Gorici, je odložen na nedeljo, dne 3. oktobra 1920. ob 10. uri zjutraj, v društvenih prostorih v Gorici.	_
Občni zbor sestoji iz vseh sekcijskih odborov tistih organizacij, ki so pristojne delavski zbornici v Gorici. Oddaljene organizacije morejo odposlati tudi samo posame zne pooblaščene delegate.	,
VRTOJBA.
Smrtna nesreča V sredo zvečer se je podal 47 let stari delavec Furlan Franc iz Vrtojbe na svojo njivo za vasjo, da uredi nekaj okoli rastlin. Ko je pa .na njivi vlekel neko žico, ki je bila zapičena v zemljo, da jo iztrga in vzravna, vpoči pred njim ročna granata, katera ga je popolnoma razmesarila tako, da je čez par minut izdahnil. ramo omeniti, da je pred letom dni ravno na isti njivi in na istem prostoru ubila granata njegovega sina.
BOVEC.
Naš ljubljeni trg se nahaja v zadnjem kotu Julijske Benečije kot zadnje pravo kulturno središče! In nekdaj skoro najmočnejša klerikalna trdnjava, se je sedaj močno pobarvala na rdeče! Vse ljudstvo je nezadovoljno! Vse godrnja in preklinja z stisnjenimi pestmi proti našim o-deruhom in narodnjaškim kimovcem! Pa kje se jeze nase mevže! V gostilni, ko se na dobiček dotičnega krčmarja napijejo. On se jim seveda smeje. Ker več kot pijejo, več ima isti dobička! A ko jim rečeš, naj stopijo v naše vrste, nimam denara, je odgovor takih mevž, ki so delavej a nočejo delavstvu pomagati! To so naše izdajice! Za podpiranje dobrih stvari in delavstva zato nima naš Bovčan denarja! Priredi pa kakšen kapitalistični krčmar radi kislega vina ples, potem ti leti vse tja. Tam ne manjka denarja za kislo vino, za godbo, tam ni škoda čevljev ne obleke. Taki so z malimi izjemami naši Bovčani Na tak način naj pride potem naš kmet in delavec kvišku, ko vleče vsak na svojo stran? Jaz pravim, po tej poti ne pridite nikdar do svojega cilja. Delavec kakor tudi kmet imej pred očmi, kdo te je pred vojno, med vojno tlačil in kdo te sedaj če le more tlači ina izkorišča. Ali vaju obeh še ni vojska spametovala! Naš kmet če ima par krone že misli, da ne sme biti socijalist in da mora držati za »narod«. Jaz vam rečem da dokler ne bode držal kmet in delavec skupaj, vas bode par bovških magnatov držalo v krempljih. Rotim vas delavci, lu ste še zaslepljeni, oprostite se teh krempljev dokler leščečas Stopite kot en mož v naše vrste! V slogi in edmstvu kmeta
fn delavca Je neizčrpna moč!
Delavci in kmetje mi moramo pri nas gledati, da dobimo vse večje zadruge in podjetja v naše roke. Kmet m delavec morata imeti tudi pri nas v rokah oblast Bodi-
zadrugo. Živelo zadružništvo!
Naši ljudje se boje naših oderuhov v podobi magnatov.
A ne vedo se rešiti iz teh krempljev, ker ravno ti imajo trgovine in mali obrtniki in trgovci se morajo obračati na iste. Delavci, kmetje, najlažje te rešimo naših pijavk, ako ustanovimo pri nat kmetijsko in konsumno zadrugo, katera se naslanja na naše delavtke zadruge v naii deželi. Kakor sem vam rekel, v slogi je moč! Torej • ustanovimo si kmetijsko in konsumno zadrugo in rešeni smo naših pijavk! Upanje imam, da, ko se bode ustanovilo navedeno društvo, nobeden naših sodrugov ne izostane. Vem da se potem tudi naši nasprotniki pridružijo. Sodrugi, vsi v organizacijo; v slogi je moč! Le tako stremo nesrečni kapitalistični sistem. Sodrugi, torej v boji
Delavec.
ČEZSOČA.
V prejšnjih časih so se v listih večkrat oglašali iz naše vasice, a to so bili le študirani vikarji, ki so mislili, da imajo tamo oni privilegij pisati v časnike. Danes nima mo več vikarja. Naš občinski upravitelj in člani aprovi-zacijske komisije mislijo, da lahko delajo znami, kakor hočejo. Ko pride namreč v bližnji trg Bovec aprovizaci-ja, pride tudi za nas. Medtem, ko delijo v Bovcu aprovi-zacijo vsacih 14 dni, jo mi dobimo — če so možje dobro razpoloženi vsak mesec, včasih pa cela dva mescca ne. Dosedaj so gospodje že dvakrat oklicali:	ta	in	ta	dan
bode aprovizacija ih zmiraj je bilo preloženo. Tako imajo ljudi za norca. V naši vasici mora biti pri aprovizaciji po pet mož, ko se blago deli. A poglejmo v Bovec! Tam pri mnogo večjem obratu sta samo dva in vse gre v redu! K nam mora priti še bovški g. tajnik, ki stane za vsacih par ur po ICO lir. A bovčani plačajo svojemu blagajničarju dnevno samo 20 lir in isti opravlja službo, ki jo opravljata naš blagajničar in bovški tajnik skupaj. Tu pri nas, za par ur toliko plače, tam pa za toliko dela premalo! Naša komisija se na naše večkratne zahteve naj položi račun, niti zmeni ne! Istotako tudi našemu u-pra vitel ju ni nič mar! Seveda naš upravitelj ima poln hlev živine, kakor tudi aproivzacijski vodja! Zato jim pa ni mar, če mi gladujemo!
Mi, delavci, zahtevamo razdelitev aprovizacije na enak način kakor se godi to v Bovcu! Ureditev poslovanje kakor tam! In položitev računa dosedanjega delovanja!
Delavci in kmetje naše občine prebudite se enkrat! Nastopite odločno preti krivemu postopanju nekaterih naših gospodov! — Če oni nočejo, moramo sami menjati način aprovizacije! Ja imamo med seboj še kaj fantov ali mož, ki so zmožni voditi to! Delavci na noge, v slogi je moč!	’	Več	delavcev.
KAJ SE JiE SfAK V tJl) GOSIi AVI JI OBJAVITI
SOCIMLEZiM V SftBiJI
si pri občini ali kjersibodi. Našega presvetlega župana naša občina itak malo briga, ker leta samo v Jugoslavijo Pri nas se je ustanovila zadruga za ustanovitev elektrarne. Slednjo so hoteli prevzeti trije tukajšni magnati in sesavke. A tu so se vendar oglasili naši občinski zastopniki in to napravili zadrugo! Oglasilo se je že precej udov a še jc premalo. Delavci! Kmeti! Vaša dolžnost je da vti kot en mož pristopite k tej zadrugi! Vaš denar, bo na varnem in vam bo bolj koristil, kakor da bi bil v hranilnici. In mislim, da delež po sto lir lahko vsak premore! Kmetje in delavci, storite vse mogoče, da te
loteniicilonsIiL
Sodrugi delavcev nešteta družina nas trpinov je; rdeča roža prsi nam razcveta in zvestoba polni srce.
Nismo le v tvornieah med stroji; tam po moiju, pod zemljo, nad delom trudni naši roji, brez veselja in upa mrd.
Le na boj za pravico, za prostost lepših dni; internacionala nam zmago pribori!
1. Pred vojno
Od druge polovice 19. stoletja so se med srbskim ljudstvom razširile socijalistične ideje, toda Tadi gospodarskih in peptičnih razmer, v katerih je bila srbska družba, tse je zpuemenil socijaiistični pokret v malomeščanski radikalizem. Bivši in sedanji naj-znamenitejši politik in državnik kakor Pašič, Prclič, Mileševič, Predaaovič i dr. *so se m en o vaj i svoj čas soc'ja''.ste in revolucijonaarie. Pozce;e so postati pokorni služabniki Nike laja II. in dandanes so le agenti evropejskih in emerikanskih bankirjev in naši največji reakcicnaroi in protirevolucijcaiarji. Kar se tiče onih, ki 90 ostali zvesti svojemu revoluoijonarnearu in pravemu socialističnemu idealu, so preživeli ve-čji del svoiega življenja v ječi — ali so spteh tam tudi kcnčaii svoje življenje.
Radi te izkušn;e na eni strani in radi prodiranja ter raizvcja kapitalizma na drugi strani, temelji se dan;i delavski pokret na trdni pcdlagi in ima izrazit •raziredni zarO?.j.
Prve rudarske cružbe co se ustanovile v Srbiji 1 1901. Toda naš pr.cletcrijat vendar ni mofel imeti nobene la«'!ne zakonite pol-tlčne stranke, ker jo je prepovedoval ted'r.i;i absolutistični in reakcionarni režim. Da te veregl raztrga, je bit naš delavski raz red' prisiljen, da bije ilegalri boj. Da se orgacizira se je chajsl v dolenskih zvezah, fteutropičnlh, a_ti stičnih In pevsk'h tiruštvih, izdajal je svoje časrpiise in brošure iiegalao na' najrazličnejše nfičlne; imel je svefe tejne in nočne E.\cpjčir.e ter zborovanja po temnih in vlcitih ftleieh, skratka, fccril se je ped i* redno težk’mi pego};.
Ta ti3j je privedel 23. marca, 1. 1903. do velike re-vclucllcnarne demcnslraci;e. K:i je tekla po belgijskih ulicah. Proletariat je žrtvoval tedaj mcogo čio-vešklh živi jen.;, tcdi' morali čno ie bil absolutizem ursičen. Dva meseca potem, 29. maja 1903, je izikcri-• t la to-zmago srickega proletarijaU naša buržuazija in vojaška klika, in tcnorla zdnjega Obreooviča in vzela oblast v svc;e listne reke. Prc.etariiat je izbral Vito, da se ttCtoj organizira politično in gospe-
*
* *
Pred nami gre zastava rdeča, veselo v solncu plapola.
Proč okovi sužnosti, proč ječa, naj svoboda nas vseh obda.
Hočemo, da pravica sodi: nihče hlapec več ne gospod, med sabo bratje le v svobodi vsi enaki vsepovsod!
Le na boj za pravico, za prostost lepših dni; internacijonala nam zmago pribori!
Končno smo dobifi prevod „1 n t e r n a c i j o-n a 1 e", mednarodne himne rdečega proletarijata. Ko prvikrat objavljamo ,Internacijonalo“ v slovenskem jeziku želimo, da bi bil najbližje oni dan, ko se bo na naših »Ljudskih odrih* prvikrat zapela himna vesoljnega proletarijata. .Internacijonala" bodi pesem rdeče mladine 1 — Partituro „Internacijonalea ima Višji Kulturni Svet, kamor naj se takoj obrnejo naši pevski odseki.
Udeli utrinki
Socijalizem kaže delavstvu kakšna je moč njegovega nasprotnika za to, da more proletarijat organizirati svoj boj proti kapitalizmu in ga uspešno voditi. Kajti če se hočem bojevati, moram poznati nasprotnika in njegovo moč, to je njegova sredstva in njegove metode. Po teh se mi je namreč ravnati. In nasproti mu moram stopiti na istem bojišču, na katerem ga najdem.
če ima kapitalizem politično moč, pa me z njo tepe, ovira moj razvoj, onemogoča mojo organizacijo, tedaj je legično, da se mora proletarijat postaviti tudi politično na svoje noge in si osvojiti moč na tem polju; kajti to je eden izmed pogojev končne zmage.
S politiko prodira kapitalizem neprenehoma v področje delavskih pravic. Politika je lahko grda reč, če je v grdi službi, in dobra, če e v dobri službi. Politika kapitalistov je v službi potlačevanja in izkoriščevanja; politika delav. stva je v službi gospodarske in kulturne povzdige delav stva, in bo pomagala končni osvoboditvi in odpravi razrednih interesov in s tem razredov samih.
Najlažje je Citati časopise, ki prinašajo takozvano lahko čtivo, vesti o umorih, o žoganju, o paradah, plitke šale in podobne reči. Nič ni treba pri tem napenjati možganov, nič misliti. Ampak delavci bi sc morali vprašati, koliko koristi jim prinaša tako čtivo, pa bi bilo manj vzdihovanja, da so socijalistični članki »pretežki«. Delavstvo hoče vladati svet; brez inteligentnosti se pa nič ne vlada. Lahko se pravi, da vladajo kapitalisti krivično, ne more se pa zmeraj reči, da vladajo brez znanja in preudarka.
Komunist ni tisti, ki pravi samo; Jaz sem komunist.
Komunist mora biti organiziran'član komunistične organizacije in se udeleževati njenih bojev. Komunist mora biti agitator med tvojimi tovariši, da pomaga povečati armado, ki se bojuje za njegove cilje. Kdor to iz-
mi te zadruge z večino polastimo! Voditeljem te zadruge večati armado, ki *e bojuje za nje) vsa čast. Ampak naše delavstvo in naši kmetje morajo | polnjuje, sme reči, da je komunist.
(o p
darske. Po vsej deželi so ustsnaviaii strankine vr ganizccije in rud"rr;ka društva. 20. julija, 1. 1903 ve bil sklican v Beogradu pri kongres ‘stranke in združenih rudarskih društev. Kongres je skJenil, da ustanove srbska scoilalaa-demakiratično stranko in splošno delavske zvezo.
•SccjEiUstione str rake so se vedno skupno berile za interese delavskega razreda in slede vedno na slališču razrednega to ja ter vedno zavračale vsak kompromis in vsako koalicij c z meščanskimi strankami brez ozira na ctj hovo zunanjo demakritično cblikio. Ta enotnost sega trko daleč, da izvoli sp'i'žna delav ka zveza neksi} svojih članov v vodilni strankini komite in obratno. ZavoVo čistega razrednega značaja našega pokret.a, zairadi absolutno akcijske svobode (Aiktico-s-Freihelt) na goopodarfkem in političnem pciju in radi &?cijaiis.tične vzgoje našega maloštevilnega p roleta ri jat a se je posrečilo srbskemu delavtjkemu razredu, da je izvejeval po desetletnem bol® od buržuazije mnogo privolitev. Leta 1911. jc bil prisiljen naš vladajoči raztred, da je izdal zakon, ki je omejeval dnevni delavski čas na 10 ur. Pripomniti je treba, da je znašel dotlej imeetni delavski čas 12—15 ur, v mnogih slučajih še celo 16, 18 in še več. Ta zakon je zagotovil vsem delavcem brez razlike pekli ca tedenski delavski počitek 36ih ur in pre-povedovsi je ženskam spkih in mežkm pod 18. letom nočno delo. Celo vrsto še drugih reform se je uvedlo po itstem! zakonu.
te so tnv-edli taiko reformo v deželi, kjer ie bil in-dustrijalni razvoj šele v povci.čh ki kjer sta prišla v meščanskem parlamentu na 166 poslancev samo dva zastopnika delavskega razreda, moramo to priznati za1 oni 6as kot velik uspeh, zlasti če upoštevamo, da je tila so>cija'lna zakonodaja še mnogo bolj nazadnjaška' nego v barbarski Srbiji v deželah z »nočno razvito indiuistrijo in cvetočo kulturo, kjer je imel deiav&ki razred nad 100 zastopnikov v meščanskem parlamentu. Vendar ni bilo to zasluga naše buiržu azije ali uspeh njene bistro vidnosti. Ona ni hotela ničesar slišati o privolitvah delavskemu razred'u. Ustavljala se jim je do poslednjega trenutka. Od 1. 1905—1911 je nalsvetorvala v parlamentu različne zakonske predloge, da bi nasula delavskemu razredu peska v oči. Toda ti' predlogi so bili le karikatura socijtalne zakonodaje. Vedno je reagiral na to srbski proletarijat s tem, da je pools.tr’1 boj in napade. On tekel k buržuaziji v parlament. Prisilil je buržuazijo, da je sprejela boj na cesti, ki ije zanjo mnogo nevarnejši, na kateri se je izkazala1 buržuazija kot premagana in prisiljena, da izda ugodnosti." Te privo Iitve so utidiiie v našem delavskem razredu trdno prepričanje, da sta razredni boj i« revolucijonama metoda najboljše m edino sredstvo za1 osvobojence proletarijata. Pri nas se tiudi n:so pojavile nevarne bolezni — žolte rudarske dmiižbe in sooijalletičriDi-refermistične stranke; če so se prikazale, niso megle biti dolgo škodljive. Kakor hitro so hotele .prodreti v delavsko gibanje, jim je takoj energično stop:l nasproti prcletairijat. Kjer so kljub temu prišle na beli dan, se je pričela z veliko operacijo, da rešijo ostale dele organizma. Posamezne osebe ati cele skupine so izključili iz stranke in zasledovali z delavskim gibanjem.
Posledica tega je bila, da so se vrnili reformisti i« pripadiniki koalicije ter kompromisov vedno tja', odkoder so bili poslani, namreč v buržisazijske vrste. Mnogo izmed njih so kmalu postali ministri. Ali pro-letarijot ni s temi? »rešitelji« izgubil ničesar druzega nego sAate svetovalce; njihova izguba je bdi direktni dobiček za proletarijat.
Res je, da smo bili s to taktiko skoraj čisto osalm-Ijeni v drugi intennacijonali. S triumfom ko kazali naši nasprotniki na mnoge druge »medre« in »bistrovidne« sr.cijalistične stranke. ImencvaJi so nas sekto in vročeglavce. Teda mi nismo hoteli krecuiti s svoje poti. Na£e razumevanje marksizma in boja za osvobojence nam ni moglo dovoliti nikakega drugega stališča'. To je bito naše stališče ob izbruhu baikansike vojne in svetovne katastrofe, ki je un:idila rn.iii.jone človeških življenj in na milijarde narodnega blaga.
II. Proletariat In vojna
Ko je anektiral roparski avstro-ogrski imperija-lizem Bosno in Hercegoivino, kjer so bivah' Srbi, je izkoristila to priliko mlada in viharna srbska buržuazija, da obleče svojo kapitalistično pohlepnost v narodno obleko. Proglasila je, da sta domovina in narod v nevarnosti. Vse za armado, vse za oborožitev, vse za narodno obrambo!
Srbski proletarijat je odgovoril na to: DoK z vojno med narodi! Živela delavska solidarnost!
Žal niso izpolnile svoje dolžnosti socijalistične stranke Avstro-Ogrske. Tako je ostal glas srbskega proletarijata* glab vpijočega v puščavi. Kljub temu nismo dinekaH ■od svoje agitacije.
L, 1909. je skficala naža stranka' prvo socialistično
balkansko konferenco. Da se zbližajo med seboj balkanski narodi in se uspešno botre proti imperialističnim vojnam, je zahtevala konferenca ustanovitev, federativne balkanske republike. Dalje smo prote-i stiraii L 1910. na internaoijonaLneml socijalističnejni kongresu v Kcpenhagenu proti obnašanju avstrijskih in -ogrskih tovarišev. Žai\ da naš protest ni obrnil drugih socialističnih strank z napačne poti.
Ko sp 1. 1912. Srbija in drugi balkanski narodi na-povedali Turčiji vojno, »da osvobode rodne tovariše, ti jih je že pet stoletij tlačil turški jarm«, je cistalal naša strar.ka zvesta svojim socialističnim i.n inter-nacijiOr.alnim nazorom. Enegično je nastopila proti cjni in glasovala proti vojnemu predlogu (Kriegs-ViCfrlage) kLjtab svobodoljubnem,u sijaju, s katerim je vladajcči razred odel vojno. Proglasila in po vda rja! a je razredni bej in isocija*istično revolucijo kot edino sredstvo za, osvoboditev zatiranih razredov in s tem tudi podjarmljenih narodov. Zopestavili smo se proti delitvi in vr.ovič zahtevali združitve balkanskih narodov v federativno republiko. Naša trditev, ki jo je formuliral ec drug Lapievič, da se bori balkanska buržuazija le zato, da bi sš osvorija nove pokrajine in t-ije in ne zato, da bi cisvobcdila' narede, da se bo sprla pri delitvi plena1 in poslala nared e v novo medsebojno klanje — se je kmalu pokazala kot prava. Ko s c' bili po zmagi nad Turčijo krščanski narodi »ct-vcbrjeni«, je nahujskal kapitalistični razred *:svo-bojence« dreg preti drugemu. Tako 6e je pričela leta. 1913., deset mesecev ,po izbruhu ctsvcfcojevalne vojne voska med včerajšnjaniv zavezniki. V tej borbi je igrala Srbija vlogo napadenega; bučgarska armada je napad-la ponoči brez kake v«jr.e napovedi srbsko vefeko.
Kljub hranilnemu značaju vojne je dvigala tudi seda1! naša stranka visoko prapor politične solidarnosti. Berila: se je še energičneje nego v prejšnjih lučaj ih prpti bratomorni vojni. Poudarjali smo zlasti imperijaPetrčni značaj vor.no in zahtevali ustanovitev federativno balkanske republike.
Med in po kccrfTktri smo cdlcčro širili propagando za revolucijo in socijal-lzem. Naše zahteve so pričele sprejemati široke ljudske mase. Iz str r-ha pred meč-<r/oi naraščanjem socijaisfčne stranke 15e ni upala erbska vlada razpisati virNev v skupščino, čeprav je čtela dve zmagoslavno dekončani vojni kot uspehe svojega' dela. Tako je odlašala z- volitvami celo leto. Slednfč je bita prisiljena, da ije razpustila kccnpio-mitlrano skiupšteo .in da je r.szpii-aia nove volitve. To je bilo v juniju 1. 1914. Jedva se je pričela volilna agitucVa, ko je izročila Avstro-Ogrska 10./23. julija znani oltimat.
Ko so I. 1914. Srbijo formelno napadli, ko se je ir.cglo upravičeno1 govoriti O' obrambni vojni — če im1?. sp!ch ta pojem kak smisel v kapitalističnem sistemu — je preglasila naša etranka hotj proti impe-rijaiistični vojni. Še enkrat je glasno izjavila pri tej priliki, da ni r.cbenega spora, med srbskimi in avstro-ogrskimi proletarci, in da je kriva prelivanja1 krvi buržuazija. Mi nismo dvomili o tem, da moramo na-glašati, da igra srbska buržuazija viogo agenta carizma in zahodnih bankirjev. ApeHrli smo na solidarnost internacljcnalnega proletarijata in na njegov revolucijcnami značaj. Toda tudi piri tej priliki smo •bili skero čistoi osamljeni s svojimi glasovi v drugi intemacijonali. Karti nemški in avstro-ogrskii socijalni demokrati, katerih vlade so neposredno razklenile svetovno vojno, belgijski, francoski in angleški soči-jalisti, katerih vladajoči razredi so bili v bistvu istotako krivi vojne kakor centralne velesile, so pozvali proletarijat, da gre v boj za obrambo »skupne domovine«. Mi smo torej biti v vojskujočih se deželah edina socialistična stranka — razen ruskih tovarišev, — ki otO se dvignili proti imperijal. vojni 1. 1914.
Ni potrebno, da bi kazali na strogost, s 'katero so nas preganjali vladajoči raizredi. V začetku vojne je bilo onemogočeno delo naših organizacij in maš titk so sistematično zadušili. Kljub temu smioi se prvih 15 mesecev evropejske vojne najenergičneje berili proti lastni in ententini buržuaziji. Potem je prišla koncem 1. 1915. velika srbska katastrofa in okupacija1 Srbije po nemkših, avstro-ogrskih in bolgarskih1 četah, -okupacija, ki je trajala tri leta. Izgube, ki jih' je pretrpelo srbsko ljudstvo, so prekašale vse, kar jih je bilo kedaj v zgcdlo.vini. Najhuje so zadele naš delavski razred. Kljub vsemu temu ni krenila naša stranka z začrtane poti.
Žal ni mogla po d vzeti med tremi okupacijskimi leti nobenih veUkih akcij, kajti ostanki našega proletarijata so bili razkropljeni na vse štiri strani sveta: eni so bili v zasedeni Srbiji, drugi v Bolgariji, tretji v AostTo-Ogreki in Nemčiji kot vojni ujetniki, ali interniranci; eni na sollunski fronti kot vojaki, drugi po različnih zveznih ali nevtralnih deželah kot begunci1.
O kolektivnem nastopu naše stranke torej ni moglo biti govora. Samo posamezne osebe so mogle dvigniti svoj glas v imenu srbskega proletarijata in ta glas je imel pomen le v temi slučaiju, če se je ujemal z nabiranjem naše stranke in našega delavskega razreda: S tega stališča moramo promatrati obnašanje našega scdrvga Kacleroviča in umrlega Popoviča, Ko je v Kentalu govoril KaderoVič v imenu srbskega pro-le'arija ta, je imel pravico za to; kajti njegov nastop je odgovarjal razpoloženju našega proletarijata. Ko sta pa šla sodr. K a cl ero vic in umrli Popovič v Stockholm in izročila svci memorandumi nizozemsko-s k ar.d ir. a v«k emiu komiteju, nista imela pravice, da bi govorila v imerju naše stranke in našega delavskega' razreda, zato, ker se ni ne eden ne drugi postavil ca 6'lai^šče onih, ki sta jih hotela zastopati. In ko sem jaz, ki dobro poznam naš proletarijat, nastopil s tako trditvijo najprvo v Švici in potem tu v Rusiji, je bilo nekaj tovarišev, ki so dvomili, če bi mi verovali. Kakor hitro je bela dana naši stranki možnost, da kolektivno nastopi, je to storila na način, kakor ga je bilo želeti.
III. Srbski proletarijat In socialistična revolucija
Sedaj gre za to, da vemo, če je izpremenila svoje stališče socijalistična stranka, oziroma bolje srbski proletarijat za časa triletne okupacije in izza časal zedinjenja srbskega naroda. Na to lahko odgovorim na kratko; ne, ne da bi se bal, da bi me kdo pobi}.
Kajti če je mogel neomajno ostati naš delavski razred na stališču proletarskega razrednega bofja, ko so se postavile skoraj vse velike in male socijalistične stranke na stališče narodne obrambe in zedinjenja z buržuazijo, ko še ni bito nobenega Zim-merwa'lda, nobenega KientaJa, nikake ruske, nem-i ške, avstroKogrske revolucije in ko se je še moglo govoriti o ustanovitvi socijalis-tičnih republik in usmerjenja diktature proletarijata le kot o neki podobi -v sanjah — kako 'bi moglo drugače ravnati srbsko) delavstvo danes, ko so doživeli popolen Bankrot socijatai oportunisti, sodjaJpatrijoti in socijalitnperl-jalisti in ko je postal naš, včeraj ie tafco oddaJienl ideail živo delo.
Za dokaz naj sledi nekaj dejstev, ki se na to nanašajo. Predvsem je srbska socialistična stranka ekoro edina, ki ni samo nikdar obscdila boljševizma ' in ruske prole tarske revciucije, ampak ga je tudi fcoi ena izmed maloštevilnih brez odlašanja priznala j£0 je .jjtio v začetku tega leta ustanovljeno združena kraljestvo Srbov, Hrvatov m Slovencev, so naši •stranki predložili, da se tudi ona pri tem udeleži Zavrnita je ta predlog. Še več, ko je vstopil v vlado fiian hrvaške socijalistične stranke, je srbska socnja-Ikstičn.a stranka obsodila ta korak in izjavila, da je y njenih očeh socialistični minister v meščanskem kabinetu enakovreden kapitalističnemu ministru in da se ‘bo boirfla proti njemu ikakor piroti vsakemu meščanskemu ministru.
fto so proti koncu l. 1918. začele izpraznjevati snbski teritorij bolgansike in avstro-ogrske čete, so se pripravljali naši delavci in seijaki na to, da ustanove svoj? sovjete. Po prihodu »osvobcijevalcev«, 1 .j. en-tentinih čet, so bili sovjeti zadušeni na krnit način. Srbska soldateska je uganjala najgroznejša zločinstva v boju proti boljševizmu. Po poročilih so vsakega id je bil osumljen kot prijatelj revolucije in 'boljše vizma, na mestu ustrelili ali ga izročili razvpitim komrtašem, ki so ga obsodili po svoje.
Toda samo z uničenjem sovjetov ta klanjem revo-lucijonaTcev ni mogla zmanjšati revščine, lakote in splošne nezadovoljnosti niti entenba, niti srbska vlada. Nasprotno, vise to narašča z vsakim dnem bolj.
Naša stranka se ni udeležila .bernske konferenc-c, konference žofte internacifonale; in naša brani te v ni bila slučajna. Kajti če s« mogli .pribi na to konferenco dleiegati entente, bi mogli isto storiti budi delegati .iz vazalnih dežel entente. Toda kljub temu 'niso ho teli iti naši sodrugi tja, ker so hoteli na ta način de monstraitivno pokazati, da nimajo nič stepnega z iz dajalci prcletarijata in sccijalizmai, Vzrok, zalkaj so se branili, da bi popustili, je jasno razviden iz pisma, iti »ta ga poslala v imenu naše stranke 9odruga Lap; čevič in Filipovič na urad prvega komunističnega kongresa. V tem pismu izjavljata nasša tovariša .glasno svojo solidarnost z junaškim ruskim proletarijaitom in z revolucionarnim mternaeijonateim proletariatom. Isto pravita, da misli tudi večji del 'hrvaškega j« slovenskega delavstva, dočim verujejo delavci Betine in Hercegovine vsi brez izjeme v zmago sovjetov. Isto .potrjujejo razne brzojavke in shodi pro-letarijata. 26. marca 1919 so delavci, zbrani v Beograda pozdravili madžarsko revolucijo in sklenili, da jo tudi podpirajo- Ko se je obrnila vlada za vojaško pomoč zaveznikov proti madžarski revoluciji, so odgovorili naito srbski proletarci z generalnim štrajkcm. Vojaiki, ki so jih poslati proti madžarskim tovarišem, so se večinoma uprli in vlada je izpreme-nSa nešteto vojašnic v ječe.
Iz teh in enakih zanesljivih poročil in brzojavk je razvrdno, da sta srbski proletarijat in njegova politična zastopnica, socijalrstična strank«, vedno visoko d vogala rdečo zastavo osvobojenja internacionalnega delavskega razreda.
Prepričan sem, da bo v prihodnjostii slavno igral naš prcletarijat zgodovinsko vlogo, ki mu jo nalagajo sedanji in prihodnji dogodki.
Ruski prcletar.:;et in delavski razred vsega sveta smeta z gotovostjo računati, da bosta našlar v srb-•skem proletariatu vedno vdane in resnične tovariše pri gradbi intemacijonalnega komunističnega družabnega reda. Ruski revolucionarni junaki, katerih nadčloveški napori i-:o vzbudili simpatijo, občudovanje in solidarnost delavskih razredov vsega sveta, so lahko prepričani, da ne bodo zadnji', ki jim bodo pritekli na pc-mcč, srbsik' delavci in seljaki, ki jih sedaj ovira neodotjivo nasilje, da jim ne morejo takoj bratsko podati roke.	lija Milkič.
Nikogar nisem okradel, nikogar oropal, pa je vendar, kakor da imam pečat na čelu. Tudi če plačam, nimam prostora pri oni mizi kakor drugi. Človek sem, pa vendar ravnajo z menoj, kakor da .jim nisem enak.
Skloni glavo, jecljaj in moleduj, poklekaj, pa si še sam reci, da si slabši od' drugih in da je prav tako — če si hlapčevska natura. Prav ponižen bodi -in lepo se zahvali za vsako brco, ki jo dgbiš, pa ti dado morda v časi dobro besedo in poreko: »No da hm, hm« ... zakaj včasi potrebuje njih profit tvoje roke.
Kdor pa je pravi delavec, se mu bo duša uprla zoper to zaposta'vl!enje in ponižanje. Zakaj v njegovi glavi je še druga zavest.
Delavec sem; delam. Vi jeste in pijeste, ali jaz vam [pridelavami, jaz pogrinjam Vašo mizo, ki sem Vam jo stesal v vaši hiši, ki sem Vam jo sezidal. Vi se oblačrte lepo in toplo pa prezirate mene, iki hodim, v cunjah; ati jaz sem izdelal fino suknjo za Vas, jaz sem Vam urezal in sešil elegantno obleko. Vi se vozite po svetu, sedite v spalnem vagonu kakor doma; ali jaz stojim na stroju, .pri ogilbalu, v tunelu. Vi nalagate itasočake v bankah, ali jaz moram v tovarnah izpreminjati surovine v blago, ga nakladati v Vaša skladišča in ga; voziti na trg, da postane iz njega denar, s katerim vladatte in gospodujete in me vnovič izkoriščate.
Tako govori delavska zavest.
Ponižan sem in potlačen, ali po krivici. Zasužnjen sem, ali ne mam j e vreden od drugih. Moja ro-ka je potrebna vsemu človeštvu, ona sodeluje pri vsem, kar se ustvarja, ona je najvažnejši instrument za izdelovanje vsega, kar zahteva življenje. Ah kar naredi ta roka, uživajo drugi, ki so se naru-č ili lenuhariti; io ker uživajo, me prezirajo in smatrajo sebe za višje, boljše, plemenitejše.
In delavska zaivest vpnašuje: Ponižan sem — mar na) se ponižujem še sam? Moja vrednost mi daje pravico, da zahtevam enako življenje, pravo življenje, ki ni urrfiram.je od rojstva do groba. Branijo mi tako življenje. Mar naj zato vdan v voljo zati-ralčevo in :sfolon.em tilnik prostovoljno pod njegotvo peto?
Trpim, ker sem slab. Ali trpljenje ni moja vetja. Kje je moč, da se ga rešim?
In delavrka zavest odgovarja: Na milijone nas je, onih tam pa je peščica. Na miKjone nas je ftn silna je naša moč, če ,jo zberemo. Stotisoč potočičev naj se zlije v eno reko, pa bo mogočna, ne le da bo .gonila mline in nosila ladje, ampak si (bo odpirala sama pot. Veličastna bo, silna in krasna, in noben pritlikavec je ne zajezi.
'Delavec, ki ni'ma te zavesti, je pomilovanja vre-
tn in sam ie kriv. da. tP iTVrfn t 7 a tl in
Glava ni torej nič druzega, nego glavna postaja, ali središče skozi katero hitijo vse naše misli in naši čuti, po veličastno urejenih možganskih strunah.«
Žal mi je, da danes ne morem še imenovati ime dotič nega učenjaita, ker še nimam njegovega dovoljenja. Pred vojno bila sem v pismeni zvezi ž njim, med vojno so bile pretrgane vse poštne zveze. Po vojni sem pisala, ali do danes nisem še prejela odgovora. Prosila sem ga, ako smem objavili njegova razkritja v slovenskem jeziku, katerih imam še mnogo, *ali dokler mi ne pride dovolenje ni mi možno.
Gotova sem, da mi odpusti, ako sem ta mali odlomek prevedla na slovenščino. Ko mi pride dovolenje, prevedem še ostala njegova odkritja, katera so zelo zanimiva in poučna.
Trditi moram da ta odkritja imajo temeljito podlago, ter da so popolnoma resnična, ker o njih resničnosti se lahko uveri vsak učenjak brez nikake muke.
Meni so ta izvajanja merilo, da je človeški sestav nekaj veličastnega in vzvišenega, ter dokazuje, da je človek vzvišeno in veličastno bitje.
Pri vspcistavi se bode vpoštevailo. po eni strani le najnujnejšo potrebno, a po drugi strani tudi dostojnost, ki pri tiče prostorom namenjenim bogočastju. Izključena pa je vspostavitev vsake stavbe, ki je pretežno umetniškega značaja'.
PO SVETU
den im sam je kriv, da je ponižan in zaničevan. Kdcr jo pa :ma, bo delal in pomagal, da se združi erletok, tki preoibnazii svet.«
NASTJA:
»Možgani - sedež misli"
DEIAVSKA ZAVEST
Nihče ne more biti izveličan proti svoji »volji. Že Ma**ks je dejal, da more biti osvoboditev delavskega razreda te delo delavstva samega. Kakor je ta beseda preprosta, tako je vendar globoka in pomenljiva. Spoznam'e te resnice je prvi pogoj, da more dela\istvio sploh priti do1 boljših razmer im končno do osvoboditve.
Enostavna je ta resnica, ker je jasna kakor beti dan, da ne bo kapital-stični razred:	prostovoljno
opustil sv-cljega privilegiranega .položaja v družbi. ■Najde se tudi lahko posameznik med kapitalisti, ki spozna krivičnost sedanjih uredb in č'gar srce je tako mehko, da ne prenese vačnega pogleda na tuje trpljenje. Mcigoče je, da se tak posameznik odreče ko.iotim, ki mu jih daje njegov položaj; mogoče je celo, da se pridruži zatiranem in jim pomaga v boiu proti svcj:m lastnim razrednim tovarišem. Ali taka izjema ostane izjema in ne more imeti globokejšega pe>mena._
Ki/ub takim — jako redkim — izjemam ostane neizpremenljivo pravilo, da pospešuje vsak razred ■svoje interese. Krik or pač more in zna. Ali večinoma se mora priznati, da znajo to kapitalisti bolje od delavcev. Posebno pri nas. Sdor jim to zameri, ie slep. Če poženeš volka med ovce, pa pričakuješ, da jli bc pssel in branil, si sam kri v, ako naenkrat ne najdeš več črede. Volk se mora hraniti z ovčjim mesom, ker je tako ustvarjen. In kapitalizem vsepov.od vlada. Kdor pričakuje od kapitalizma, da bo sam iz krščanske ljubezni, iz moralnih ozirov a-!i iz čuvstvene potrebe spravil izkoriščanje s sveta, je popolnoma enak gospodarju, ki nastavlja volka za pastirja.
Delavstvo se ne sme zanašati na tujo ljubezen, ne na tujo pomoč; njegova osvoboditev morai 'biti 1e njegovo lastno delo.
Ali da se more izvršiti tako delo, je treba predvsem prave delavske zavesti. Resnica ni vedno prijetna ati koristna je na vsak način bolj kakor slepljenje.. Zato je treba povedati, da je delavske zavesti pri nas vse premalo in zaradi' tega so uspehi delavstva pri nas mnogo manjši kakor drugod.
Kaj je glavna vsebina delavske zavesti? Da sem delavec in ne gospod, to uganem kmalu. Ali to še ni nič in ne pomeni nič. Treba je že tudi poznata svoj položaj in vedeti, kaj vse tiči v besedi »delavec«.
Vem, da sem delavec. To se pravi v sedanji družbi: Človek sem, s katerim delajo drugi, kar se jim ljubi. Če hočejo drugi, dobim kruhiai, pa ga moram drago plačati s svojimi delom. Kolilčo mi dajo kruha, to je njihova volja- Če hočejo, mi sploh me dsjo kruha ne pristrešjia, ne obleke. Spode me Mdco od svojega vodnjaka, zabranijo mi sesti v senco njihovega drevesa'. Svoje delo jifm smem ponujata', oni ga ne marajo sprejeti. 'Dvoje zdravih rok imam. Lahlko delam in hočem delati. Kaj počneš s $fVoj:imi zdravimi rekami, 'če ti ne rečejo:	Tukaj
delaj za nas!? Danes si v tovarni ali delavnici. Ali veiš, če boš jutri še tam? Morda ustavijo stroje, imorda napravijo Iz tovarne kasarno, morda pripeljejo fculije s Kiitasijkega, ki bodo ves teden delali 'za ono plačo, za katero delaš ti en dan. Pokažejo vrata tebi in tvoirm tovarišem.. Pa vzemi popotno palico1 v roko in h ajd po is v e tul Kjer potrka«, skomignejo in odgovore: Ni dela!.,. Hajd naprej po 'isvfctu! t
!■ Delavec sem. Nedostojen je mo} položaj. Večno ponižanje je moj delež, neprenehoma moram držati •kloflbiuk v rokah, vsakdo me meri od .glave do nog.
Z zanimanjem sem čitala spis Arturja Brisbaneja: Možgani — sedež misli«. Gospod pisatelj navaja mnenje različnih učenjakov, ter sploh misli različnih narodov.
Sledila sera z zanimanjem, dolgi razpravi, ker je jako zanimiva in poučna. Med drugim navaja gospod pisatelj mnenje francoskega učenjaka ter pravi:	»Francoski
učenjak Braco, je prvi odkril podrobnosti človeške miselne mašine. Oni del možgan s katerim človek govori se po njem imnuje »Bracin svitek«.
Po njegovim odkritju so namreč možgani sestavljeni iz mnogih delov, oziroma udov, ter vsak ud opravlja svoje posebno delo. Kadar eden ud opeša namestuje ga drugi. Braco je našel da je sedež govorjenja v zadnjem delu tretjega prednjega zvitka možganov«.
Dalje pravi gospod pisatelj: »Ko je namreč, ta znameniti Francoz preiskal možgane in spoznal kako delujejo, je bilo njegovo odkritje večje važnosti, kot pa odkritja:. Pearejev, Livingstonov in Stanlejev.« Do tu gospod pi-' sateljl
Braco je bil res učenjak, ter nam je podal nekaki temelj za daljna raziskovanja možganske skrivnosti.
Ali kakor ni še vsako odkritje in vsaka iznajdba popolna, ter jo treba spopolnjevati — istoako je z Bracovo iznajdbo glede možganske skrivnosti.
V novejšem času se je oglasil drugi učenjak, kateri razpravlja o možganskih skrivnostih posebno pa v tako-zvanih možganskih celicah.
Učenjaki, namreč trdijo da možgani so sestavljeni iz takozvanih celic. Amerikanski učenjak to popolnoma pobija, ter pravi:
»Ni moj namen obsojati ono teorijo, kateri je človeštvo sledilo in jej popolnoma zaupalo, katerej ni moglo oporekati, ker ni imelo nadomestila, ter ni moglo dokazati nasprotno.«
»V svojem raziskovanju človeških možganov, sem se uveril, da ni tako kakor se splošno misli; da so možgani sestavljeni iz nekakih celic.«
»Moje temeljito raziskovanje mi je pokazalo, da človeški možgani so sestavljeni iz neštevilnih nitij in nitic, katere so zvite v kolobar v človeški lobanji. Popolnoma neodvisne druga od druge, ter imajo svoj izhod v hrbtenico. Te niti in nitice so umetno zvite, kot svilena ali kaka druga vrv, ali pa kakor telefonska ali brzojavna žica.«
»Te nitke so v tesni zvezi z vsemi peteri čuti: Sluh,, vid, vonj, okus, in tip. Po hrbtenici se te niti razpredejo po vsem človeškem telesu, katerega popolnoma obkolijo. Na ta način je celo telo zvezano z loabnjsko žico, katere sedež so možgani.
Ta pojav lahko opazuje vsaki študent medicine ako natančno preišče sestavo možganov, kateri so sestavljeni v obliki aitij.
To moje odkritje me je uverilo da možgani niso nikaka zaloga spominov kjer nakopičeni prizori iz življenja, skušnje, slike, katere uporabimo, kadar se nam zljubi. To navidezno priprosto odkritje nudi tudi popolnoma pri-prosto pojasnilo.
Možgani niso torej nikak magacin, kjer je nakopičeno znanstvo in veda, pač pa le priprosti aparat, kateri prejema in oddaja, kakor telegrafični, ali telefonski aparat. Telegrafični aparat nima v zalogi vseh besedi in vendar ima možnost sprejemati in oddajati vse besede kakor kedo želi. Gosli in glasovir kakor tudi vsi godbeni izdelki, ne vsebujejo vseh zvokov in sestav in vendar so zmožni oddati glasove kakor želi godbenik sam.
Človek navajen na te pojave, niti ne misli da slični pojav se vrši v njegovih možganih.
Siva tvarina navadno imenovana možgani, sestoji iz nitij, katere ubrane na čudežen način imajo isto možnost, kot na goslih, ali po glasovirju nategnjene niti, ali strune. Ako se dotakne ene strune, zabrenči, ter njeni stresljaji odmevajo v ozračju.
Ako dotakneš telegrafično napravo tako, da se pojavijo stresljaji, dotični zvok s strelno brzino hiti dalje, do določenega mesta, brez nikake človeške pomoči, ter se ustavi na določenem mestu, kot vestni nositelj določenega mu zvoka. V navadnem telegrafičnem uradu se vrši istotako kot na radijotelegrafičnem.
Naši možgani niso torej nikaka zaloga znanstva; pač pa navadni stroj za sprejemanje in oddajanje. Njegov u-stroj je isti le da je v tesni zvezi z njegovo duševno spominsko ali razumno in telesnim ustrojem.
Ta ustroj z možganskimi strunami ali nitmi je tako veličastno popoln, ter je tesno spojen z vsakim najmanjšim duševnim ali telesnim čutom ter je z istim eno telo.
Ako uho, oko, ali nos, odkrijejo, kaj prijetnega, takoj nastanejo stresljaji odgovarjajoči z dotično struno naših možgan, katera ima svojo zvezo z celim telesom, ter ga popolnoma objema z nepopisno brzino. Dotični čut sprejme vse ono kar spada v njegov delokrog, ter z no brzino pošilja dalje. Tako da celo telo občuti on brzojavne stresljaje.
Ravno tolika množina, sive tvarine, oziroma možganov kolikor je je v človeški lobanji, nahaja se je po celem našem telesu. (To lahko dokaže občutni tip slepega).
Pravila zn obnovitev dežele m poravnavo vojnih škod
1. V smislu okrožnice z dne 15. junija 1920, št. 921 -999, prevzema tehnični oddelek (Dipartimento teonico) na .državne troske:
a) Zopetno zgradbo in popravo javmokonstnih naprav ali posesti dežele, občin, javnih dobrodelnih za-vcldov in drugih sličnih javno koristnih oiniteljev,
'bj zdravstvene naprave in tostvame pritikline,
c) podira ruje ali podprtje nezanesljivih stavb in očiščenje javnih prostorov,
d) vzpos‘jaKio, igradbo, popravo stalnih ali začasnih zavetij (barak), za osebe, ki »o ostale brez strehe.
e) dobava najpotrebnejšega pohištva za prostore, ki so namenjeni za javne urade gorinavedenih oblasti, šol, bclnic in cerkvsfc
f) napravo in opravo skladišč za hrambo 'gradbenega materija, bodisi za sekcije tehničnega oddelka bodisi za zasebnr.ke proti neposrednemu odplačilu ali zaračunitvi v vojno odškodnino.
2. Tehnični oddelek nadaljuje dalje vse zgradbe in poprave, ki ij'b je zapeče! vojaški ženijski oddelek.
Kadar pa od vojaškega ženija započeta dela ne -padaTO v eno gori navedenih kategorij, omeji tehnični oddelek svoje delovanje izključno na nadzorovanje, da se izpolnijo še v veljavi stoječe pogodbe, katerih ni mogoče razveljaviti in na dovršite v zapo-četiih del, ki se nahajajo v takem stanu, da bi jih r.e bii'o mogoče opiati ti brez očividne škode za in-teresirano oblast in državno blagajno.
3. Da se. preskrbi trajna1 ali začasna zavetišča, <o katerih je govora v členu 1. d), gradi tehnični oddelek. ekonomične hišice ali pa barake, kakor kažejo krajevne potrebščine sli razmere, toda vedno v takem številu, da, se pokri je krajevna potreba.
Takozvane ekonomične hiške in barake ostanejo državna last. Država jih izroča varsvtu in vzdrževanju občine.
4. V namen, da se poskrbi prebivalstvu potrebna stPir.ova.nja .se zam-cre izjemoma pooblastiti tehnični oddelek v vspostav© m pc,pravo zasebnih stanovanj, teda le pod pc\£cfem, da se pokaže kot neprimerna: zgradba ekonomičnih hišic ali ba.rrik in da je tozadevni potr»še'k vedteo manjši od skupnega potroška za nabavo in zgrr :'bo ekonomične hišice ali barake za ono število oseb, ki ise nastani v zasebni biši kakor tudi le pod pogojem, da j« isti trosek manjši od vojne odškodnine ki pritiče lastniku, v kojega prilog je bila vspcstavljecia zasebna hiša.
V slučajih, v katerih je bila odrejena zopetna zgradba zasebnih poslopij	na	račun vojne	odškodnine, ostanejo	ta poslopja	na	razpolago obč:mam z
utesnitvijo, da	ima lastnik	hiše v prvi vnsti	pravico
do stanovanja	v njej zase	in	svojo družino	z ome-
jitvijo na najnujnejše potrebščine.
Občina pa ni primerama vrniti hiše zasebniku v svobodno razpolaganje, -dokler niso vse osebe preskrbljene s stanovanji.
5. Troski za navadno vzdrževanje bodisi ekonomičnih hišic, ibodisi barak ali tudi zasebnih poslopij, ki služijo v. zavetiSče prebvalstva, gredo na breme občin.	-
Izvanredni treski se obračunajo na državno breme; taiko tudi morebitne najemnine od zemljišča, na (katerem stoje .barake ali ekonomične hišice.
V svrho pokritja tekočih vzdrževalnih treskov je občina pooblaščena zahtevati od družin, ki jim je bilo prei-knbteno stanovanje na gori popisani način, mal prispevek kot nsjemnino, pri čemer se ie oz Vati na število druž:.n-.kih članov izvzemši vedno bokie in za delo nesposobne.
6. Razven v slučajih, ikedar se gre za nadaljevanje del započetih icd vojaškega ženija v sr»:slu člena 2. ali za izjeme v smislu člena 4. glede poprave poslopij za preskrbo stanovanj .prebivalstvu, ne more tehnični oddelek v nobenem slučaju, in tudi ne naf račun vojne odškodnine, popravljati aM vzpostavljati hiš, poslopij in sličnih stavb, ki so tast zasebnikov, zavodov, civilnih ali trgovsk h društev.
7. Hiše, poslopja in zasebne stavbe, kr so (bile zgrajene dosadaj na državne troske ise v ogib razveljavljenja 'tozadevnih pogedeb ne -smejo 'ne prodajati ne obremenjati brez dovoljenja davčne sekcije onega civilnega .komisarijata, ki odločuje o vojnih odškodninah.
8. Izjeme od gori navedenega določila se dovole, kadar se pojavijo okolščine skupnega interesa in javne potrebe. V takih slučajih zamere tehnični oddelek graditi za tvrdke in zasebnike teda vedno na račun vojne odškodnini e, stavbe, ki služijo obrti, poljedelstvu in trgovini kakor na pr. električne centrale, peči, mline, opekarne, mlekarne, hleve skednje itd.
iPredno pa se stori v tem pogledu odločilen korak, se mora zaslišati mnenje trgovske -in obrtne zbornice.
9. Generalni civilni komisar zamore v jatvnem interesu odrediti irettcvizicijo hiš, poslopij in sploh vsake zasebne stavbe, ki jo je zgradil tehnični oddelek v smiislu preidočega člena, prevzeti mpravo v lastno režijo ali pa poveriti jo tretjim osebam.
10. Tehnični oddelek je obvezan naznaniti finančns direkciji vsa dovršena dela in dobave bodisi od lastnih sekcij v prilog zasebnikov na račun vojne odškodnine.
11. V nobenem slučaju ne sme započeti tehnični oddelek kakega dela v .prilog zasebnikov na račun vejne odškodnine, ako ni predložil pristojni finančn oblasti prošnjo za vojno odškodnino, opremljeno z zvedeniškiim operatom, ki je vidiran od istega teh ničnega oddelka ali od Istega odvisne sekcije.
12. V nobenem slučaju ne sme tehnični oddelek prekoračiti s stroški pri izvrševanju sprejetih del vsote, ki piristoja po določilih zakona in zved,eniškega operata zasebniku kot vojna odškodnina, izvzemši slučaj naveden v členu 4. 'glede poprave za.sefc'ni’h hiš v preskrbo stanovanj za prebivalstvo; v tem slučaju se bode štelo, da se pokriije večji potrešek za popravo poslopja z izpadom troškov za gradbo barak in povračilom vojne odškodnine.
13. Ne glede na podrobnejša določila, ki se izdajo pozneje, je pooblaščen tehnični oddelek vspostav-ljati župne in druge cerkve, ki služijo dušnemu ,pa-stirovanju, toda le eno za vsako občino.
Dežela Jetike. Ta revna dežela ie Albanija, kj je postaja jabolko prepira' med raznimi narodi, posebno po balkanski vojni, V zadnjem času 9ta posebno Italija in Jugoslavija zainteresirani na Albaniji, — Neka komisija je dognala, d>a uma Albanija nad 300.000 jetičnih ljudi in da ije 80 procentov vsega prebivalstva okuženih od1 te bolezni. — Nekdaj je imela Albanija iskoraj en miliijon in pol prebivalcev. Danes jih imaj težko nad pol milijona. Vse je izginila in pomrlo1 v vojnah; naiprva v balkanski, a zatem v svetovni vojni. Črnogorske in srbske čete so uničevale v letu 1912. Albanijo ravno tako kakor turške čete;- in slednjič sap rišfi še na vrsto avstrijski in nemški krvolOki, za njimi srbski in jfalij.am&ki. Oni del prebivalstva, ki je ostal .pri življenju, se bori danes s (Smrtjo in raznimi boleznimi,'v prvi vrsti pa s sušico, kt grozi, da ga bo popodnomia uničila. Enten-tne in druge države, ki se kajpada ponašajo s svojo demokracijo in liberalnostjo, ki gobszdajo tako rade o svobodi malih narodov in o gospodarski pomoči, kr se jo mora muditi malim narodom, n:uo dozdaj ganili niti mezinca, da bi kakoirsibodi pomagali ubogemu in nesrečnemu albanskemu narodu. — Lakota in mizerno življenje, iki ,ga živi ta narod, sta v prvi vrsti povzročila, da je tako ogromno število albanskega naroda obolelo za sušioo. Nekdaj so bili Albanci (Amatvti) znani kot zdravi in močni ljudje, kot pravi »planinci«, kakor so se sami nazivatM.
Celi narodi', cele dežele propadajo in bodo §e vedno propadale vsled imperijaifetionega klanja, ki je trajal šest let in ki še vedno traja po zaslugi »demokratične« entente. Razni idijoti in špekulanti imajo še vedno korajžo trditi, da je bila svetovna vojna boj za srečo, svobodo in demokracijo člove-
štva. Ta laž, to farizejstvo, ta lumparija nima para, Eententa ima na vesti naglo rzumšraflfc, to trpljenje albanskega naroda. Pa kaj nji za tol Saj ni to njeno edino hudodelstvo. Naštejemo jih lahk® na stot tine, na tisoče.
V Albanijo je pošiljala kainone in puške, revolverje in granate, vedno v veliki množini', a nikoli oč poslala bednemu albanskemu narodu zadostne farane in obleke, nikoli zadostnih' zdravil prati epidemijam. — Izrabljala je albanski narod za1 svoje dobičtkanosne avemture, a sedaj ga ne pozna več, da bi mu poh magala v tej grozni bedi.
Ona mu pravi sledeče:	»Dragi albanski narod,
hralbro si izpaSnjeval svoje dolžnosti napram meni, hrabro si se bojevaj; zdaj lahko greš.«
Izdaja za socialistično zvezo v Julijski Benečiji In odgovarj* za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore" v Trsta.
Slavnemu občinstvu se naznanja, da se otvori na novo
Sostllnn prt Jnkrnifif,
dne 2. oktobra 1920.
Ob nede jah in praznikih pripravfa se bodo gorka, in druge dni mrzla Jedila.
Zagotavljam točno postrežbo. Spoštovanjem
IVAN KOGEJ - Idrlia.
Zalom ur it zlataalne ter delavnica
ALOJZIJ POVH
Telefo«
3-»
sodni lzvedeaec
Trst, Piozza G. Garibaldi 3 (ex Bornem)
E
CJ
M
u.
O
O
n
■©
j*
o
(A
a>
E
«8
JU
’E
O
O
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Prostori, v katerih se izročajo boln. spričevala
I in IV okraj: Dr, Silvio Morpurgo — via Alvarez št, 16 — za prebivalce sledečih ulici
Alvarez, VIII, Agoeto, Angioli.ua, Arcadi, Andrea, Aquileia, Asooii, Bagni, Barca, Boschetto, Battisti p,, Bufolini, Broio, Čampi, Chiesa A., Cordaiuoli, Casale, Coronini- Czemig, Dante, Geki, GimnaMica, Galilei, Giusti, Giovanni, Goldoni, Isonzo (Ponte), Legna, Leoni, Lombroso, Leopardi, Mauro (S.), Montecucco, Manzoni, Nuova, Orzoni, Ospita-le, Pacassi L., Pavia, Pergola (Androna), Poggio, Petrarca, Salcano V., Seminario, Settembre, Scala, Tonnaseo P., Torrione, Trigemina, G. Verdi, Vandola, C. V. Em. III., Zorutti,
II in III okraj: Dr. Maksimilijan Adlerstein — via Rabatta SL 18 za prebivalce sledečih ulic:
Ariosto, Arcivescovado, Antonio P,, Antonio V., Alpi Ghilie, Aisovizza, Buonarroti, Bertolini, Berto-lini P., Barzellini, Blasema, Bosco, Bianca, Baronio, Caprin, Carita Vic., Codelli, Crpressi, Contavalle, Caserma, Cocevia, Coceviutta, Castello V., Castello R., Castello I, II, III, Colle, Cappuccini, Cipriani, Cravos, Carducci, Como, Como Riva, Croce, Cristo P., Castello (Dietro, Cappella, Catterini, Camposanto, Castalda, C asa rossa, De Amicis P., Dogana, Duomo, Duomo P., Dreossi, Formica, Ferrovieri, Fornace, Magazzini, Molino, Municipio V., Bono, Passaggio Edling, Grande P., Grabizio, Lantieri, Lunga, Mat-tioli, Maggio (24), Moreli, Monache, M&cello, Pellico, Posta vecchia, Pietro V., Parcar, Pozzo (Androna), Rafut, Rossini, Rotta P., Rastello, Rabatta, Rasauer, Rocco S. P., Scuole, Scuola agraria, Sauro, Stretta, Trieste, Trento, Tominz, Toscolano, Tea-tro, Tomsig, Torrente, Transalpina, Vaccamo, Vetturini, Vogel.
S
•*-»
CD
I okraj: Dr- Just Bačar — Viale XXIV maggio št. 9 • za sledeče vasi:
Ajševico, Standrež, Bukovico, Bilje, Branico, Gradišče, Lokovec, Mirno, Osek, Št. Peter, Peč, Prvačino, Renče, Ravnico, Rihemberk, Rubjo, Rupo, Dol Ore-hovlje, Sovodnje, Šempas, Ločnik, Vrh, Vrtojbo I. in H. Vogersko, Volčjodrago.
JU
*tS*
u.
O
0)
&0
e*
NI
II okraj: Dr. Ivan Viilat — piazza Duomo št 3 za
sledeče va3i:
Banjšico, Cerovlje I in II, Koprivo* Kormin, Faro, Ločnik, Medano, Št. Maver, Sv. Martin, Mošo, Št. Florijan, Grgar, Kožbano, Sv. Lovrenc, Oslavje, Trnovo, Tribušo, Vilpuziano in ostale lur-lanske vasice.
Specijelna večerna služba za člane vseh mestnih in okoliških okrajev, za konsulte, nasvete i. 1. d. zdravniški še! dr. M. Adlerstein.
Zobozravmška služba za vse člane blagajne, zdravnik ki sprejema: dr: M. Adlerstein; zobotehnik R. Berca
Kanal: provizorični vojaški zdravnik.
Tolmin: dr. Alf. Serjun — Tolmin.
2 o.
« O £ KO . 3 - . =5 bo
ti ~
O.CO o
o »->
4*
J O _•
■S®
e •
E irt O o —
rt T3 rt
O ® ^ .S •o
.2	-	c
> 'i* B
^ X3 O) O O
e^-u
So<»32
rt ng X> O O JZ 73
o> S . -X -X 00 US c
£ > ^ © rt O
•o o *=
rt
is *■
3 4»
o ^ *35
Prostori, kjer se ordinira
od 10. do 11. v blagajniških ambulatori-jih v via G. Leopardi št. 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambulatoriju v via Alvarez štv. 16
od 9. do 10. ure in-od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolniške blagajne v via G. Leopardi štv. 6
od 9. do 10. v blagajniških ambulatorjih v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambulatoriju v viale XXIV. Maggio, v Renčah štv. 34 vsak torek in petek od 16.30 do 17.30
od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravn. ambulatoriju, piazza Duomo štv. 3
od 17. do 18. v blagajniških ambulatorijih
od 9. do 10. v blagajniških ambulatorijih via Leopardi 6
V vojaškem ambulatoriju v Kanalu
Kobarid: dr. Feruccio Baffoni — Kobarid.
Bovec: provizorični vojaški zdravnik.
Cerkno: dr. Frančišek Smička — Cerkno,
filijalka blagajne v Tolminu vsak dan od 9. do 12. ure
v ambul. tolminsk. zdravnika od 10-11. in od 15. do 16. ure
V ambulatoriju kobarišk. zdravnika
V vojaškem ambulatoriju v Bovcu
V ambulatoriju cirkniškega zdravnika
Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so včlanjene, in porodnicam članskih družin je dano na razpolago, da si same izberejo babico. Bolniška blagajna pa prizna trošek Ie tedaj, ako je bil porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 50VO plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne vrednosti) vsem onim, ki so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani.
Bolniška blagajna ne povrne onih zdravniško-oskrbnlh stroškov, ki so jih naredili člani ali udje njihovih družin pri drugih zdravnikih. Izjema je le v slučaju, daje Slo za veliko življensko navaruost.