Ocšlo LETO LVIIl Naročnina mesečno 25 Din. za inozem« etvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/UI Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 mot Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserutc; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Prupa-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitur-jeva 6, telofon 2992 Z nedeljsko prilogo »llusirirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljku in dnevu po prazniku Slavna obletnica Dne 12. oktobra je preteklo ravno 10 let, odkar so sovjeti in poljski opolnomočeni zastopniki podpisali preliminarije za mir med obema državama. Končnoveljavna mirovna pogodba je datirana z marcem mesecem 1921. leta. Ako hočemo presoditi mednarodno političen pomen zmage na Visli in mirovne konference v Rigi, moramo najprej pojasniti diplomatsko razpoloženje, ki je takrat vladalo v Evropi, nadalje orisati posledice, ki bi bile nastale v slučaju, da bi bili sovjeti takrat zasedli Varšavo in ostalo Poljsko. Dne 2. avgusta 1020. leta je angleški ofici-bzni list »Times< priobčil besedilo tajne pogodbe med Nemčijo in sovjeti. Ta pogodba obsega sledeče točke: 1. Nemčija prevzame prenovljenje in tehnično reorganizacijo sovjetskih železnic, 2. Nemčija se zaveže staviti sovjetom na razpolago toliko inženjerjev in tehničnih izvedencev, kolikor jih bo slednja rabila, 3. Nemčija bo dostavila Rusiji ves industrijski materija!, ki je potreben za obnovo sovjetske petrolejske in rudniške industrije, 4. Nemčija prevzame odgovornost za zdravstvene organizacije v Sovjetski Rusiji. — V zameno se sovjeti zavežejo 1. zasesti vso Poljsko, vključivši tudi gdanski koridor, 2. v mirovnih pogajanjih, katera bodo sovjeti vodili po zrušitvi poljske države z zavezniškimi velesilami, morajo sovjeti zahtevati obnovitev stare nemško-ruske meje, 3. sovjeti morajo nato izprazniti vso Poljsko, katero bi zasedla Nemčija. Iz tega sledi, da sta takrat Nemčija in sovjetska vlada pred nosom zavezniških velesil sklenili, da izbrišeta Poljsko z zemljevida. Ker so zavezniške velesile ta načrt poznale, je le razumljivo, zakaj se niso takoj z vso svojo oboroženo močjo stavile v obran za integriteto ver-sajskega miru. Iz tega tudi lahko naprej sklepamo, da bi bile zapadne velesile na vse zadnje tudi pristale na novo razdelitev Poljske v slučaju, da bi bila podlegla sovjetskemu navalu. Sovjetska vlada je bila tako gotova svojega uspeha nad Poljsko, da je sredi avgusta 1920 predložila poljski vladi mirovne pogoje, ki sc skoroda docela strinjajo z zgoraj navedenimi točkami tajne pogodbe. Tako so sovjeti zahtevali, da se mora poljska armada skrčiti na 50.000 vojakov. Vsa preostala municija in vse orožje se mora izročiti sovjetom. Prepovedano je uvažati inozemsko orožje in inozemsko vojaštvo. Začasna meja med Rusijo in Poljsko bi sledila takozvani Cursonovi črti. Sovjeti bi si obdržali pravico, da nadzirajo poljsko upravo. Dne 19. avgusta je Cičerin, sovjetski komisar za zunanje zadeve, izjavil dopisniku »Sunday Express«, da bodo sovjeti oborožili vse sindikalizirane poljske delavce in da bo 200.000 sovjetskih vojakov ostalo na poljskem ozemlju. Takšen je bil mednarodni politični položaj tik pred zmago na Visli. Reči moramo, da je bil skrajno neugoden, da ne rečemo tragičen za poljski narod. Ko je že zgledalo, da bo neodvisna Poljska zopet zatonila v krvi svojih junaških sinov, je prispela v Varšavo, čije obzidje se je že majalo, mednarodna komisija, katero sta vodila bivši načelnik vrhovnega generalnega štaba vseh zavezniških armad general Wey-gand in lord D'Abernon, z nalogo, da pomagata pri obrambi Varšave. General Weygand, brez dvoma najbistrejši častnik francoske armade, je takoj izdelal načrte za obrambo mesta in za protiofenzivo. Zgodovina bo beležila s hvaležnim občudovanjem zadržanje maršala Pilsudskega, ki je sprejel predložene mu načrte ter po njih dne 28. septembra čisto nepričakovano popolnoma porazil sovjetsko armado in jo pognal nazaj v Rusijo v največi zmedi in v strašnem neredu. Ta bitka je dobila ime »Cudez na Visli«. Ne bomo se vmešavali v kontroverzo, katero še dandanes gotovi krogi vzdržujejo češ, da francoski general ni imel vpliva na izid varšavske bitke. Za nas ob'stoja samo dejstvo, žareče napisano v kulturni zgodovini človeštva, da se je brez dvoma po sklepih bozje previdnosti dne 28. sept. 1920 ustavil na Visli zmagoviti pohod sovjetske revolucije. Za nas zadostuje to svetlo dejstvo, da je takrat z velikanskimi žrtvami mlada Poljska rešila ostalo Evropo pred invazijo komunističnih _ tolp, ki bi se sicer bile svobodno razlile po Nemčiji in po celi srednji Evropi in nosile's seboj grozoto In razdejanje. Bitka na Visli bo -v zgodovini človeštva nosila isti pomen, kot zmaga Karla Martela pri Pojetersu nad Mavri, ali zmaga pri Mohaču nad Turki. V preliminarijih je Poljska zahtevala obsežno ozemlje, na katerem prebivajo tudi Rusi m Jkrajinci. Nihče jim te zemlje ne zavida, ker e bilo samoobsebi umevno, da se je morala 5oljska zavarovati pred novim vpadom boljse-viških armad in mi bi tudi danes te točke nc omenili, če bi Poljska tema narodoma priznala njihovo kulturno samobitnost. Prepričani smo, da bo isti viteški duh, ki je vodil poljskega vojaka v bitko na Visli, pomagal tudi sedaj pre-bresti vse notranje težave nani prijateljske Poljske, ker iskreno želimo, da bi se Poljska oveko-večila, ne samo kot zmagovalka nad boljševizmom, ne samo kot obrambna stena med bolj; ševiško In zapadno kulturo, ampak kot blesteč zgled narodne države, kjer so na vseh poljih Človeškega udejstvovanja upoštevana načela neumrljivega krščanstva. Krizev pot goriških Slovencev Slovenski odpadnik zahteva preganjanje slovenske duhovščine - Trije odlični duhovniki pod policijskim nadzorstvom - Odločen nastop ,Osservatore Romano' Vniilrnn oo »„L__ ee v.iM. , . „. . . . ..... _ _ _ Vatikan, 22. oktobra, ff. Vatikanski oficiozni list je včeraj zavzel odločno stališče proti fašistični gonji, ki se vrši v zvezi z umorom na Vrhpolju proti tamošnjemu župniku Papežu. .Osservatore Romano« povišuje čisti in neomadeževani značaj tega vzornega dušnega pastirja ter se čudi, kako da so se fašistični časopisi mogli lako daleč spozabiti, da ga spravljajo v zvezo s trm zločinom. Energičen nastop vatikanskega glasila je osupnil najvišje fašistične oblasti, ki so najbrže baš zaradi tega sklenile, da spremenijo svojo taktiko ter mesto, da bi napadale poedince, vrše gonjo proti vsej slovenski duhovščini. Čisto v soglasju s lo novo politiko je znani narodni odpadnik poslanec Evgen Kozelski stavil na notranjega ministra sledečo interpelacijo: Ali je italijanski vladi znano, e katerimi sredstvi bo mogla onemogočiti pnotiitalijansko propagando od strani slovenske duhovščine v Julijski Benečiji, ki je odgovorna zr nedavni zločin nad odličnim vzgojiteljem v Gorici? — Ali je italijanska vlada v skladu z onim duhom, ki jo je vodil do sprave z rimsko cerkvijo, pripravljena poklicati pozornost višjih cerkvenih oblasti na potrebo njihovega sodelovanja z vladnimi organi za pomiritev te pro-vincije? Nastop proti slovenski duhovščini je potreben, ne toliko, da se preprečijo nadaljni nemiri ampak da se duhovščina prisili, da se posveti svojemu svetemu poklicu. Ali {e vlada pripravljen« podpirali pobožno italijansko duhovščino v boju preti neusmiljenim slovenskim politikom ter tako ščititi delovanje dušnih pastirjev, ki so prišli iz notranjščine Italije ter si znali pridobiti ljubezen in spoštovanje slovenskega dela Beneške Juli,o. V tem duhu nastopa italijanski tisk. Zločin v .Vrhpolju so fašisti izrabili proti slovenski duhovščini. Ni čuda torej, če so civilne oblasti gotovo na zahtevo centralne vlade začele ostro postopati proti slovenskim duhovnikom. Tako je goriška policija dala ^Diffido-r trem slovenskim duhovhikom in sicer gg. Alojziju Pavlinu, dekanu v Kobaridu, pro!. F. Terčelju, katelietu v Gorici in J. Fonu, župniku v Ajdovščini. Policija je posvarila duhovnike radi njihovega protidržavnega delovanja. »Diffidiranci- še ne pridejo pod politično nadzorstvo, pač pa pomeni »Dilfido« opozorilo, da bo lemu sledila ammonizionec, ako se grešnik no jx>-boljša. Ta druga kaze« se podeli navadno za dobo dveh let in v teku tega časa ne sme posvarjeni zahajali v javne prostore ш mora biti doma že ob solnfinem zahodu, .loma pa ne sme zapustili pred solnčn i m vzhodom. Ukrep goriškega policijskega ravnatelja je silno razburil slovensko duhovščino, ker sledi zločinu na Vrhpolju. Človek se z začudenjem vpraša, kako more Gorica spravljali slovenske duhovnike v lo zvezo. Francoski listi proti iztrebljenju slovanske manjšine Pariz, 22. okt. p. Pariški listi opazujejo akcijo fašistov, ki jo pripravljajo proti Jugoslovanom v Julijski Krajini. >Petit Parisien< se čudi, da imajo fašisti toliko predrznosti, da odkrito pretijo z uničenjem slovanskih manjšin v Italiji. Liga za človeške pravice pripravlja protest proti nameravani kolonizaciji italijanskih elementov v Julijski Krajini, ker sc bo po pisanju italijanskih listov ta kolonizacija izvajala tako, da sc bo slovansko prebivalstvo enostavno pregnalo iz svojib zemljišč, ki jih bo italijanska vlada nasilno razlastila, da jib potem pokloni italijanskim kolonistom, ki jih bo privedla iz južne Italije. Autilašistična Liberta. piše, ozirajoč sc na pisanje londonskega »Evening Standarda«, da fašisti po tržaškem procesu trdijo, da ni nobenih narodnih manjšin v Italiji. Nasproti Hitlerju se klanjajo, obljubljajoč nekatere koncesije Nemcem v južni Tirolski. Na drugi strani pa trdijo, da v Julijski Krajini ni slovanskega elementa. Ta dvoličnost fažizma kaže nestalnost fašistične politike in strah pred gotovimi iznenadenji. Fašizem gotovo nc namerava zboljšati položaja nemške manjšine Minister Maksimovič o stari in novi politiki Belgrad, 22. okt. m. Na svojem potovanju so ministri pripeli v Bjelino, kjer so prav tako številni govorniki naštevali potrebe ljudstva. Najprej jim je odgovoril kmetijski minister dr. Frangeš. Za njim pa je govoril prosvetni minister Maksimovič. Maksimovič je govoril o politiki pred 6. januarjem in jo obširno kritiziral. Govoril je o bivših strankah, češ, da so bile ali srbske ali hrvatske ali slovenske, ali samo katoliške ali samo pravoslavne ali samo mohamedanske in da je jasno, da take stranke niso imele nobenega uspeha. Prizna, da je krivda razmer pred 6. januarjem tudi na njem samem. Vsi ministri smo sodelovali, je dejal, v tem političnem življenju, vsi smo bili so-trudniki, imeli smo tudi enako odgovornost glede rezultatov takega dela. To niso nobene rekrimina- cije, ugotavljam samo dejstva, kakor je bilo, da se malo spomnimo, kako je izgledalo pred 6. januarjem, in da vidimo, zakaj je prišlo do današnjega režima. Za to delovanje, razume sc, ne odklanjamo odgovornosti, kajti med nami je mnogo onih, ki so strankarski hujskači, ki so bili na odgovornih mestih. Oni so ravno radi tega delovanja prvi poklicani, da se zberejo k skupnemu delu, da prenehajo z dosedanjim načinom dela in da se roko v roki postavijo na novo črto in radi zapovedi i radi prepričanja, da je to potrebno za državo in ljudstvo. Govor je končal z vzklikom, da bodo vsi pošteni ljudje šli s kraljem. Kralj je prvi državljan naše kraljevine Jugoslavije. Naša dolžnost je, da bomo z njim, da gremo samo tja, kamor nas on vodi, ker je tam naša prava bodočnosl. Največja rudniška nesreča v Nemčiji V Alsdoriu dosedaj 233 mrtvih, 96 težko ranjenih, nad 200 še zasutih Aachen, 22. oktobra, as. Število mrtvih pri alsdorfski katastrofi se je danes povečalo na 233. 170 mrtvih žrtev so že spravili na dan, dočim jih jc 63 še v šahtu. Reševalna moštva še niso mogla prodirati do ceutra katastrofe pod zemljo in sr. pričakuje, da se bo število mrtvih zaradi tega še povc-fale. V bolnišnicah sc nahaja 00 težko ranjenih. Na licu mesta neprestano dela komisija strokovnjakov, da ugotovi vzroke katastrofe. Prvotno se je mislilo, da gre za eksplozijo dinamilskega skladišča, kajti niso si mogli predstavljati, da hi mogla biti eksplozija premogovnega prahu ali tre-skavih jamskih plinov tako močna, da hi bila okolica v tako velikem obsegu naravnost uničena. Nezaslišano je, da se je mogla podreti upravna stavba in glavni izvaževalni stolp. Danes se je ugotovilo, da so skladišča dinamitn nedotaknjena. Uprava rudnika je izjavila, da so spravili zadnjo pošiljatev razstreljiva 10.000 kg dinamitn takoj v razstrelbenc shrrtmbr. Alsdorf, 22. oktobra, as. Ko sc jc ol> zadnji katastrofi podrl izvaževalni stolp, jo pokopal pod svojimi razvalinami ves rudniški nadzorstveni svet. Doslej so mogli spraviti na dan le nadpiuni-lia. V Alsdorfu krožijo vesti o neverjetni rešitvi nekaterih podsutih rudarjev. Tako jc skupina rudarjev s svojimi oblekami zamašila luknje v zasutem rovu. da niso mogli plini v njihovo skrivališče. Z neverjetnim naporom so pričakovali rešitve. Mnogo je pripomogla k razjasnitvi katastrofe relo bližnja radio postaja. Na tozadevno sahteTo namreč so se javili rešeni delavci oblastem, s čimer se je mnogo pripomoglo k natančni ugotovitvi I jrrtev Sosednji hnlandski rudniki eo dobili takoj |H> ka!a»trotl pomoč, ki pa doslej .še ni bila pn trebna. Akoravno jc bila eksploiija unodepolna, hi vendar lahko bila šc veliko grozuejša in število žrtev bi lahko bilo veliko večje. Eksplozija se je izvršila tik potem, ko je nočni šiht zapustil rudnik. Ako bi se bila nesreča dogodila |c pni ure preje, bi hil iivaževalni stolp pokopal pod saho stotine rudarjev, ki so v strnjenih vrstah zapuščali šahtno napravo. Slično bi bilo, ako bi se nesreča dogodila malo kesneje. V bližini šahtn se nahaja namreč velika ljudska šola. Dež kamenja, ki je podrl stavbo, bi bil padel na otroke in učitelje in hi jih vse pobil. Berlin, 22. oklobra. AA. KiMaslrofa je zbudila v vse, Nemčiji veliko razburjenje. Časopisje ostro kritizira pomanjkljivost rudniških naprav, ki je povzročila to katastrofo. List »Germania» piše, da je zakrivilo izgubo toliko življenj dejstvo, dn niso imeli niže ležeči rovi zadostnih rešilnih naprav. Usoda zasutega moštva je obupna, ker je velika nevarnost, da se zaduši. List končno nagla-ša, da je bila pomanjkljivost rudniških naprav že pred štirimi tedni predmet živahnih razprav v pruski zbornici. Tedaj (je komunistični poslanec iz Aachna ostro protestiral proti razmeram v rudnikih svojega volilnega okraja. Preiskovalni odbor je po celodnevnem delu danes zvečer ugotovil, da vzrok velikanske katastrofe dosedaj še ni pojasnjen. Shrambe razstrelivo na vsakem horizontu so nedotaknjene iu v najboljšem redu. Do zadnjega se je mislilo, da gre za eksplozijo razstreliv. T« domneva torej sedaj popolnoma odpade. Danes je komisija ugotovila, da sc na dan nesreče ni prevažalo razstrelivo po jami. Tudi dokazn za eksplozi jo premogov nega prahu ni bilo mogoče najti. Po dosedanjih ugotovitvah se je izvršila plinska eksplozija najbrže v upravnem v Italiji, nego so to samo obljube, s katerimi bi mogli Hitlerjevci v Nemčiji operirati. Zato »Libertac opozarja na drZanjc Mussoli-nija, ki jc za časa znanih diplomatskih sporov z Nemčijo in Avstrijo radi preganjanja Nemcev v južni Tirolski, v februarju 1926 v parlamentu v odgovoru na govor predsednika bavarske vlade odkrito naglasil, da v Italiji ni nemške manjšine in da jc vprašanje južne Tirolske rešeno z mednarodnimi pogodbami. Pri tej priliki je Mussolini Nem-cc v južni Tirolski primerjal z divjaki v gozdovih, ki s svojimi umazanimi nogami mažejo marmorna tla veličastnih italijanskih poslopij. Tedaj jc tudi napovedal, da sc bo v južni Tirolski konsekventno izvajala asimilacija v fašističnem stilu, da tako prenehajo ostanki barbarskega vpada na italijansko ozemlje. Takoj po tem Mussolinijeveni govoru so se zaprle vse nemške šole na Tirolskektn. Ko se je ta akcija čiščenja končala, jc Mussolini v drugem govoru naglasih da se fašistična Italija nc bo nikoli umaknila s sedanjih mej. marveč, da more italijanske zastave ponesli šc preko sedanjih mej. Trst torej ni italijanski Trst, 22. okt. x. Med »Piccolom« in -.Popo-lom« di Trieste : sc je vnela .-elo zanimiva polemika glede poitalijančevanja Slovanov v Italiji, posebno še v Trstu. »Piccolo« trdi, da je Trst popolnoma italijanski in da so predlogi, ki jih je stavil »Popolo di Trieste« za kolonizacijo tržaške okolice, popolnoma odveč in nepotrebni, ker je tamošnje prebivalstvo itak že popolnoma italijansko. »Popolo di Trieste« pa vztraja pri trditvi, da so predmestja Skedenj, Sv. Ivan, Rojan in Bar-kovlje slovenska in državno popolnoma nezanesljiva. »Piccolo» je že večkrat zapisal, da je slovensko prebivalstvo v Italiji po veliki večini Italijanom naklonjeno, In da samo nekaj zapeljanih hujskačev rovari proti državi. To stališče zagovarja stalno vse rimsko časopisje. »Popolo di Trieste« z dne 17. t. m. pa trdi, da je »ogromna večina slovenskega ljudstva Italiji zelo sovražna« in zahteva od vlade, naj nemudoma izda poseben razlastitveni zakon, na podlagi katereba bodo Italijani poceni vzeli slovenskemu kmetu njegovo zemljo. List se nc zadovoljuje več z asimilacijo, temveč zahteva, da se slovensko ljudstvo kar kratkomalo iztrebi iz Julijske Benečije. Naša kraljica dospela v Bukarešt Bukarešta, 22. okt. AA. Railor poroča, da je Nj. Vel. jugoslovanska kraljica Marija davi prispela v Bukarešto iz Baltiea na črnem morju. Zboljšanje prejemkov staroupokoj, tob, tovarne Belgrnd, 22. okt. m. Ožji odbor državne monopolske uprave jo (htues razpravljal o zboljšanju pokojnine starih upokojencev bivše avstro-ogrske tobačne režijo in monopolske uprave. Sklenil je. da se najprej predlaga, da sc k dosedanji odmeri osnovne pokojnine in doklad prizna preskrba \seni tistim bivšim delavcem in delavkam tobačne uprave, ki se doslej iz katerih koli razlogov niso prijavili za priznanje take preskrbe. Odbor jc pričel s proučevanjem zboljšanja prejemkov starih ii[>o-kojencev tobačne uprave. Razpravo o tem vprašanju bo nadaljeval prihodnje dni. Kakor smo iioučcni, se bo to vprašanje ugodno in zadovoljivo rešilo. Nadalje se je odbor bavil tudi z izdelovanjem pokojninskega pravilnika za današnje aktivno tobačno delavstvo. V tem oziru je vse gradivo, ki ga je monopolskn uprava svojeeav-lio zahtevala o posameznih delavcih od raznih moiiopolskih ustanov, pregledano in se jc sklenilo. da vse to gradivo, ki vsebuje podatke zn več kot 4000 rodbin. |>o načelih zavarovalne tehnike proučijo in predelajo strokovnjaki v zavarovalni tehniki, dn bi se 1111 ta način dobila zanesljiva podlaga za pravilno ureditev- tega socialno toliko važnega vprašanja. poslopju rudnika Ana 11. Tam se jr nntnrri nahajalo 150 litrov bencola za nupolnjeftje jamskih svetilk. Ako se jr začela eksplozija / dosedaj neznanega vzroka res v upravnem poslopju, je količina bencola, ki se je nahajala tam, zadostovala, da se jc vnel premogovni prah ob šahtu, kar je imelo zn posledico, da i so povsod v jami eksplodirali ali plini ali pre-| niogovni prtih. Gospodarska kriza rodi nemire Nevaren kmetski pokret na Madžarskem — Upor kmetov v Besarabiji Kmetje na baltiškem obrežja se gibljejo Dunaj. 22. oktobra. »1. Vaš dopisnik je vsled srečnega naključja imel priliko razgovarjati se par trenutkov z voditelje«) inadjarske liberalne stranke Raasajrem, ki se je po političnih poslih nahajal im Dunaju. Ker njegova stranka vodi tdrogo opozicijo proti vladi grofa Bethlena, je bilo zelo zanimivo slišati njegovo oceno kmetskih taborov, ki so se nedavno vršili na Madjarskem in proti katerim je grof Betthleu mislil, da mora nastopiti г groziljami. i Grožnje danes nimajo pri me nobenega učinka več. Madjarski kmet je danes v zelo težavnem jioložaju in če mu bo vlada grozila, mesto da bi mu pomagala, bo posegel }K> skrajnih wed»tvLh. Grof Bellile« je imel priliko, da se pridruži drugim vzhodno-evropsklm državam, ki so začele oe|>e&no braniti svoje kmetijstvo, mesto tega ]>a je r«Sil žrtvoval interese poljedelstva poli-tižimi šinieram. ki mu jih čarajo preti oči gotovi inozemski politiki. Na vprašanje, kako važno«! polaga na pokret kmetov, je Raasav odgovoril, da se ne sme podcenjevati tega gibanja, ki ni samo omejeno na Madjarsko, ampak se pojavlja tudi po drugih poljedelskih državah, kot recimo v Romuniji. pri Ukrajincih, in osobito v sevemoevropskih državah. Vlade danes grešijo, ker gledajo na gospodarsko krizo s političnimi očmi. Zato bo potrebno. da sedanja vlada izgine s jHvzorišča, ker Sovjetska gospodarska vojna Moskva, 22. okt. AA. Pomožni komisar za jrgovino Rosengolz je izjavil zastopnikom časopisja o sklepu ljudskih komisarjev, da izvedejo protiukrepe proti državam, ki uvajajo specijalne režime za trgovino s Sovjetsko Rusijo, da je caristična Rusija izvažala surovine v mnogo večjem obsegu kakor sovjetska Rusija. Izvoz koruze ne dosega niti tretjine predvojnega izvoza. Navzlic temu pa svoje-Časni izvoz iz caristične Rusije ni naletel na noben odpor ali kritiko. Pač pa je to na dnevnem redu odkar pričenja sovjetska Rusija osvajati stare položaje in se hoče skromno uveljaviti med izvozni-škimi državami. Z vseh strani lete očitki, kakor da bi bila zagrešila zločin proti svetovnemu gospodarstvu. Očitki o dumpingu so neiskreni in brez osnove. Te očitke so že zavrnila najrazličnejša glasila gospodarskih krogov same zapadne Evrope in Amerike. Akcija proti sovjetskemu izvozu ni nastala iz gospodarskih vidikov, pač pa izhaja iz držav, ki ne morejo konkurirati z našimi izvoznimi proizvodi. Sedanja kampanja bo doživela enako usodo in neuspeh kakor lanska akcija v prilog cerkve. 'Sovjetska vlada spričo teh pojavov ne more ostati pasivna. Vlada je pooblastila trgovinski kotnisari-jat, naj izda vse potrebne protiukrepe. Moskva. 22. okt. AA. Sovjetska vlada je proglasila gospodarsko vojno in odredila gospodarske represalije proti Franciji, Madjarski in Romuniji, ki so nedavno tega omejile uvoz ruskega blaga. „Najprej kruha potem pjatilelho" Moskv«, 22. okt. AA. Spor med komunisti se je zadnje dni poostril. Agitacija desničarske opo-jticije proti Stalinu zavzema med ljudstvom čedalje večje dimenzije. List »Pravda*, ne prikriva vedno jačjega opozicijonalnegn pokreta ter piše, da so kulakl dobili na svojo stran proletarske množice, ki so ]>ostnvilo devizo naiprej kruha, potem >pjsitiletkof. Veliko nezadovoljstvo je zbudil r Moskvi letak, ki trdi, da Stalinova mati živi v dvorcu bivšega kavkaškega namestnika v Tifllsu, medtem ko proletarijat strada. Letak naziva Stalinovo mater >Marijo Feodorovno proletarkoe. Letak zahteva, da pridejo delavci Stalinove dlna-»tlje pred sodišče. Nazadovanje francoskih komunistov Pariz, 22. okt. as. Zadnje širše seje komunistične stranke Francije se je udeležil tudi član moskovske internacijonale Manjulski. Ostro je nastopil proti francoskim voditeljem stranke in jim očital slabo politiko. Število članov komunistične stranke je v zadnjih letih padlo za okoli 70 odstot. Rudarski revir St. Etienne s 40.000 rudarjev ima le 24 članov komunistične stranke in med 23.000 kovinskih delavcev je samo 17 komunistov. Naklada komunističnega glavnega naznanila -Huinanite«, ki se je 1. 1924. tiskal v 240.000 izvodih, je padla v 1. 1929. na 145.000. Židje protestirajo London, 22. okt. as. Predsednik cionistlčne agenturo ilr. Weitzmann je odstopil. letotnko je Lord Melphett, član vodstva Iste agenture v pismu na dr. Weit/.manna podal ostavko. V svojem pismu naglasa, da je vlada, ki je poslala v Palestino Sira John llo|>e Simpaona, ki je topot prvič prišel tja, očitno kršila 4. točko statutov o svojem mandatu, po katerih bi morala konsultirati cloni-stično agenturo. Naravnost neverjetno je, na kak malenkosten način hoče angleška vlada preprečiti naseljevanje Židov v Palestini. Predsedstvo agen-ture je sprejelo resolucijo, v kateri ugotavlja »z ogorčenjem«-, da je angleška vlada preprečila »nadaljnji razvoj Palestinec. Obrača se agentura tudi proti angleški vladi, ker je obvestil« o svojem koraku tudi druge države. Newyork, 22. okt. as. Feliks Warburg, predsednik upravnega odhorn Jeivisch agencije, je ]Hxtnl ostavko na svoje mesto. Svoj korak je utemeljil z ogorčenjem radi ронЦ>|>апја britanske vl«rišlo na deželi do izgredov, katere so uprizoriti ukrajinski kmetje iz protesta proti »stanju lakote«, ki vlada po celi Ukrajini vsled slabe letine in vsled represalij poljskih oblasti, ki potiskajo ukrajinskega kmeta v bedo. Predlogi poljedelske konference Najvažnejši rezultat: Ustanovitev stalnega odbora za proučavanje kmetskih vprašanj konferenca skupen projekt o tem vprašanju. Konferenca prosi poljsko vlado, da pošlje organom držav, ki so sodelovale v Varšavi, poročilo s potrebnimi elementi za proučavanje kreditnih problemov in da skliče v prej odrejenem roku komisijo strokovnjakov, da skUpe izvrši. Bukarešta, 22 okt. AA. Konferenca v Bukarešti je končana. Predsednik Comara Sescu sc je zahvalil vsem delegatom in strokovnjakom ter izjavil, da rezultati nadkriljujejo vsa pričakovanja. V istem smislu so govorili predsedniki delegacij. Redakcijski odbor konference, čigar predsednik je jugoslovanski delegat g. Pilja, jc sprejel sklepni protokol sledeče vsebine: Potem ko so bolgarski, estonski, madarski, letonski, poljski, romunski, češkoslovaški in jugoslovanski delegati in strokovnjaki izrazili željo, da se čimprej uporabijo v praksi getevi rezultati, ki »o bili sprejeti na mednarodni kmetijski konferenci v Varšavi, jc konferenca sklenila, da predlaga zainteresiranim vladam sledeče: 1. Sprejetje statuta stilnega odbora za kmetijska proučevanja, kateremu bo naloga, da vzdržuje zveze med državami, ki so sodelovale na konferenci, da se briga za irvišitev sklepov, sprejetih na konferenci, da spravi v sklad te sklepe z odredbami tehnične komisije, da predlaga vladam svoje predloge, da vpliva na enako zadržanje držav, ki so se udeležile konference, *na mednarodnem polju, da določi datum kdaj naj se vršijo kmetijske konference, da sestavlja dnevni red teh konferenc in se briga za predstavnike zainteresiranih vlad. Romuniji se na'aga, da se briga za for* malnosti uveljavitve statuta stalnega odbora za kmetijske proučavanja in da skliče prvo sejo tega odbora. Konferenca sc zahvaljuje poljski vladi, ki je prva predlagala ustanovitev stalnega odbora in njegov statut. 2. Izmenjava statističnih podatkov o pridelkih, uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov, kar je treba uredili na način kot je to predložila Poljska. 3. To vprašanje morajo proučiti nacijonalnl organi vseh zainteresiranih držav prej kot izdela 4. Na podlagi rezultatov varšavske konference je tudi konferenca v Bukarešti posebno zainteresirana na osnovanju posebnega zavoda v iz-vozniških državah da bi se na ta način mogla dovesti v (klad trgovina enako kakor jc to že urejeno v Poljski in Jugoslaviji. 5. Konte: enca picsi poljsko delegacijo, da pošlje udeleženim vladam načrt mednarodne konvencije o ukinitvi premij za izvoz gotovih pridelkov in da pošlje projekt te konvencije Društvu naredov. - 6. Konferenca priporoča stalnemu odboru za proučavanje kmetijskih vprašan', da pristopi bi-lateriranju veterinarskih konvencij med državami, ki so se udeležile konference in da za to konvencijo izdela' skupen načrt prej kot odbor Društva narodov izdela načrt splošne mednar. konvencije. 7. Da prouči vprašanja glede podpisa in ratifikacije konvencije o trgovini sklenjene v Ženevi marca t. 1. 8. Konferenca pozdravlja mednarodni kmetijski zavod zato, ker je sklicana konferenca za proučavanje vprašanja trgovine pšenice šele 1932 ali 1933. Konferenca pozdravlja s-klep o izmenjavi misli med evropskimi uvozniškimi in izvozniškimi državami, ki bi se morala vršiti na konferenci meseca decembra, Konferenca tudi misli, da na omenjeni konferenci ne -bi sodelovale samo evropske, temveč vse držav«, ker bi le to dalo zadovolju-joče rezultate. Špijonska afera zavzema vedno širše kroge Vohuni bodo postavljeni pred vojno sodišče Btikarcšt. 22. okt. p. Preiskava v špijonski aferi se nadaljuje v vsej državi. Včeraj je bil aretiran major Varzaro iz vojnega ministrstva. O njem je ugotovljeno, da je bil že davijo v službi sovjetske vlade. Mnogokrat je pošiljal zelo važne podatke in informacije Moskvi. Bil je neposredno podrejen šefu neko Spijonske skupine inženjerju Meti. Zn informacije in podatke, ki jih je dajal, je dobival redno mesečno plačo od Šo-vjetov. Včeraj je prispela v Bukarešt z Dunaja ga. Auslander, ki je ing. kem. Ona ni vedela, da je bila sovjetska špijonska skupina odkrita. Nastanila se je v hoteiu Splendid. Bila je lakoj aretirana. Auslander je zelo inteligentna. Govori 8 jezikov, lepa je in pozornost vzbujajoče zunanjosti. Pisala je pisma s kemično tinto. S salio je prinesla zemljevid Bukarešta in več pisem. Vojni to-žifelj je včeraj obiskal vse bukareške banke in zaplenil vloge, ki so jih imeli špijoni. Do sedaj je ugotovljeno, da so vohuni stanovali v elegantnem in razkošnem stanovanju. Razipolug.ili so z uvtoniobiilli, mzelptivali denar in s'i prizadevali, dn pridejo v višje kroge. Danes je bil izpuščen iz zapora madjarski inženjer Laszlo, za katerega se je ugotovilo, da pri vohunstvu nI sodeloval, marveč je le bil kot strokovni kolega v dobrih odnošajih s posameznimi člani vohunske organizacije. Ker je novi zakon glede kaznovanja teh dejanj nednvno stopil v veljavo, ne pridejo ta vohunstva pred civilno, marveč pred vojaško sodišče. Sankcije novega zakona so zelo stroge. V Aradu je bil aretiran urednik madjarske-ga lista Schauer. On jo tudi sodeloval v tej špijo-naži, Veliko senzacijo je vzbudila vest, da je bil aretiran eden izmed šefov državne policije v bu-kareštu. Italijansko-nemšho prijateljstvo Nemčija odstopila Italiji petrolejske koncesije Istnmbul, 22. okt. or. (Izv.) »Slovenec« je nedavno poročal o širokopote/.nem delovanju nemškega kapitala nn turško-irnškl meji. Pri tej priliki je omenil, da je kralj Fejsal prišel v konflikt z angleško vlado, ker je znčasa svojega bivanja v Berlinu prodni velikanska pe-trolcjskn zemljišča nemški bančni skupini Deutsche Bank — Wolff-Reinische. Ravnokar izvem i/, zanesljivega vira iz Anknre, da je nemška denarna skupina na željo nemško vlade piodnlu 45 odstotkov svojih koncesij v Iraku Italijanski družbi Companln Ilaliana di Petro-lio. Turčija je baje ta prenos deležev I/. Nemčije nn Italijo zelo podpirala, ker lil želela, da bi se Italija zainteresirala v Iraku kot proti- utež proti angleškemu vplivu. Nemčija je baje pa v zameno dobila tudi dragocene koncesije v Anatoliji, ki tičejo osobito železnic. Vsekakor jc potrebno, da se to dejstvo, ki bo brez dvoma uu vseli finančnih trgih, posebno pn še v krogih angleških in ameriških petrolej-ski)i družb, zbudilo velikansko zanimanje, bele-ži kut liespodblten dokaz za to. da obsfoja prijateljstvo med Italijo in med Nemčijo. Tako zopet vidimo, kako gospodarski interesi veliko bolj jasno odkrivajo dejanski politični položaj, kot pa politične izjave državnikov. Bližnji dogodki v Ankari liani bodo sedaj čisto drugače jasni, kol pa bi bili brez gornje informacije. Poroka kralja Borisa Rim. 22. ok|. AA. R (izgovori o dispcimi za poroko bolgarskega kralja Borisa s princeso (ilouvnno, so zaključeni. Sv. oče je dostuvil kraljevskemu domu zndovno listino. Danes odidejo v Asslsl čete, ki Innlo izkazovale vladarjem in ostalim \isokhu gostom vojaške časti. Se елп poroka Parle, 22. okt, p. Tukajšnji fašistični list »Vale d'AusU« javlja, da se bo v kratkem uradno razglasila zaroka sina vo.vode d'Aosta s sestro bolgarskega kralja, Evdoksiju, Tu v »»i upiumlj.i omenjeni fašistični list s komentarjem in opozarja, da fašistična Italija rledi tradic:jam s ednjeveške diplomacije, ki je s krvnlipi zvezami spajala vse vodilne dvore. Jezerska uganka Se nerešena Uradni komunike. Ljubljana, 32. oletobra. A A. Danes 22. ofcito. bra je itt-elakovalnl sodnik sodni svetnik dr. Kree-nik v Podlogu izvršil lokalni ogled .pri gostilni »Kanonir« in zaslišal mnogo prič, ki so ai isto. časno ogledale ubitega neznanega napadalca. Izgleda, da bodo izjave zaslišanih prič pripomogle k nadaljni razjasnitvi zločina. Identitet« ubitega napadalca na orožnika Snuderla in Megliča trenutno še ni ugotovljena, bo pa na podlagi uvedenih ukrepov v najkrajšem času dognana. Sedanje stanje žanflarmerlijskega narednika Šnuderla in kaplana Megliča je po voljno. U. november - dan miru Belgrad, 22. okt. AA. Na pobudo glavnega odbora Podmladka Rdečega križa v Belgradu je g. minister prosvetc odredil, nuj se v vseh ljudskih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah praznuje 11. novembru dan miru. Ta proslava bo med drugim obstojala v tem, da se med 9. in 15. novembrom t. I. v vseli Šolali predpiše pismena nalogu o tem, kakšnega poinemi je rodoljublje za mir. Tri najboljše naloge bodo šolske uprave predložile do konca novembra glavnemu e>dboru Podmladku Rdečega križa v nagrado. Prva nagrada znaša 400 Din, dve nadaljni nagradi sta po 300 Din, za tri tretje nagrade jc predvidenih po 200 Din, tri četrte nagrade pa prejme-jo po 100 Din. 11. novembru bodo učitelji predavali od 8. do 9. ure učencem o pomenu iu nulogab Društva nurodov po brošuri, ki jo je leta 1928 izdal glavni odbor Podmladku Rdečega križa. Ob II dopoldne bo tn dan odrejen dvemi-nutni |K»božni molk v spomin na dose4lanje vojne. Od 9. do 15. novembra bodo razen tega po šoluh prigodne predstave po navodilih glavnega odbora Podmladka Rdečega križa. Zagrebška deputacija pri kralju Belgrad, 22. okt. z. Sem je prispel zagrebški župan dr. Srkulj na čelu 5 članske a ep rije, ki je šla kralju sporočit sklep zagrebškega mestnega zastopstva, da se bivše Pongračevo poslopje daje kralju in kraljevi hiši na razpolago. Ob 17.30 je bil župan r de-putacijo sprejet v avdienco. Deputacija je bila tudi pri predsedniku vlade. Od predsednika sc je podnla k belgrajskemu županu, nakar so odšli na belgrajsko pokopališče in na skupno grobnico junakov padlih v obrambo Belgrada, kamor so položili krasen venec. Bel grajske vesti Pariz, 22. okt. AA. Brlgadni general Le Pelit je imenovan m francoskega vojaškega atašeja v Belgiadu. Belgrad, 22. okt. AA. Delo za ugotovitev zakona o monopolih napreduje lil bo zitkon v najkrajšem času dobil svojo defjhitivno redakcijo. Posamezne strokovne komisije obdelujejo rU/ha vprašanja. Po zaHjučitVi končne vedak-cije bo zakonski načrt o monopolih izročen ministru liiiunc. Belgrad, 22. okt. AA. Posebne komisije proučujejo besedilu zakonskega načrta o obrtih. Pretres tega zakonu vodi ministrstvo zu trgovino in industrijo. Belgrad, 22. okt. AA. Z odlokom ministra prosvetc sta postavljena za supleuta \ t-9 diplomirana oziroma ubsolviruiia dijaka filozofije Stanko Sever in A n R e 1 u M i j u č i n , obu v Mariboru. Belgrad, 22. okt. in, Davčni kontrolor g. Viktor Damijan je premeščen k davčnemu uradu ljubljanske okolice. Belgrad, 22. okt. z. Vrhovni zakonodajni odbor je prejel od ministrstva za socialno politiko zakonski načrt pravilnika o dolžnostih in delokrogu odbora zu biološke proizvode, zakon o strokovnem šolanju pomožnega osobja v socialni in zdravstveni službi, načrt pravilnika o obmejni službi za vursivo proti prenosu kužnih bolezni iz tujih držav in načrt zakona o prometu in kontroli sladil, Belgiad, 22. okt. AA, Nj. Vel. kralj je na predlog ministra poljedelstvu po zaslišanju predsedniku ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev na področju bivše pokrajine Dalmacije. Briandovo zdravje se zboljšalo Pariz, 22. okt. AA, Zdravstveno stanje Bri-anda sc je popravilo. Vendar Briand ne bo zapustil stanovanja pred 4. novembrom. Ta dan bo v parlamentu zahteval, naj se brez odlašanja prične debata o zunanje-političnih interpelacijah. Značilna sprememba v prushi vladi Berlin, 22. okt. as. Pruski notranii minister prof. dr. Waetlng je danes odstopil. Za njegovega namestnika je bil imenovan državni poslanik in bivši notranji minister Severing. To imenovanje pomeni zmago socialnih demokratov nad odločnim nastopom narodnih socialistov. On bo skušal ostro nastopiti proti izgredom nacionalno socialističnih šovinistov. Patel aretiran London, 22. okt. as. Drugi predsednik indijskega kongresa Patel je bil aretiran in radi tega je bil izvoljen na njegovo mesto Sen Bufa, Ta jc še edini od vodilnega odbora kongresa, ki doslej še ni bil zaprt. Vendar pa je policija tudi njemu prepovedala nastopiti v Allahabadu, kje>r bi se moralo vršiti zborovanje. V Navalpurju je pri hišni preiskavi prišla policija na sled tvornici bomb in ie zaplenila vetje število bemb. Pri Bini so uporniki poskusili vreči poštni vlak v Pendžab s tira. Ruski učenjak umrl od lakote Moskva, 22. okt. A A. V LJenlngradu je umrl od lakote znani ruski učenjak in avtor mnogih filozofskih del, bivši Man avtorske akademije general Karakijev. Sovjeti ho uvrstili pokojnika med buržuje, tako da nikjer ni mogel dobiti zaposlitve. 6 milijonov dolarjev ukradel Pari s, 22. okt. A A. Iz Ne\vyorka poročajo, da je biia izdana tiralica za finančnikom Ciiarlf-soni Bobbom, ki je poneverjl (1 milijonov dolur-jev, pri čemer je oškodoval lO.tKK) oseb. Finančnik je izginil pred 15 dnevi in pobegnil najbrž v Bolivijo. Mirko Pugelj Ljubljana, 'J oktobra. Mirko Pugelj, 1U je prvi pokazal Parizu lepoto slovenske pesmi in ker je Pariz tako rekoč arediščo sveta, s tem celemu svetu. Nastopal je na vseh koncertih, ki jih prireja naše poslaništvo v Parizu in v francoski provinci, pel je na koncertih koncertno družbe Pasdeloup in sodeloval v malih vlogah pri opernih gostovanjih italijanske, dunajske, berlinske in ruske opere, kar je bilo zanj prava visoka šola, če se pomisli, da so in gostovanja dirigirali kapelniki kot Tullio Serafin, Bru-no Walter, Franz Schalk in da so v glavnih vlogah nastopali najboljši italijanski in nemški oevci kot Tati dal Monte, Conchiia Supervia, Lotto Schoene, Stracciari, Enzio Pinza, Melchior itd. Preizkušnjo za te naslope pa je prestal kot korist pri gostovanju opero iz Bayreutha, kjer je imel v zadnjem dejanju muzikalne dramo >Gotterdanunerungc nekaj fraz kot solist in kjer je postal njegov sedanji impresario pozoren nanj. Mnogokrat je seznanjal po pariških salonih francosko elito s slovensko pesmijo, nam pa bo na svojem koncertu dne 3. novembra pokazal vrsto samospevov francoskih sodobnih komponistov, ki so našemu širšemu občinstvu domala še neznani. Sredi novembra pa se bo podal nazaj v Pariz, kjer bo, kakor vse kaže, poskusil srečo pri zvočnem filmu. Pa nemara jc dobro, če spomnimo tudi na to, da je do Božiča še samo dva meseca. Naj bi odgovorne osebe že sedaj prevdarile in povedale, kdaj bodo božične počitnice, da ne bo treiba dva dni prepozno pošiljati brzojavk. To so nepotrebni izdatki. Kaj pa duhovniške plače? Prvega nič, drugega niti poštar ne pride, ker nima kaj prinesti, in naprej in naprej, poštar pride — prošnje, računi, tirjatve, opomini: raste in raste Jcup tam v predalu, dnevi pa teko spet čez prvega in desetega in zadnjega in prvega in dvajsetega — kar naprej — denarja pa od nikoder nič. Niti tistih par bornih grošev, ki gredo duhovniku, niti tistega ni od nikoder, in kako naj potom še duhovnik podpira druge, ko še zase najmanjšega nima. Ne vemo, kdo je temu strašnemu zavlačevanju kriv, vemo to, da iz Zagraba ne pride in ne pride denar, ki bi mo- ral biti že davno izplačan. Pa še nekaj. Na Suhorju je nova župnik prevzel župnijo že 1. maja. Do danes dobiva nn urgence in vprašnja še vedno odgovor: da ni še v plačili nc,m staležu. To je poč čudna stvar, zakaj to ne/.nostno zavlačevanje. Pač ni čudno, če jc gospod suh še bolj, kot ime njegove župnije. Nemara da bo treba zapisati po hrvaško, potem bo pa že zaleglo. Avto pod Uršljo goro Kotlje, 20. okt. Svojevrstno senzacijo so imele Kotlje v nedeljo dne 19. t. m. Precej visoko nad Kotlja-mi, čisto v podnožju Uršulske gore leži lepa Rožankova kmetija. In tjakaj sc je namerni lega dne |KKljeten avto-posestnik nz Maribora s svojim b cilimlerskim vozom, kamor je tudi dospel. Z velikan začudenjem in obenem z zanimanjem so kmetje opazovali lepo stvarco, ki je lezla po precej strmih travnikih in njivah (ker so potu precej preozka) in pela svojo visoko donečo pesem. Po i»olurnom oddihu pri Uo-žanku sc je avto vrnil nazaj v Kotlje pa ne več prazen, anvpak natrpan Rožankovih sinov in hčera, ki so se hoteli peljati od doma v Kotlje v veselo družbo. Največ sledov je pustil avto na Janeei beli repi. ker jc moral čez njo por in dol. Šotnokarjevi pšenici pa ni bilo sile. Pripomniti jc še treba, cla avtomobilisti nimajo prav nič veselja do vo/.cnj v Kotlje m na Rimski vrelec, ker so ceste v skrajno slabem stanju. Bete kranjski kotiček Davicn se je oglasila. V Metliki so ugotovljeni že trije slučaji davice, ki je pu bolj lahke vrste. Obolelih otrok jc sicer že več, toda v tem stadiju še ni povsem gotovo če gre za da-vdoo. Za eno deklico jo jo ugotovil bakteriološki zavod v Zagrebu. Otroci pa si, v želji, da bi hili prosti šole, šc veliko več izmišljajo, kot je res. Kar veselja jim si jejo obrazi, ko jim daje zdravnik po par dni ijiočitnic. Če se bodo slučaji davice množili, bo treba prekiniti pouk. Kdaj bo vseh mrtvih dan? Vse pratike in koledarji pravijo da bo v ponedeljek, dne 3. nov. kakor je bilo vs.ako leto, kadar je 2. nov. padel na nedeljo. Kar pomni sedanji rod in menda še daleč, daleč nazaj je bilo tako. Sedaj I>a pravi neko poročilo iz Zagreba — ne sicer uradno, pa, recimo poluradno, vse kakor pa od pristojne instance — da bo v ponedeljek, dne 3. nov. šolski pouk. In vendar pravi pismo državnih predpisov: kadar se obavlja uspomena svili mrtvih« ic šole oro^t dan. _ p i: ar. - , odstrani lako) In brez sledu „Creme Orl»ol' Dobiva so v leknrnnh, .Irogerijah n pnrrnmerlJali. Znl en: »Cosmoehcmta. Zairreb. Smlčlklasnv» Telofon 4!K Slovenska doktorica - misijonarka dr. Miriam Zalaznik odhaja med pogane Ljubljanii, 22. oktobru. Še ko je bila ob koncu leta 1922 pred zaključkom svojih študij na ljubljanski slovenski univerzi, jo je prevevalo neko čudežno notranje veselje, odražajoč urejenost duha in ko je kot doktorica filozofijo in profesorica odhajala za kruhom v Kočevje, v Ptuj, v Ljubljano na licej in ko jo PP režim Iudi tej nedolžni žrtvi nalil v srce ne-slutenih bridkosti, ni klonila, notranja duhovna zgrajenost se ji ni omajala, šo ojačila se je. Sto- pila jo v samostan in ostala do danes sveže vesela, prežeta zaupanja v Boga. Sedaj odpotuje, da pomaga graditi Kraljestvo božje. Za ta poklic se jo z vso vnemo pripravljala. Svoje dovršene profesorske študije je izpopolnjevala še v Parizu, v Nemčiji, živela je tudi leto dni v Angliji iu se tako v redu tako zvane kongregacijo angleških goepo-dičen pripravljala za vzvišeni poklic. Kongregacija angleških gospodičen deluje zlasti uspešno v severni Indiji, in tja se je namenila tudi naša rojakinja, dr. Miriam Zalaznik. V četrtek 23. t. m. se odpelje v Marseille. V ponedeljek se vkrca na ladjo »Kalifornijo« in odjadra proti Indiji. V Ljubljani zapušča osivelo mater, ki pa junaško prenaša usodo in moli za blagor svoje hčere, ki ji je Bog odločil misijonarski poklic. Naselila se bo naša misijonarka v Pankipore. Slovenci smo lahko ponosni, da gre prva Slovenka in prva Jugoslovanka z akademsko naobraz-bo med pogane. V tem ponosu ne smemo pozabiti tudi na materielne težkoče, ki jih ima in jih bo imela na potu v Indijo in v Indiji sami. Misijonska pisarna v Ljubljani ji je kot prvo pomoč za pot nakazala sicer 3000 Din, toda to je v primeri s stroški, ki dosegajo skoro 12.000 Din, le malenkost. Vsak, kdorkoli le more, naj prispeva nekaj. Darove sprejema škofijski ordinariat in misijonska pisarna v Ljubljani. Misijonarka dr. Miriam Zalaznik se je rodila leta 1890 v Pulju. Oče ji je bil poštni uradnik, doma na Vrhniki, mati pa, ki še živi, je Kraševka. Gimnazijo je misijonarka študirala v Trstu, univerzo pa je obiskovala v Gradcu, na Dunaju in jo končala leta 1922 7. doktoratom iz filozofije v Ljubljani. Kot profesorica je službovala v Kočevju, v Ptuju, v Ljubljani skoro do leta 1920. Takrat pa je dozorel v njej sklep in je odšla v samostan. MoJe gospodinje, ako {elite imeti v svojem stanovanju pozimi prijetno toploto in prihraniti mnogo kuriva, tedaj kupite čez ZEPHIR PEC 10 greje eno sobo 24 kg. drva ur Večji tipi grejejo 3 do t sobe enako. Na zahtevo brezplačni popi« : »Zephir« d. d., Subofica tvornica peči in cmajla Varujte se slabih ponaredb. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & Frilsch, Celje: D.Rakusch; Maribor: Pinter & Lenaril Tal, hi javlja svoj prihod Ciritovi bratje v Tržiču -razpuščeni Odlok vršilca dolžnosti bana g. Pirkmajerja Man it 19. okt. Tržič, 21. okt. Kraljevska banska uprava dravske banovine je pod št. II. No. 2568/1 z dne 14. oktobra poslala Zvezi bratov sv. Cirila, v roke predsedniku Zakrajšku Viktorju, kaplanu v Tržiču, naslednji dopis: Društvo: »Zveza bratov sv. Cirila« v Tržiču, čigar pravila je odobrila kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani /. odlokom z <1 nc 22. februarja 1930, II'. No. 12.203 in z dne. 1. junija 1930, II. No. 12.203/2. se nn osnovi § 24. zakona z dne 15. novembra 1867, drž. zak. štev. 134, razpušča. ker je prekoračilo svoj delokrog. Društvo ima namreč po S 3 svojih pravil med drugim samo namen gojiti šport in razne telesne igre, dognalo se pa je, da člani telovadijo v društvenih prostorih nn telovadnem orodju, ki se ga je prej posluževal sedaj ukinjeni orlovski odsek v Tržiču. _ Poleg tega se je i/, vsega dosedunjega društvenega jioslovanjo videlo, dn gre stvarno za nadaljevanje dela bivšega orlovskega odseka v Tržiču, ki je bil na osnovi S 12 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije ukinjen. Imate pravico, da se proti temu odloku pritožite nn ministrstvo notranjih poslov. Pritožbo bi bilo treba vložiti v 60 dneh |>o vročitvi tega odloka pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. — Pritožba iz javnih ozirov ne b,i imela odložilne moči. (Brez uradnega žiga). Vršilec dolžnosti bana: P,irkinajer. Vložena bo pritožba. O uspehu bomo poročali. Kako naj se združujejo občine Spomenica Županske zveze v Ljubljani h načrtu občinskega zakona Ljubljana. Ker so slovenske občine stare ter zrasle iz čisto svojevrstnih razmer je utemeljeno, če se danes vsa slovenska javnost briga za to, kako se bodo po novem zakonu združevale doslej samostojne občine. Pri tem bo treba upoštevati ne le število prebivalstva, gospodarsko moč, privat-i ne potrebe, ampak tudi goslosl naseljenja, zem-! ljepisno lego in pa to, kani ljudstvo teži. To se na zemljevidu nikdar ne da ugoviti. Zato bodo morale občine same v imenu prebivalstva tukaj sodelovati. Zato je hvalevredna iniciativa Županske zveze v Ljubljani, ki je notranjemu ministrstvu poslala naslednjo spomenico: Več časa ee že govori v javnosti, da je v do-glednem času pričakovati novega zakona o občinah. Poglavitna pozornost občin kakor vsgga ljudstva dravske banovine je osredotočena na nameravani načrt o združitvi občin in na — kakor se čuje — nameravano kreiranje večjih. K tej nameri si dovoljuje županska zveza kot skupna organizacija za celo dravsko banovino in po svojih pravilih poklicana čuvarica interesov občin predložiti ministrstvu nastopno spomenico. Županska zveza s stališča potrebe, da mora biti uprava dobra že pri najmanjši samoupravni celici javne uprave — pri občini — načeloma pozdravlja združevanje malih občin v večje upravne enote iz razloga, ker sedanje male občine v dravski banovini predvsem v finaneielnem, gospodarskem pogledu niso več kos svojim nalogam in vsem zahtevam, ki se stavijo na nje. Važno pa je vprašanje, kako naj se izvršuje združevanje občin. Gotovo je, da se združitev ne more izvršiti na mah, ampak da je treba to storiti postopoma po vsestranskem resnem preudarku, po zaslišanju in ob sodelovanju raznih prizadetih faktorjev, med temi tudi županske zveze. Zato si dovoljuje županska zveza predvsem prositi in predlagati: 1.Ministrstvo izvoli i>oslal.i zvezi novi osnutek zakona o občinah, da ga prouči in se izjavi o njem 2. Ministrstvo izvoli poslati županski zvezi tudi načrt o pregru.pac.iji občin, preden se namerava preiti k začetku združenja. K postopanju samemu pa si dovoljuje pred-L'igati Županska zveza nastopno: a) Ko )>oetane zadeva aktualna in bodo sodelovali pri izvrševanju združevanj v prvi vrsti gotovo okr. načelniki kot najboljši poznavalci občin svojega okraja, naj I e—t i vselej in v vsakem primeru nameravane združitve zaslišijo župane prizadetih občin odnosno občinske odbore. Saj so si nemalokrat interesi sosedmih občin ali celo poedinih krajev diametralno nasprotni. Zalo je iskati ne le združevanja, marveč tudi popolnega soglasja po dejanskih razmerah. b) Glede končnih pregledov o združevanju občin naj se da pristojnim banom najdaleko-sežneje pooblastilo, ako se že ne bi prepustila izvršitev banovinam samim. — Tudi banska uprava pa naj bi se poslužila pri 1em županske zveze kot posvetovalnega organa. c) V vsakem primeru naj bi se upoštevala geografična lega naših občin. Zlasti naj za obseg občin ne bo merodajno število prebival-s t v a, ampak naj se upoštevajo le teritorijalne razmere. Zato naj se izpremembe občin po obsegu izvršujejo res Ie po krajevnih potrebah in možnostih. Naše občine so nastale iz krajevnih individualnih razmer. — Velike občine so prikladne i pač za gosto naseljene kraje, ne pa za razsežne hribovite in redko naseljene kraje z. razkropljenimi hišami, naselji in posamezni velikimi posestvi. Tani pač ne more biti merodajno število prebivalstva, ker bi se take občine mogle upravljati iz središča le 7, ogromnimi stroški. č) Važno je dalje vprašanje, kako spraviti v sklad in urediti meje političnih občm s farnimi (župnijskimi) mejami in mejami šolskih okolišev. —Tu bi bilo treba gledati na to, da se bodo meje krile in da župnije po možnosti ne bodo segale v druge občine, kakor tudi da bodo šolski okoliši prav tako v območju političnih občin, tako da bodo občine vzdrževale res samo tiste šole, ki so na njihovem teritoriju. K temu pripominjamo, da so farne meje ne-izpremenljive, da se bodo torej pri pregrupaciji občin morale ravnati občinske meje po njih in nc j meje župnij po občinah. Končno prosimo ministrstvo, da se sprejmejo pričujoči predlogi županske zveze in se uvažujejo. V nošeni okraju sc že precej časa ]>otcpa zelo nevaren in predrzen tat. Najrajši pa se plazi okoli vinogradov in drugih kleti, kjer »sune« kuko steklenico žganja ali druge pijače; kajti vina se tudi ne bruni. Rad pa jx>-baše kako obleko, ker noči postajajo zelo mrzle, la neprijeten gost pa ima navado, da prej naznani svoj prihod. Natančno napove dan in kraj. lako sc jc zgodilo nedavno. Napovedal jc, da bo obiskal to in to hišo. Gospodar se je pripravil, da sprejme visokega gosta z vso >an-dohtjo«. Ves da 11 jc imel oko pazljivo obrnjeno no vse kote, kjerkoli tiči kaka vrednost. Mislil si jc: »Mene pa že ne boš prevuril. Če ti ;e nihče ni pod kadil, ja/ ti bom prav gotovo. Iudi pare mi ne odneseš.« Do večeru jc junaško stru/.il: nikogar ui bilo. Naveličal se je in menil, da je nevarnost pri kraju. Steče brž v bližnjo gostilno, naroči meri«) vina in počasi izpijc. Plača in gre. Gotovo sc ni mudil 3 minute. Brž ko stopi čez domači prog, se mu takoj zazdi, da ni vse v redu. S strahom odpre hišna vrata. Ojoi, skoraj bi padel vznak! Oinarc vse odprte, |vo tleh vse razmetano — vse je izgledalo kakor takrat, ko se je pripravljal na odhod v Ameriko, kaj početi? Visoki, odlični, gost sc je gotovo hotel maščevati, ker ni našel gospodarja donui in si vzel za spomin njegovo najboljšo obleko. Toda kar je. je. Prišli so sosedje, preiskali vse kote, vse hleve in kkedhje — vse zastonj. Žalosten je /lagal gospodar preostalo obleko. Odnesel mu jc ptiček tudi nekaj gotovine. Ni so šc polegla ta vest, ko sc pojav i isti prcbrisanec v sosednji vasi. Gotovo je bil zelo žejen: zato si je izbral primerno klet, da bi si pogasil /ejo. Privoščil si je nekaj |MištcniJi po-žirkov najboljšega. Ko se je napil in okrepčal, se je začel ozirati, ali sc ne bi dalo kaj spraviti na varno, kar pride prav vsak dan. Odpiral jc steklenice in pokušal, kateri »šnops« jo najboljši. >N0 tale pa ni napačen,« si misli. Potegne še enkrat in ga spravi v žep svoje suknje. Za prvo silo bo tole zadostovalo; ko bo konec, sc pa vrnem. Kaj pa ta meh; včasih sem bil muzikaut. Tudi to bi 111 i prav prifclo. Človeku jc tuko dolgčas, ker mora biti sam, pa bi si priganjal puščobo s polkami in val-cerji.« Nc bodi len. Iiajd, harmoniko 11a rame, za slovo šc )>ar kapljic in gosta ni več. Žalosten je gledal kmet zjutraj, ko jo našel vse 1111 stežaj odprto. Otroci so našli harmonike nekje na slami, a za iiiuziknntom ne sluha ne duha. — Orožništvo se zelo trudi, do bi napravilo temu konec, а vse zaman. Ljudje so v večnem strahu, da jim lepega dne ne izgine obleka, denar ali drugo blago. Sedaj se prodrzneš klati okoli vasi Rodine, kjer so velike jame, kamor si nanese sena in slame ter počiva brez skrbi |к> naporni »službi«. Upamo, da se bo tudi ta tiček vjel na limanice ob prvi priliki, čeprav jc zelo premeten in uren. toda sreča jc opoteča. Svinja padla v vodnjak SI. Jernej na Dolenjskem, 19. oktobra. Da bi svinja padla v vodnjak, se pa res 11c sliši vsak dan. I11 vendar Iudi to ni nemogoče. Dve leti stara, okrog 70 kg težka svinja g. Gregorčiča iz Dol. Brezovice si je v nedeljo jx>poldne zaželela nekaj ur svobode in prostosti. In služkinja ji je seveda rade volje ugodila. Svinja, vesela svobode, jo urno ubere na sprehod. Domače dvorišče se ji zdi še kar nekako pretesno, zato si misli, da je zanjo kot nalašč primerno sosedovo dvorišče gospodične Bučarjeve: ono je bolj obširno, lam bo lažje uživala nekaj ur podeljene ji prostosti. Pa je bila že smola in še precejšnja, ker bi jo ta svoboda kmalu stala življenje. Čutila se je na tujem dvorišču preveč domačo in radovedno, pogledala tuintam, radovednost jo je gnala tudi k vodnjaku in prevelika radovednost ni nikjer dobra, tako tudi tu ni bila. Svoj radovedni rilec je že predaleč potisnila, iz-gubila jo ravnotežje in: štrbunk v 7 metrov giobok vodnjak. Tako je morala v neprostovoljni kopelji prebiti dobrih par ur, kar ji gotovo ni posebno prijalo. Da se ni oprijela 7. no- ' gatni rešilne bilke, revi, gotovo ne bi mogla toliko 1 časa 7-držati. 2e proti večeru ie imel opravka pri 1 vodnjaku oskrbnik gdč. Bučarjeve. Sprva sc je kar nekako ustrašil sumljivih glasov, ki so prihajali iz vodnjaka. Pa se je le opogumil, posvetil v vodnjak s svetilko in zagledal notri na svoje veliko začudenje svinjo. Hitro so postavili v vodnjak dolgo lestvo, spustili notri vrv in Dolmovičevenm fantu se je posrečilo svinjo dobro z vrvjo prevešati, da so jo mogli še pravočasno potegniti ven. Svinja pa vesela, da je rešena neprostovoljne kopeli, se je vesela vrnila v hlev s trdnim sklepom, da drugič ne bo več lako radovedna. ir Telesno zaprlje, slab« prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku. nečista koža na obrazu, nu hrbtu in prsih, tvori, mnogi kotori ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josef«-grenčrice. številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef«-vodo že desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov uporabljajo 7, ugodnim uspehom. »Frnnz-Joscf«-grenč.ica sc dobiva v lekarnah, drogerijah ugega, kot kitaj bo Iu veselica, tam gli s? Kakšni očetje iu matere pa bodo kdaj toP Kakšni gospodarji in gospodinje? Tu ne bodo pomagale nobene šolske naloge o varčevanju in treznosti, /.lo je treba zagrabiti pri korenini, kakor so to začela ie nekatera okrajna načelstra, ki so jela omejevati dovoljenja za veselice in plese. \aj bodo prepričava, da ivše s tem najeminenfncjfe delo za gospodarsko in moralno rešiter vašega ljudstvi in za konsolidacijo driare. Vej pametni ljudje sn jim za ta energični nastop iz srca h rele in i. Koledar Četrtek, 23. oktobra: Tvan Kapistran sp. Osebne cesti — Himen. ^ torek popoldne 4,; se \ farni cerkvi na Ježk i poročila l\«n Sme i k c . trgovec > Sio>4a»li. ter Pavi« Skrlcp. hčerka znane Skerlepove rodbine t Mali vasi Poročal ju ie domači župnik Košir, /n priči j\i st« bil« novi-ii'i n ženinov brat. Mlademu krščanskemu paru kličemo a iz чтл želimo: Bog daj srečo! Premestitve \ naši mornarici. Po službeni potrebi so odre: ni na službo \ štab poveljstva eekadre intendantski pcdpolkovnik Ferdkvind Zo-rat.i: za 1. častnika ki broda -Zmaj- kapetan kor-vete Ivan Leveč; za upravnika stroj* kr. broda »livar- - rojni kap. 1. razr. Fran.o Dobrila; na službo v povel j«vo parka rečnega obalnega poveljstva st 14>jni m.uor Peter Puhar: na službo \ Jnaritimni od«1 k pomorskega avzenala strojni ka4> 2. razr Krnil Ajhler; nn službo v ekonomski oddelek poveljstva mornarice intendantski major Josip Udir: za liidro-opazovalra 2. hidroeskadrile poročnika korvete Avgust Grošelj in GvMon Voh; ta hidro-opazovalca 1. hidroeskadrile poročnik korvete Josip Seselja: za hidroopazovalca 20 hidroeskadrile poročnika korvete Franc Rauš in Roris Tomažič; za hklro-opaiovalca 25. hidroeskadrile poročnik korvete Pavel Župan; za hidronilota 20. hidroeskadrile poročnik fregate Otmar Krepel in za hidropilota 25. hidroeskadrile poročnik fregate Jože Kvao. Tudi ekonom ie l)r. Dobrojed da mu ga ni para. Kadar priiHiroča testenine ">Peka-tete v paketih, uči kuharice: Pomislite, koliko in koliko-krat lahko prihranite na delu, na kurivu itd. ako kuhate 'Pekatete«. S sesekljanim ostankom pečenke, zrezkom, gnatjo, klobaso itd., ki jo zmešate v kuhane >Peka-tete , naredite v kratkem času in ua lahek način okusno jed. — Varčnost, varčnost, pravi doktor Dobrojed, varčnost na pravem mestu! Mož ima prav! Mata kronika it Posetnike XXXIII. občn. zbora Prosvetne tveze. ki se vrši dane? ob 9 dop.ldne \ beli dvorani hotela Union opozarjamo, da se dobe potrdila za polovično vožnjo pred vhodom v dvorano. Pcleg običajnih poročil in volitev sta na dnevnem redu relerala dr. A Kuhar: Naia ljudska univerza in dr. A h č i n J.: Kaj se učimo od ino-iemskih prosvetnih organizacij? it Družba s. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani ima svoj redni občni zbor na dan sv. Rafaela, dne 24. oklobra ob 10 dopoldne v posvetovalnici Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 24. Dnevni red: Pozdrav predsednika, poiočilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo ove-rovateljev računov, volitev odbora in raznoterosti. Družba sv. Rafaela prosi prijatelje, da pripeljejo na občni zbor tudi take znance, ki imajo sorodnike in prijatelje v tujini, katerim je delovanje družbe sv. Ralaela namenjeno. — P. Kazimir Z a -•k r a j S e k. -k Šopek rdečih jagod je 10. oktobra nabrala v krantjski okolici gna. Marica Bidovčeva iz Kranja ter nam jih poslala. Hvala lepa za poslano! Ur Slovenka ukradla v Skoplju 25.000 Din. Pri ravnatelju higijenskega zavoda v Skoplju dr. Štambuku služi Marija L., doma z Murskega polju. Te dni je bila sama v pisarni, ko je gospodar bil na stanovanju. Denar je bil odprt. Premotilo io je. pa ie pobrala 25.000 Din ler jih skrila. Potem pa je tekla povedat gospodarju, da je zalotila v pisarni nekega tujega človeka. Na policiji pa je priznala, da je sama vzela. Dobili »o nazaj ves denar. Njo pa so seveda zaprli. In tako pojde navzdol dekle, ki se je v tu;ini polakomnilo bogastva. + Sto let stara gledališka garderoberka, Draga Hrističeva je umrla v torek v Belgradu. 50 let ie služila kot garderoberka v belgrajskem gle- Za nenrlfetae lesenske dneve NIVEA-CREME Nadrgnitc i njo vsak dan svoj olirai in roke in sicor ne samo vsak večer pred počitkom, marveč.tudi med dnevom, prodno se podaste ua oster zrak Nivea c ome se ne more nadomestiti, ker njen posebni učigek temelji na euceritu, ki ga vsebuje edino le tn krema Nivea erome prodira naglo in temeljito v kožo. ne da bi puščalu za seboj kak sijaj, in samo ona krema, ki povse prodre v kožo, more blagodejno vplivali na kožno staničje Škatlje po: 5 —, 10 — in 22 — Din; tube po 9- in 14 - Din Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. lteiersdorf & Co., d. s. o. j., Maribor, Meljska c.56 na Vič? Kolonizacija v Južni Srbiji O Kje naj bi vozila električna železnica 'ičf Prejeli smo: Po.sestitiki šelenburgove ulice se branijo, da bi po teli prometnih, u precej ozkih cestah vozilu električna. Tudi napeljava bi bila združena /. mnogimi tcžkočaiui in ogromnimi stroški. — Poznani p« drugi projekt; lahek. cen in po široki cesti. Tu načrt, lahko izvršljiv, jc, Pri sv. Jakobu, na širokem »rostoru pred Stiškim dvorcem, naj se odcepi »rogu proti Viču, ki bo tekla po trgu sv. Ju-lobu čez šentjakobski most |>o široki Cojzovi cesti naravnost na Tržaško cesto. Gospodje jx>-lilislitc, dokler jc še časi — 0 Nevaren pasji ugriz. Slučajev, da pes ugrizne človeka, je v Ljubljani mnogo in jih dnevna kronika po navadi ne beleži, razen, če se pripeti kak hujši slučaj. Tak se je pripetil včeraj dopoldne na Dolenjski cesti. Pes nekega gostilničarja L' je popadel 70 letnega Jožela Pečnika, |)osestriika z Rašice št. 10. Pes je posestniku pregrizel odvodno žilo na levi nogi tako, da je Pečniku zalila Iz Južne Srbije smo prejeli tale dopis: Pved nekoliko dnevi smo Črtali s presenečenjem neki reklamni oklic informacijskega biroja iz Nclgradn. v katerem se priporoča naseljevanje \ vardarski dolini, r milini j>odiiobjeiii in izvrstno vodo. Mi, ki poznamo Makedonijo, smo dosedaj samo vedeli, da jo nauhujše in najnevarnejše poletje \ negotinskem okraju, iu da je okolici Kavadarja najhujše leglo malarije. Ne verjamemo, da je pisec lega oglasa pisal v slabi veri, ampak smo prepričani da izvira iz absolutivnega nepoznavanja razmer. Mi jieaivaino politiko Saveza agrar. zajednic in se nam zdi. da oklic izvira iz njegove pieame Ta politika ima mogoče svojo it Izognite se nevarnostil Ponovni slučaii zastiupljcnja radi uživanja nezdravih gob, kakor so se pravkar zopet primerili, resno opominjajo nabiratelie in ljubiteiie gob, naj nc hodiio nabirat gobe brez neobhodno potrebnega vodnika. Tak vodnik, popolnoma zanesljiv in vse pojave v naših kra ih \pošleva;oč, je pnrofna knjižica »Naše gobe«, ki jo je sestavil priznani strokovnjak Ante Beg in ki je izSla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Poleg natančnega opisa in pouka, ki obsega 74 strani, vsebuje knjiga Se 75 krasnih večbarvnih tabel in velj* vezana le 50 Din. -A- Pameten gospodar ni modra gospodinja kupujeta takrat, kadar se nudi prilika za cenen nakup. Tako poceni ti zlepa ne pride več v roke sobna oprava, kolo. Šivalni s'.roj, blago za obleko ito.. kakor ravno sedaj. Treba ti je kupiti le par srečk Doma služkinj po 5 Din. Ne zamudite torej prilike! Ц l rodu« prodaja pšoniro. \ ponedeljek 27. oktobra t. 1. ob 10 dopoldne se bo ivrodalo na javni dražbi v skladišču Kmetijske družbe Turjaški trg št. 3 Ljubljana, okrog 2800 kg dobre pšenice za mletev. Kupci naj skrbe za vreče sami. Vzkiiena сепл 1 Din dO par z« kilogram. it Spominjajte sc $ Dnina slepih«! Položnica Št. 14 672. * Nove jaselce. Podpisana prodajalna obvešča vso eventuelne refloktante, da jo prejela veliko i7,biro krasnih iasele s hlevčkom in brez njega Na razpolago so večje kompletne skupine, primerne za cerkve in kapele. Potem manjše prav lične za domove. Dobe se tudi posamezni hlevčki, pastirji, ovčire in kamele. Blagovolite si ogledati v prodajalni KTD H. Niemanovi v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 2. upravičenost s splošno državnih vidikov, mislimo pa. d« ne gre, da se naši begunci porabljajo •i . V severnem delu južne Srbije, v Metohiji m na Kosovem je zemlje dovolj, državne in privatne, ki je na |iro-daj, klima ista kakor pri nas, pokrajina leži | 5—70 m visoko, malarije ni in vode je dovolj, ker gre nn visoko ravan od vznož.a do 250O m visokega gorovja. Ravno ti kraji s.) pa izven interesne sfere Saveza . Priporočali bi organizacijam, ki se ba-vijo s kolonizacijo beguncev iz Julijske Benečije, j da se c b ve slino podrobno o vseh delih južne Srbije i in ne hodijo po svoje informacije samo v »Savez« j in se pri svoji нкс-iji osamosvoje, če nočejo doživeli velikega razočaranja. /Ao srnam'ce '.»va uboja * Slovenskih goricah. Sv. Lenart, 21. oktobra. Dvoje ubojev v dveh dneh .. Včeraj so našli v listnjaku ielarja Janez« Konrada v Malem vrhu v župniji Sv. Ana v Slovenskih goricah posestni-kovega sina Rudolfa Kavčiča iz Spodnjih Žerjavcev mrtvega. Ves dogodek ovija kopreaiu skrivnostno smrti; vzrok smrti bo še dognala obdukcija. V zvezi s tem so bili privedeni v zajnire svetolenar-škega okrajnega sodišč« štirje posestniški sinovi in sicer Anton in Rudolf R. ler Ivan O. in Ferdi-nad K. Domnevajo, da so v ozadju fantovski razjari ter obračunavanja. Danes jia je prišlo ponovno do žalostnega j dogodka, ki je zahteval človeško žrtev. Pred hišo ielarja Franca Vogrina v Vanetini v sveto.niIonski župniji so fantje iz doslej neznanega vzroka delali nemir; Vogrin so je podal pred hišo ter skušal na nemirneže pomirjevalno vplivati. Skozi mrak so odjeknili težki udarci; na tla se je zrušilo telo: sledil je krčevit \zdih. Na tleh so našli Vogrina — mrtvega. Vogrin zapušča troje odraslih licerk. V ozadju obeh ležkih Ln žalostnih dogodkov je očividno — Smernica: še veliko, veliko podrobnega dela in propagande bo treba, da se izkorenini iz mladih src strahovito zlo. ki \tiska rr,di manjvrednih nekateraikov vsemu narodu pečat sramote. NaivcCto izbiro kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane od najceneje do najdražje in sicer sive. rujave. modre i. t. d. nudi edino le tvrdka z železnino STANKO rLORMNClC Lfubliana Sv. Petro cesta 35 Ljubljana Cerkveni lat v stolnici prijet Ljubljana, 22. oktobra. Saoči nekaj čez devel je cerkovnik stolnice, kakor po navadi prišel še enkrat v cerkev pogledat, če je vse v redu. Zaslišal je nekak šum in škrtanje, Takoj nato je v mraku zagledal iti senco proti oltarčku sv. Antona, kjer se je škrtanje ponovilo. Cerkovnik je vedel, pri čem je. Tiho 'je odšel, zaklenil tiho vrata in poklical svojega tovariša. Oba sta nato preiskala vso cerkev, a n.isla mola najti nikogar. Zato sla poklicala policijo. Stražniki so tudi pregledali vse kote, ne da bi mogla kje najti kaj sledu za vlomilcem. Končno so blizu stranskih vrat — ki vodijo Pred škofijo, našli tik ob zidu na tleh ležečega človeka. Našli so pri njem jx>lno vlomilskega orodja ter cele šope bankovcev in drobiža, ki ga je tat pobral iz puščic, kalere je odprl. dnliičn. Njen mož je bil po poklicu čevljar, zvečer pa bileter v gledališču. Ona je bila garderoberka. Ko je mož umrl, je ona svojo službo izvrievala dalje, dokler je pred 5. leti ni upokoijil dr. Grol. Od tedaj je živela v pokoju Sedaj je umrla, stara 100 let. it Električno centralo v Strumici nameravajo zgraditi prihodnje leto. Prva licitacija bo 8. novembra. it Avtomobilska nesreč* pri Prizrenu. Na cesti med UroSevcem in Prizrenom se je na nekem klancu pri avtomobilu Dragotina Bojkoviča, ki je vozil 5 potnikov, pokvarila zavora. Avto jc zdrčal 3 metre globoko v iarek ter se prevrnil. Potniki so precei poškodovani ter so bili prepeljani v skopbansko bolnišnico. Najtežje je ranjena a. Jelena Radovič, učiteljeva žena iz Kolašina. ma strt prsni koK. it Prvo srbsko ali hrvatsko čitanko za osn. Sole (3. razred), priredila Iv, Leeica in dr. R. Mole, Ljubljana, 1929, ceoa 15 Din, ima Se nekaj izvodov v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. f, Slovesno polaganje temeljnega kamna „nebotičniku" Udeloiil sc bo sani minister. Ob poeelu predsednika Pokojninskega zavoda goep. Vokoslava Vrtove« pri gosp. ministru za socialno politiko in narodno zdravje gosp. Nikoli Preki, je gospod minister obljubil, da bo sam prišel k blagoslovitvi in polaganju temeljnega kamna visoke zgradbe Pokojninskega zavoda ob Dunajski cesti in Gajevi ulici, ki bo v torek dne 28. I. m. ojKildne. Ob tej priliki bo oh U dopoldne ob navzočnosti gosp. ministra v slavnostni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in indr.Hrijo svečana seja uačelstva Pokojninskega zavoda. Našim pevcem Pevsko društvo >Ljuhl;ana< vabi vse, ki imajo zmožnost in veselje do petja, k temu zboru; sprejeti se morejo le taki. ki bi z vestnim sodelovanjem in točno udeležbo pevskih vaj mogli zagotoviti pri zbo.ru resiio in smotreno delo. Čas pristopa je do konca lega meseca in sicer ob ponedeljkih in četrtkih ob 20 v društvenih prosiorih v Ljudskem domu. Odbor. Kaj bo danes 7 Drama: Pravljica o rajski ptici. Red B. Opera: Vesela vojna. Red E. Narodna kavarna: Esperantsko predavanje g. Cecha. Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bahcvec, Kongresni trg: Mr. Ustar, Sv. Pelra ccsla 78 in Mr. Hočevar, SiSka VIL Đamshe zimshe plošče od 200 Din naprej, kakor tudi otroške v vseh velikostih od !!n. Din naprej, v veliki izbiri nudi F. 1. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29. Oglejte si naše izložbe! © Drugi večer prosvetnega tedna, ki se je vršil v torek 21. t. m. je zbral v Akademskem domu one činitelje, ki se zlasti zanimajo za kulturni, vzgojni in poučni film. Referent dr. R. Ložar je mojstrsko orisal razmerje med filmom in pravo umetnostjo. Pokazal je na velikansko moč filma, katerega dnevno obiskuje samo v Evropi nad en milijon ljudi. Tudi drugi referent g. B. Hrovat je podal jasno sliko o pomenu kulturnega in poučnega filma. Debata, ki je nato sledila, je podčrtala dejstvo, da se odgovorni činitelji premalo zanimajo za filmsko cenzuro zlasti za to kaj ie I dovoljeno mladini in kaj ne. Debata je pokazala tudi kako potrebna je publika, ki kritično presoja iilme. © Glavni slovenski slikarji je naslov predavanju, ki ga bo imel na prosvetnem večeru v jietek ob 8. zvečer g. insgr. Viklor Steska. Predavatelj nam daje poroštvo, da bo sleherni obiskovalec pridobil od tega večera. Poleg predavanja so številne skioptične slike, katere nam kažejo dela naših največjih slikarjev. Za to na ia večer posebno opozarjamo prijatelje lepe umetnosti. 0 »Ljubljana«:. Drevi ob osmih vaja mešanega zbora. Pridite prav vsi. Nove pevke in pevce sprejemamo do konca t. ni. — Pevovodja. 0 Profesorski družini rešeni Stanje 11 članov obeh profesorskih družin dr. ^tumm m dr. Gregorina, ki so se zastrupili z gobami, ee je izdatno izboljšalo in so bili po večini že vsi odpuščeni iz bolnišnice Le gospa dr. Sturmova še vedno loži o bolečinah v želodcu, upati pa je. da bo okrevala ludi ona 0 Oblastna strelska družina! V petek dne 24. I. m. ob 20 sobno streljanje v hotelu Lloyd — steklena dvorana. Za člane udeležba obvezna. Ljubitelje strelskega športa najvljudneje vabimo, da se udeleže streljanju. 0 Espcranto. Nocoj ob 20. bo v Narodni kavarni zelo zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o avstrijskih naravnih lepotah in mestih. Predava! bo g. C c c h v esperantskern jeziku. Predavanje bodo mogli zasledovati tudi neesjie-rantisti. Vabljeni espernntisti kakor tudi ostala javnost. kri naenkrat ves škorenj. Na pomoč je morala priti Pcčniku reševalna postaja, ki ga ej z avtom pre-peljala v bolnišnico. 0 V oko ga je sunil. Korbar Alojzij kleparski pomočnik je bil sprejet v bolnišnico, ker ga je. neki neprevidnež tako nerodno sunil z dežnikom v oko, da bi se mu bilo skoraj izlilo. V bolnišnici so Korbarju oko že toliko obvarovali, da deček ni več v nevarnosti, da bi zgubil vid. DR960 BORUPiCO. Ljubljana. Miklošičeva cesta 14/11. Vam nudi solidne in vseh cen damshe zimske plašče PRIDITE in oglejte si zalogo brezobvezno! 0 Pod vlak je hotela. 21 letna Rozalija P. iz Radeč je že dalj časa težko bolna za nevrastenijo. Včeraj, ob 7 zjutraj jo jo mati privedla na opazovalni oddelek ljubljanske bolnišnice. Tam pa je zaradi pomanjkanja prostora niso sprejeli. Rozalija je z materjo nato odšla, pol ure kasneje na se je hotela vreči na Dunajski cesti pod kamniški \l«k, ki odhaja ob 7.30 z glavnega kolodvora. Nesrečno dekle sta v zadnjem hipu zadržala železniški Čuvaj in jia stražnik, sicer bi se dekle ret ■vrglo pod vlak. Mati in brat sta nato odvedla ubogo dekle nazaj v Radeče. 0 Lov na cipe in naši ciparji. Mesec novem-se bliža, to je mesec, v katerem sc je pred vojno pričela na Kranjskem vsako leto lovska sezona na — cijse, dokler ni nekega lepega dne takratni deželni zbor vzel (s tozadevnim zakonom) tudi cip v zaščito. Od tedaj so se pa razmere spremenile in tudi lov na tiste malopoinenibne cipe je postal zopet jirost. Ali kaj, ko je tudi — cip vsako leto manj in jih ubogi ciparji na Barju in v Mestnem logu celo »lovsko sezono* komaj toliko nalove, di je z izkupičkom poplačan komaj klej! Ljubljančan so že od nekdaj radi jedli ne le žabe, ampak tudi cipe. ©Ni bil pijan. K notici, ki smo jo priobčili v Slovencu z dne 21. t. m. (»od naslovom Zbesnelec v reševalnem avtu« pripomnimo, dr ni bil France V. pijan in da ni dal prav nobenega povoda z« tepež. ki je nastal in med katerim ga je nekdo sunil z nožem v lice. Toliko resnici na ljubo, ker nočemo delati nikomur krivice. Kranj Društvo hišnih posestnikov v Kranju je imelo 20. t. m. svoj Vili. redni občni zbor. Poročal je predsednik pokrajinske zveze g. Frolich o delovanju zveze. Odbor je bil izvoljen sledeči: predsednik g. Gorjanc brane, podpredsednik g. Mayr R., tajnik in blagajnik g. Omersa V„ odborniki gg. Pavšler T., Rooss M., Race L.. Kokalj F.; pregl. računov gg. Majdič J. in Rakove R. Sklepi društva so sledeči: Stanovanjski odpovedni rok je enomesečni t. j. vsakega prvega v mcsecu. Podnajem je dovoljen le s privoljenjem hišnega gospodarja. Mestna občina se pozivlia, da napravi kanalizacijo od novozidanih stavb in to posebno v savskem in kokriškem predmestju. Ker je letošnji vihar napravil hišnim posestnikom veliko škodo, bo društvo zaprosilo za odpis zgradarine. Člani naj se javijo takoj društveni pisarni, t. j. pri tajniku g. V. Omersu". Obenem naj vsak član pri napovedi zgradarine v rubriki opomba javi svojo škode davčnemu oblastvu. Sklenilo se je zaprositi me-rodajne faktorje, da se dosežejo ugodnosti, katere po zakonu pripadajo letoviškim krajem. Dramatični odsek. Na splošno željo občinstva se ponavlja v nedeljo, dne 20. oktobra 1030. ob 4. popldne v dvorani Ljudskega Doma narodna igra z godbo in f>etjem »Prisega o polnoč b od Marice Komar.ove. Kamnik Društvo »Kamnik« priredi s sodelovanjem fantovske Marijine kongregaeije v nedeljo, dne 26. oktobra t. 1. ob 4 popoldne v Kamniškem domu Mladinsko akademijo, katere naj se gotovo udeleže prijatelji naše mladine in pa misijonske misli! — Vstopnice bodo v predprodaji v knjižnici Kamniškega doma v nedeljo 26. t. m. že od 10 dopoldne naprej. ZNATNO ZNIŽANE CENE DoleCe lene ne smejo piti vina ali piva, апфак OVOMALT na mleku za zajutrek in južino Vsled tega jiostane njihovo mleko boljše, bogatejše vitaminov ler Ijo imelo večjo redil I io Vrednost. Velika škatlja Din 56 — srednja Din 32'—, mala Din 16'—. žSLOVbNKCv, dne 23. oktobra 1930. Maribor Občinski proračun Kriti« рг1«ап|к1|а|. 11,717.702 Din. Primanjkljaj 11,717.702 Din o katerem smo i« poročali, ki »e delno krije s pokritjem 6,603.908 dinarjev, kar »mo včerai it poročali, se bo kril iz davščin in siceri 50% občinske doklade na vse direktne davke razen uslužbenskega s »kupnim finančnim efektom 2,900,000 Din, nadalje davek na vino (1.50 Din) na vinski moSt po 1 Din c-d litra bi znašal 1,900 000 Din. Davek na pivo od litra 1 Din v skupnem iznosu 800.000 Din. 2ganje in likerji 10 Din od hI in stopinje alkohola, finančni efekt 120.000 Din, šampaniec 25 Din od steklenice, finančni efekt 25.000 Din. 13% davščina od kosmatega donosa hiš 3,250,000 Din, kanalščina 60% od kosmatega donosa hiš 1,500.000 Din, davek na vozila, motocikle, avtomobile, kočije itd. 350.000 Din, prirastkarina 200.000 Din, davek na hotelske sobe 15%, fin. efekt 100.000 Din, pasji davek 70,000 Din, davek na prenos nepremičnin 150.000 Din. Tako, da ie dano kritje za 11,365.000 Din, končni pri-mankljaj bi bil torej 352.702 Din za katerega pa v smislu tozadevnega stališča mestnega knjigovodstva ne bo treba iskati nobenega izrednega kritja, ampak se bo ta primanjkljaj kril bržčas z reduciranjem gotovih postavk predlaganega proračuna. □ Sorazmerne najvišjo sodalDO-skrbstveno proračunsko postavko cd vseh mest dravske banovine vsebuje mariborski mestni proračun za 1. 1931. Za socialno «krbstvo predvideva 2,257.445 dinanjev, t. j. ena petina vseli poiiebščin, ki jih vsebuje novi proračun. Navajamo sledeče važnejše postavke: ubolne podpore 338.880 Din; hiral-ski stroški 262.800 Din; hrana oskrbovancem v uboinici 312.075; mestni mladinski dom 307.515; v penzijski fon za mestne delavce se na novo do-tira 40.000 Din ler znaša omenjeni ' skupno 160.000 Din: za zdravila in bolniške .jjbine za siromašne v smislu novega zakona .< rolnišnlcah in zdravstvenih občinah 200.000 Din. Razen tega predvidela novi proračun novo postavko za posvetovalnico za izbero poklicev znesek 2000 Din za pravovarstvene zadeve 10.000 Din. Obe postavki je kot prva v naši državi uvedla v svoj proračun mariborska mestna občina; tudi se je vnesla v sccialno-skrbslveni proračun za pomoč brezstanc.vanjcem vsota 10.000 Din. □ Smrtna kosa. Umrl ie v starosti 77 let upokojeni železničar Matej N i p i č , Tezno 50. Pogreb bo danes ob 16 iz mrtvašnice na magda-lensko pokopališče. Q Mali trg je bil včeraj srednje zaloržen in zaradi slabega vremena tudi srednje — obiskan. Kmetje so pripeljali jedva tri vozove krompirja, zelja in čebule ter dva voza jabolk. Tudi perutnine je bilo bolj malo. Pač pa je bilo silno veliko gob, ki so se prodajale v drugi in tretji vrsti. Ze-lenjadni trg p« je bil bjlj pičlo založen; razne vrste solate so se proda jale po 1—4 Din. Jabolka po 6—10, hruške po 8—14 Din. Lončene in lesene robe ie tudi bilo boli malo: prav bogata pa je bila izbera na stojnici Sloven-kega lovskega društva in na ribjem trgu. Prodirali so se: fazani 30—35, zajci 38—50. ščuke 20—25 smuče 30—50, sipe 45, škombri 45, tonine 40 ugore 40 in »karpani 40. □ Učiteljske stanarine io novi mestni proračun. Z ozirom na noš« včerajšnje poročilo o ob-einskr-ca proračunu za 1. 1931 dodajemo radi popolne jasnosti, da se za učiteljske stanarine predvideva seveda v njvem proračunu 370 000 Din. □ Prva popoldanska nedeljska predstava v tukajšn'em gledališču v letošnji sezoni bo v nedeljo dne 26. t. m. ob 15. Ponovi se Nušičeva zabavna šaloigra -Gospa uiinistrovka«. □ Ker sc ni hotel legitimirati. Na zatožni klopi je sedel včeraj 33 letni delavec brez premoženja in brez stalnega bivališča Jakob P., ker je dne 30. septembra t 1. v Pluju razžalil orožnika Mihaela Ostermana ko ga je le-ta pozval, da se legitimira, z besedami, ki si jih tu ne upamo ponatisniti. Zato je bil Jakob P. obsoien na 22 dni zapora in 60 Din globe oziroma v slučaju neizterljivosti še na en dan zapora. £] S podstrešja je paoel šest metrov globo':o 72 letni viničar Avgust Drozg iz Negove; zgodilo sc je to na posestvu I Krajnca pri Sv. Trojici » Slovenskih goricah. Pri padcu je zadobil občutne poškodbe na glavi, rokah in nogah; desno nogo si je pri padcu čisto zdrobil. Njegovo stan;e je zelo resna. □ Priznava. Za aretiranega četrtega člana vlomilske družbe Franca Rusa gre, pri katerem so našli dve zlati uri z zlato verižico ler nekaj sre-brnine. Izkazalo se je. da je Rus dne 2. t. m. vlomil v stanovanje pisarniškega ravnatelja Planin-ška v Aškerčevi ulici 3 ter odnesel dve zlati uri v vrednosti 2800 Din. 50—60 avstrijskih kron, raznih čeških in avstrijskih vredncslnic ter denarnico s 500 brazilijanskimi reisi. Zanimivo je, pisarniški ravnatelj g. Plauinšek sploh ni vedel, da se je bil izvršen vlom. ker ni šel glrdat v miznico, v katero je tilo vlomljeno, ampak je prišlo šele po Rusovem priznanju vse ua dan. Razen tega ie Rus tudi priznal svp;e sodelovanje pri nedavnem vlomu v stanovanjske prostore krovnega mo'slra Benka v Aškerčevi ulici. Značilno ie, kako opisuje Rus vlom v stanovanje pisarniškega ravnatelja Planinska: »šel sem mimo, vide! sem, da je okno odprto ter se kar vzpel v sobo « Q Dokazi surovosti... Zvanifrnika drž. žel. Hermana Mohorka iz Tezna so v Rač em počakali v zasedi neznani možanci ler navalili nanj z noži. Mohorko je zadobil ranitve z noži v levo roko s katero se je skušal ubran:ti pred zamahi. Težko ranjenega so prepeljali v tuka šnjo splošno bolnišnico. □ Sposobne ljudi za kolportažo spre memo; Oglasiti se je v upravi na Koroški cesl1. 1. ~ Brez sledu... ie izginila 65 letna hišnica Ana Šeniga iz Koroške ulice; pred dvema dnevoma je odšla od doma ter se odtlej ni več vrnila. Je majhne postave, bolj debelega obraza, na glavi ima črno ruto. Obstoja bojazen, da se jc Semgovi kaj pripetilo. □ Pri delu se ie poneirečil 52 letni posestnik Anton Januš iz Partinj; pri razkladanju sodov je prišel tako nesrečno z desnico med steno m sod, da mu jo je radi silnega pritiska dobesedno zmrcvarilo. Janula so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. ХСЧП ir □ Za mokro vreme samo KARO-CEVLJt. Maribor, Koroška 19. Ce lie G Pređprodaja vstopnic za reprizo Finžear-Jeve Naše krvk, ki bo v soboto dne 25. t m. ob osmih zvečer v novi gledališki dvorani Ljudske posojilnice, je v Slomškovi tiskovni zadrugi v Pre-Sen-novi ulici. ... . ,v , d Na celjski drt. realni gimnaziji je pričeta poučevati srbohrvaščino gdč. Ljuba C a kovic, suplemtka, doma iz Belgrada. posestnika Karla Svobodo. Pokopali so ga v sobo to. N. v m, p.! 6 Od loge do zlomljene noge. Da nogobac ni bogve kako visoko duhovno vzgojno sredstvo, vemo, da pa je ludi fizično včasi lahko škodljiv, smo videli v nedeljo. Mariborčani in Ptujčani so igrali. In ravno pri provincialnih tekmah pride ; navadno lokalni patriotizem najbolj do izraza. Neki j igralec se je menda kar od zgoraj doli pognal na soigralca Tegarja Ivana, ključavničarskega pomočnika v Pluju. Tegar je padel - z zlomljeno desno nogo. Prepeljali so g« v ptujsko bolnišnico. Lepo igrani nogomet odobravamo; če pa je surovost tudi šport, pa zelo dvomimo. Oddaja prevoza pošte. Po odloku dravvke direkcije poŠte in telegrafa v Ljubljani s« s 16. novembrom t. 1. odda za 1 leto v zakup prevoa pošte na progi Ptuj—Sv. Lovrenc-Ptujek« gora—Makole —PoJjčane. Javna uelna pogajanja se bodo vršila 29. oktobra v pisarni občine Makole. Podrobnosti se zvedo pri občinah in poštah v območju te proge. Tržič Premestitve. Gdč. učiteljica Josipina Grom, ki je bik pred čaeom nastavljena na novo šolo v Lom, se te dni vrne nazaj v Tržič. Na njeno mesto ! odide iz Tržiča go«p. učitelj P. K o m p o š. Pa menda tudi eamo začasno. Liutomer Preteklo nedeljo pa je L ulomer kar zaživel od prireditev. Predpoldne je dekliška Marijina družba imela svoje slavlje: blagoslovitev nove zastave. Obred blagoslovitve s slovesno pridigo in mašo je opravil g. kanonik Franc Časi iz Maribora, ob asistenci številne duhovščine. Nova zastava Marijine družbe je ročno delo ge. Sonnen-waldove iz Ljutomera. Vsa čast umetnici. To je njena tretja zastava. Takoj po pozni sv. maši se je v Katoliškem domu vršilo zborovanje dekanijskih in sosednih Mari'inih družb. — Popoldne smo pa imeli kar dve odrski prireditvi. V sokolski dvorani sta nastopila violinski virtuoz Karlo Rupel in koncertni pevec-basist Marijan Rus iz Ljubljane. Kar zaživeli smo ob glasovih, katere je virtuoz Rupel izvabljal iz svoje vijoline in ob mogočnem ba su g. Rusa. Pri klav;r|u ju je spremljal Mari.an Lipoviek. Umetnost se ie za trenutek ustavila v Ljutomeru. — V Katoliškem domu pa je Prosvetno društvo ponovilo igro »Zaklad«. Poiar. Preteklo nedeljo je nastal požar v Ivanjkovdh pri Vebru. Preša je zgorela do tal kljub požrtvovalnosti domačih in sosednih gasilcev. Mošt so rešili, enako stanovanjsko poslopje. Daviea »e je pojavila med Ijudskošolsko mladino v okolici Ljutomera, največ nn Stari cesli, Podgradju. Kumerski grabi in v predelih proli Svetinjam Smrtnih slučajev dosedaj ni bilo. Nov zdravnik, gc^p. dr. Bernard Jirku. se je le dni nastanil v našem mestu. Dr. Jirku je obenem tudi zobozdravnik. Prihaja iz Slovenjgradca. Po rodu j« Čehoslovak. Na seji občinskega kmetijskega odboru ljutomerskega. Ine 19. oktobra t. 1., se je sklenilo ustanoviti živinorejsko selekcijeko društvo. Pečalo se bo v prvi Vrsti z govedorejo. V teku 14 dni se skliče ustanovni občni zbor. Kiosk za prodajo tobaka ua Glavnem trgu v Ljutomeru se že grudi. To bo lična osmerokotna zidana stavba, la«1 invalidu Mavriča iz Stare reste. Zaključek prikrojevalnege taiaja se je vršil preteklo soboto. Tečaj je pri-edila obrtna zadruga v Ljutomeru za krojače m šivilje. Udeležili so se ga iz celega Murskega polja. Teča- je vodil pri-krojevalni učitelj g Knaflič iz Ljubl;ane Vršil se ie v Katoliškem domu. Traja! je osem tednov. Lahkomišl.ienost se maščuje. Ako pri nakupu mila za kopanje nc zahtevate iz-rečno Paracelsus lahko milo za otroke, tedaj škodujete zdravju svojega otroka Tudi zn sebe kupite samo Paracelsus lilijino mlečno milo, pa bo Vaša koža nežna kakor otrokova. • Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parlumerijah - Paracelsus k. d., Zagreb 3 Ponikva Poročilu se je gdč. Jusiina Vrečko iz Hotiinj s Stankom Gobec, ključ, mojstrom v Mariboru. Da bi bilo srečno! Razne veselice in prireditve so srečno minule. Sedaj tuhtamo, kako bi pretolkli zimski dolgčas. Režiser Jože si lomi glavo noč in dan. V soboto preti sv. Martinom bo i>ri nos velik sej cm. Kupci in produ jalci pridejo od blizu in daleč, saj pa je Ponikva nekako križišče raznih cest. na katerih se vrši živahen pronici. Torej pridite! V nedeljo )к> sv. Martinu je tudi cerkveno žegnanje ali patrocinij. Naša šola si je nabavila rad'o. Izvrstna livi-sel! Upamo. omo tudi Pojdite takoj k svojemu trgovcu, da Vam da karto za sodelovanje pri nagradni nalogi in točne pogoje! Šport in (Ob kongresu sjiortnih zvez v Zagrebu.) Rimske toplice Primorci. V tukajšnjo okolico so sc začeli pridno naseljevati Primorcu. V kratkem času so prišle sem kar tri družine. Kupili so posestvu, dva na Lukovei in eden v Pončenu. Leseni most. Odbor za gradnjo mostu v Šmarjeti je že razpadajoči most z« silo zopet popravil. Nabavili so nove trnme. katere so privili kar povrhu starih, že strohnelih. Popravili so tudi ograjo, ter nekaj starih mostuit zamenjali / novimi. Želeli bi. da bi most toliko popravili, da bi bil sposoben tudi za prevoz. ZIMSKE OBLEKE raglane. suknje, trenchcoate in usnjate suknjiče kupit«1 nnie«neje pri Konfekcijski industriji JOSIP IVANClC, LJUBLJANA, Dunajska cesta » Pametno gospodarstvo zahteva lako: gradimo stadione in plavalnice, gojimo zdrav šport in čez desetletja, ko bo vsak državljan gojil telesne vaje, ne bodo bolnišnice prenajiolnjene. Zdrav rod bo rasel na sjiortnih igriščih — tak, ki bo delazmožen. ki bo imel dejavnosti in veseija kakor pri igrah in tekmah, tako tudi v izvrševanju stanovskih dolžnosti. Naravnost presenetljive so nemške statistike, ki kažejo, Itako se je ljudsko zdravje dvignilo v okrajih, kjer je postal šport popularen, ln prav tako presenetljive so žrtve raznih držav, ki jih dajejo za šport. Milijonske I>odpore se delijo, grade se stadioni, v Berlinu, v Rimu iu v Moskvi ze najdete visoke športne šole — prav jk> vzorih starih grških gimnazij. Državniki so spoznali ogromen jiomen športne vzgoje za ljudstvo. Človek se zaveda odgovornosti za svoje zdravje in za svojo delazmožnoet pred Bogom in pred družbo. So pa tudi taki, ki se tega ne zavedajo in zato je treba zakonov, tudi zakonitega pritiska. Treba je zakonov, ki bodo poskrbeli zu telesno vzgojo mladine, zakonov, s katerimi bodo občine pri mora ne gradili igrišča. Pametno gospodarstvo zahteva tako. zakaj bolje je skrbeti, da se narod okrepi, da se bolezni čimbolj preprečijo, kakor pa dopustiti, da rasa propada. da se bolnišnice polnijo. Stari Grki »o to vedeli, zato so si ustvarili zakone, ki so prisilili mladino, da je dolga leia hodila v šole, kjer je bila poglavitna stvar telesna vzgoja. Platon, ki ga toliko cenimo, je jiostavil zahtevo po dnevni telovadni uri. On je tudi zahteval, da mora imeti vsaka šola telovadnico in igrišče na prostem. Vse to. kar se danes godi, ni torej nič novega Razumljivo je, da se Nemci borijo za dnevno telovadno uro v šolah, da imajo Avstrijci pel tedenskih telovadnih ur. da je pri Madjarih spori do 21. leta obvezen, da na grških univerzah ni pripuščen p izpitom, kdor ne dokaže, da je pose-cal športne vaje. Nemci so hoteli izpeljati tudi zakon o gradnji športnih igrišč. Vsaka občina bi morala postaviti toliko uporabnih spoitnih naprav. da bi prišli na vsakega prebivalca vsaj 8 kv. m. Tako bi morala n. pr. ljubljanska občina skrbeti, da ,ie v mestu skupno 8 X 70.000. to je 210.000 kv. m športnih naprav ali ca. 21 nogometnih prostorov. Dasi še ni v Nemčiji tozadevnega zakonitega pritiska, vendar so že mnoga tnesta svojo dolžnost izpopolnila, mnoga so storila celo več. V Brandenburgu n. pr. pride na osebo 5.59 kv. m. v Bremenu 4.52. v Rostocku 4.58. Te številke so dokaz, da zahtevani minimum ln prevelik. Kdor je zasledoval športne dogodke v Franciji. Italiji, v Nemčiji in v drugih državah, je povsod zasledil nove impulze od strani države. Nemčiji! ima sijajno organiziran državni odbor za telesne vaje. Francija je dobila svojega državnega tajnika zu šport (pravijo inu minister za šport), v Italiji ]>a ima športno propagandno dolžnost generalni tajnik fašistovske stranke. Tudi naši sosedje se hočejo uveljaviti. Albanija n. pr. ima italijanske organizatorje za spori. In če pridete na berlinsko visoko šolo za telesne vaje, tedaj najdete tam državne štipendiste iz Bolgarske, Turčije in Albanije, ki bodo pozneje organizatorji športa v svojih domovinah. Spričo vsega tega razmaha .ie pozdraviti misel koncentracije jugoslov. športnih sil. Ne zato, da ne bomo zaostajali za sosedi, temveč, ker so pri nas iste potrebe. Tudi mi rabimo ver spona v ljudskih, srednjih in visokih šolah, tudi mi rabimo visoko šolo za telesne vaje. zakon м telesno vzgojo. O vsem tem jc razpravljal I. kongres jugoslov športnih iver. ki se je vršil te dni v Zagrebu. Kongresu so »e udeležile vse športne zveze, ki so včlanjene v centralni zvezi sj>ortuih zve*. Navzoči so bili tudi odlični zastopniki: visokegi )>okrovitelja športa Nj. Vel. kralja je zastopal ge-neral A. Stojšič, ministra vojske iu mornarice j* zastopal general D. Belimarković. ministra za narodno zdravje in socialno politiko dr. B. Aitinannl ministra trgovine in industrije načelnik g. Mul. Navzoč je bil ludi ban dr. J. Ailovič, mestni župan dr. S. Srkulj. dalje zastopnik jugoslov. oliin-pijskege odbora dr. f". Bučar, zastopniki Sokola kraljevine Jugoslavije, zagrebškega higienskega zavoda, zdravniške organizacije in zveze telovadnih učiteljev. Kongree je otvoril predsednik pripiavljal-nega odbora g. dr. S. Hadži. ki je v izčrpnem govoru orisal važnost koncentracije športnih sil v eno samo zvezo športnih zvez. Za njim je |iozdra-vil kongres g. ban dr. Silovič in v imenu mesta Zagreba župan dr. Srkulj. Oba govorniku sta i»o-kazala veliko uinevanje za idejo športa in sta bila burno pozdravljena. Podana so bila razna poročila, iz katerih posnemamo, da je do danes včlanjenih v jugoslov. zvezi športnih zvez 11 športnih zvez, ki štejejo 17.093 tekmovalcev in 07.850 članov. Posamezne komisije so proučile svoja vprašanja in so na kongresu j>odale kratke izjave. Resolucija o zakonu za telesno vzgojo govori o potrebi tega zakona iu daje migljaje, kako naj bi država podpirala športni jiokret potom šol, jiotom gradnje športnih prostorov, s skrbstvom za dobro izšolane športne učitelji, z oproščanjein taks pri 8i>ortnih prireditvah, z denarnimi podporami itd. Na kongresu je bi! izvoljen nov upravni odbor zveze športnih zvez, kateremu načeluje dr. S. Hadži. Iskreno želimo, da bi mogel novi odbor s pomočjo vlade pripravljati boljšo pol jugoslov. športnemu gibanju. Telesna vzgoja naj postane tudi pri nas — poleg verske in narodne — sestavni del državljanske vzgoje! SK Grafiku poziva člane smuške sekcije na sestanek, ki se vrši v petek dne 24. I. ni. v društvenih prostorih ob 19. uri. Radi važnosti sestanka udeležba za vsakega člana obvezna. — Ob 18 seja UO, katere se nuj sigurno udeleži načelnik smuške sekcije. — Odbor. Mariborska ziuukosportna zveza. V soboto dne 25. t. m. ob 15 se vrše v igralni sobi holela Orel v Mariboru sodniški izpili za vse prijavljene kandidate. — V soboto ob 21 se vrši v Mariboru, v lovski sobi holela Orel — 1. občili zbor >Maribor-eke zimskosportne podzvze . Pokaže naj sad in plod enoletnega dela za razvoj in napredek zimskega sjiortu v okolišu naše podzveze. A istočasno naj podaja smernice za bodoče delovanje. Pozivamo vse člane, da pošljejo svoje delegate na ta prvi občni zbor. s ined ostalim članstvom pa naj agilirajo, da se tint i to udeleži lega občnega zbora ler uživi v delo jiodzveze. — Tajnik MZSP. Nogomet v tujini Ogrski prvenstveni boj je letos izredno hud. V vodstvu so vedno kake spremembe. Po zadnji prvenstveni nedelji nam nudi tabela slc-defo sliko: I. Ifungurin (9 točk); 2. Ujposl (4 točk); III. okraj (" točk); 4. in 5. Ferencvaros. Sabaria (ix> b točk); t>. in 7. Bastva. Boo*kuv (po 5 točk); 8. V a su s (4 točke): 9. Nemzeti (3 točke); to., ti. in 12. Kispe--t. Pecs-Bur«nya in Ofncr (pof 2 točki). Pridobivajte novih naročnikovi Islandska žena >Moije morajo delali, in žene morajo de-l:\1i in jokati« na Islandiji. Ta vtis dobi človek, če obišče to deželo. Povprečno utone letno (>0 mož pri ribolovu na visokem morju, strašen tribut za tako majhen narod, ki šteje samo 115.000 duš. Posledica toga je, da je razmerje /en do mož 1051 : 1000. Otok je skoro tako velik kakor Anglija, vendar pa je samo petina dežele pripravljena za prebivanje ljudi. Med 12 člani islandskega parlamenta jo samo ena žena. \ industriji* je zaposlenih okrog 000 žen in te imajo lastna strokovna društva, ki jih vodijo zone same. Glavno opravilo /en je čiščenje rib, katere nalove njihovi Voditelj kniotske sirankc na Finskem. Kosola. jo pozval vse strankine pristaše na pohod na llol-singsfors. Finska vlada namerava izdati proti Ko-soln ?a por no povelje, N4 sc ne Ivi sam prostovoljno lavil na policiji. možje .Ji arktičnih obrežjih tja gori do Nove Fundlandije. Labradorja in Grenlandije. Delo se v rši v presledkih, kakršen je letni čas. Pomladi ali jeseni na Islandiji ni. tam imajo samo zelo kratko poletje m zelo dolgo zimo. .le pač dežela polnočnega solnca tekom dveh mesecev na leto. Težko je življenje \ tej deželi zn moža, ženo in živino. Samo v Reykjaviku, glavnem' mestu, je življenje v primeri s podobnim mestom 26.000 prebivalcev na Angleškem še precej ugodno. Tam ni nobenih velikih razlik: ni zelo bogatih in tudi ne zelo revnih ljudi. Islandija nima nobene armade, nobenega brodovja, in samo SO policistov. Nima železnic, nobenih gozdov, zelo malo cvetlic, nobenega žita. nobenega sadja. Na Islandiji ni premoga, poslužujejo se pa vodo vročih vrelcev. V hiše so napeljane cevi, po katerih se pretaka vroča vodu, ki ogreva stanovanja. Zanimivo je, kako ženske kuhajo jajca. Zaprto posodo, v kateri so jajcu, vtaknejo v vročo mlako, rije voda ima 07 stopinj vročine. Testo dajo v pločevinasto posodo, jo zapro in zakopljejo v vroč pesek blizu vrelca. V približno dvajsetih urah je kruh pečen. Islandija je dežela velikih rek, polnih lososov in postrvi, s snegom kritih gora in vulkanskih žrel. Ker nimajo kamna, ki bi bil pripraven za zidavo hiš. ampak samo kamenje, ki je zelo lahko in luknjičasto. kakor žlindra iz plavža, grade hiše iz malte in lesa, videti pa je se veliko hiš iz prsti, posebno v notranjosti dežele. Dobro oblečena islandska žena nosi na glavi majhno črno čepico, od katere visi dolg čop. Lase majo spletene v dve kiti, ki sta skriti pod čepico. Pod ovratnikom bele odprte Muze nosijo velik svilen šal, ki je spredaj lepo zavezan. Z zlatom in srebrom okrašeni bar-žunnsti opločnik drži skupaj pod svilenim šalom močna verižica. Lep svilen predpasnik, španski šal in redek pajčolan zadostujejo, da postane iz islandske žene prava evropska dama. Oplečnik je pogosto zelo dragocen. Ce so okraski in verižica i/, zlata, stane okrog 200 funtov šterlingov (okrog (55.000 Din) in g:i hranijo kot dragoceno dedščino. Profesor Marcuse f Te dni je umrl v Berlinu znani astronom profesor Adolf Marcuse v starosti 70 let. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala velika množica njegovih znanstvenih tovarišev, ki so z njim izgubili \ neteča SOtičenj.ika. Profesor Marcuse sc bavil posebno s problemi astrofizike. Poleg mnogih znanstv. razprav jc izdal tudi več poljudnih knjig o astronomiji. Kot mlad asistent sc jc profesor Marcuse udeležil takozvane Venus-ekspedicijc v So verni Ameriki. Ta ekspcdicija je imela nalogo, opazovati profil Venere na solnčni obli in ga tudi izračunati. Dalj časa je bil profesor Marcuse tudi v znanem ruskem observatoriju v Pulkovu. kjer sc je zlasti bavil s fizikalično kakovostjo planetov. Pozneje je izdal razne razprave o obliki in velikosti zemeljske oble. Številne njegove razprave so precej pripomogle k razrešitvi mnogih zapletenih vprašanj astronomije. Vergilova proslava italijanske vlade n« Kapilolu v Rimu. Proslave se je udeležil tudi kralj Viktor Emanuel (X) in diplomatski zbor. Francoski predsednik DoiiiiicrKue v Maroku. ročanekih rodov slovesno sprejeli v pristaniškem sredi v Prezvesi pes Neki romunski blagajnik je pri tvrdki, kjer je bil nameščen, poneveril 150.000 lejev in jo popihal brez sledu. Njegov /.vesti pes Robo je tulil noč in dan za svojim gospodarjem. To je zvito izkoristila policija, da bi našla pobeglega blagajnika. Res je pes sledil svojega gospodarja toliko časa. da ga je naposled našel v nekem liolelu v .!assyju. Tam je sedel njegov gospodar v jedilnici in se ravno ma&til z obilno večerjo. Svidenje gospodarja in psa je bilo prisrčno, toda zelo kratico, zakaj za petami zvestega psa je bila policija, ki ju je hitro ločila. Gospodar je v zaporu, kjer premišljuje o preveliki zvestobi svojega psa, tega pa namerava policija vzgojiti za policijskega psa. Ustreljeni pisatelj V listu »La Russic opprimec«, ki ga izdajata v Parizu Aleksander kerenski in Vladimir I Senzinov, sc nahaja sledeče zanimivo poročilo: V Mcskvi igrajo sedaj dva gledališka ko-I mada, in sicer Inženjer Bjelajev« in »Klub ča-i stitih mož>. Sovjetska gledališka kritika se zelo pohvalno izraža o teh dveli komadih, češ, da j krepko udarjata po malomeščanskem mišljenju in po birokraciji. Poleg tega tudi, da je delo naperjeno proti sabotaži. »Pravda« piše: >Za-stor pade, občinstvo ploska in čujejo se klici: Pesnik, pesnik!, toda ta se ne pokaže, ker ga ni pri predstavi V resnici pisatelja ni bilo pri krstni predstavi njegovih del, le da boljševiški list ni še dostavil, da pisatelja sploh ni več na svetu, torej je že umrl. Kajti pet dni pred krstno predstavo njegovih del so ga v neki kleti GPU ustrelili skupno s še 47 drugimi osebami, ki so bile obtožene sabotaže. Pisatelj teh dveh komadov je Rubinstein in je bil uradnik pri državni ribiški organizaciji. Anallabetizem na svetu Vsako leto izda >Bureau of Education« poročilo o nepismenosti. V zadnjih 50 letih se je v Združenih državah Sev. Amerike zmanjšala nepismenost za 14 odstotkov. Leta 1870 je bilo še 20 odstotkov ljudi nepismenih, leta 1920 pa samo še 6 odstotkov. V nekaterih manjših evropskih državah, ki so bile dolgo nezavisne, ni skoro nobenega analfabeta, na primer v Danski, Švedski in Norveški. Pri treh velikih narodih, Kitajcih, Rusih in Turkih, ki imajo skupno nad 500 milijonov prebivalcev, so vlade nedavno uvedle brezplačen pouk. Kitajski pokret gre za tem, da Predsednika francosko republike so glavarji ma-mestu Rabatu. Predsednika vidimo nn sliki v traku. \ izgine klasični kitajski jezik in da se uvede >Pej-hua« kot književni jezik, ("e se bo sedaj 300 milijonov Kitajcev naučilo citati, se bo nepismenost na vsem svetu zmanjšala za tretjino. Nn Japonskem hodi v šolo sedaj 00 odstotkov otrok, dočim jih je hodilo v pricelku tega stoletja le 31 odstotkov. Na Filipinih in v Porto Ricu jc bilo pred letom 1000 ljudi, ki so znali brati in pisati, silno malo. Leta 1000 pa je Unija to zadevo vzela energično v roke in kmalu znižala nepismenost na 30 odstotkov. Radio Programi Kadio-Liublfana t Četrtek, 23. oktobra. 12.15 Plošče (uverture, ruska glasba), 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, radio tetka. 18.00 Kuharjev šramel kvartet. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Jože Bohinec: Geogra-fiia domače zemlje. 20.00 Pero llorn: Vzgoja otrok. 20.30 Koncert radio kvarteta (gg. Jeraj, Bravni-čar, Feršnik in Eržen; vmes igra g. Stanko na harmoniko. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 G. Stanko igra na harmoniko. Petek, 24. oklobra: 12.15 Plošče (opera »Sevilski brivec«; slovanska glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18 Radio orkester, flavta sok). 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.00 Drago Ulaga: Gimnastika. 20.30 II. sonatni večer (prof. Jeraj, violina, dr. Svara, klavir). 21.30 Plošče. 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Petek, 24. oktobra: Belgrad: 17.05 Narodne na harmoniko. 17.30 Tamburaški vartet. 20.00 Narodne. 20.30 Koncert komorne glasbe (Mozart, Beethoven). 21.30 »Dva svežnja ključev«, komedija. 22.45 Večerni koncert Radio-kvarteta. Budapest: 16.00 Odkritje spomeni-kka sv. Emeriku. 17.00 Koncert opernega orkestra. 21.00 Koncert ciganskega orkestra. Milan: 12.15 glasba. 20.40 Simfonični koncert. Praga: 21.30 Ljud: ska glasba. 22.20 Modema glasba. Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 16.45 Mladinska ura. 17.30 Večerni koncert. 20.00 Večerna glasba. 20.50 Ludvvig Thoma in njgova dela. Rim: 13.30 Radio-kvintet. 17.00 Orkestralni koncert. 20.35 Prenos operete. Berlin: 17.35 Koncert zabavne glasbe. 21.10 Koncert (Rich. Viagner). Katovice: 12.10 Plošče. 16.10 Mladinska ura. 17.45 Ljudski koncert. 20.15 Simfonični koncert. Toulouse: 17.00 Jazz-orkester. 18.30 Plesna glasba. 18.55 Simfonični koncert. 20.00 Argentinski orkester. 21.00 Koncerti. Mor. Ostrava: 11.00 Plošče. 13.30 Prenos iz Prage. 18.00 Koralni koncert( plošče). 21.00 Koncert. 22.20 Moderna glasba. Leipzig: 12.00 Plošče. 16.30 Koncert. 19.30 Plesna glasba. 21.30 Moderna glasba, nato zabavni koncert. jtui .g «/>■■; »ли аЛ^О Q tO — > 3--- i^r^ČčcČ " oS- ie <5.2 oNoS tJ-'SŽ -o "toO . -čf- "s o ■3 ■s-Stično j.s J.i p toča • "O »-*o •• t — es^s* £ S . JC Jr" "s s t 1И«Ј<б IS fSSj I - » ~ —Z: «* > • »33 " — > ■ c« Pl B wr » o ° I 1 i I Ž* teti** fi CO ... Moj stari prijatelj... Morda lahko pomaga rešiti nevarnost.« Teh malo besed je bilo dovolj, da so zagotovile Amoriknncu sprejem, ki je bil za spoznanje prisrč-nejši kakor običajna angleška gostoljubnost. Dr. Giosin je predvsem posvetil svojo pozornost gospodarici jahte. V njeno začudenje je napeljal prav kmalu pogovor na take kraje in osebe, ki jih je bila spoznala kot pevka; pri tem pa ni omenil njenega prejšnjega poklica niti 7. bos od o. 1л(1у Diano je razgovor privlačil in jo vendar v notranjosti zopot odbijal. Čutila je pri vsakem stavku skrivnostno dvoumje in se vendar ni mogla otresti vpliva toga gosta. Notranji glas jo jo svaril, naj no pusti moža preblizu, in po neki noodoljivi sili je izustila istočasno prijazno povabilo v Maitland Castle. Vabilo, ki ga je nujno podpiral lord Maitland. Bilo mu je na tom, da ohrani zvezo s tem vplivnim Лшв-rikaneem. Dr. Giosin so jo zahvalil za vabilo. Sprejel ga je s pridržkom. Prej ima šo opraviti v Londonu. Potoin bo rad prišel v Maitland Castle. Vojna in vojna nevarnost ... zasmejal so je nad tom. Ameriško ljudstvo ne misli na to, da bi začelo vojno z britskimi so-rojaki. časopisno pričkanje še no pomeni vojne. I/ord Maitland so jo naravnost lotil zadeve. Ugrabitev zrakoplova jo baje povzročila razburjenje ame- riškega tiska. Ameriški listi menda trdijo, da so ga odpeljali Angleži. Ali je dogodek pojasnjen. Dr. Giosin je postal redkobeseden. Ugrabitev zrakoplova še ni docela pojasnjena. Nekatera opazovanja pa kažejo na neko sled. Tu vpričo toliko gostov ni maral več povedati. Toda lord Maitland je razumel, da mu ima Amerikanec med štirimi očmi marsikaj povedati, stvari, ki zahtevajo vsekakor največjo molčečnost. Zunaj so se nadaljevale tekme. Vmesna predstava jadrnikov je bila končana. Grof Robarts je na svojo žalost ugotovil nje konec, ne da bi bil mogel staviti. Mrtvo se je raztezala Solentska ravnina. Z urami v roki so čakali sodniki. Tn tedaj... V vrtincu je planilo liki riba iz vode, v hipu, ko je pomolilo iz vode, dvakrat močno zanihalo in zletelo kvišku. Pni potapljač je dospel na cilj. V zmislu tekmovalnih pogojev se je povzpel v višino dva tisoč metrov, se spustil potem plavajo navzdol in obstal mirno na vodi. Ko je še padal, se je dvignilo že drugo letalo iz vode v višave. V kratkih presledkih so sledili ostali tekmovalci. Naprave so prav malo zaostajale druga za drugo. Odločilne so bile sekunde, da je ena ladja iskala dlje kot druga čolnič na dnu. Vsakdo izmed gledalcev tu na jahti je razumel, da ima Anglija v teh potapljačih novo, učinkovito orožje. Te naprave morejo v isti meri napadati podmornice in letala. Po svoji volji si lahko izbirajo kraj boja nad vodo ali pod njo. Ivord Maitland je stal z dr. Glosinom pri oknu. ^Izvrstna iznajdba! Mislim, da bosfp imeli kaj poročati svojemu predsedniku.« Dr. Giosin se je vljudno nasmehnil. Načrti potapljačev so bili že zdavnaj v Washingtonu. >Nekaj drugega nas sedaj bolj skrbi.« Lord Maitland ga je vprašujoče pogledal. ■Dragi lord. ste kdaj že slišali kaj o telenerge-tični koncentraciji?« Lord Maitland se je ozrl tako prirodno osuplo, da je dr. Giosin uvidel, da lord res ne ve ničesar o tem. Če pa četrti lord britske admiralitete ničesar ne ve o tej stvari, potem je malone sigurno, da tega ne poznata tudi admiraliteta in angleška vlada ne. To se pa mora nedvomno ugotoviti, preden udari Cir Stonard. Zato je bil dr. Giosin tu v Angliji in zategadelj je spravil Cir Stonard že potegnjeni meč nazaj v nožnico. Ako pozna Anglija skrivnost Gerharda Bursfelda, potem Amerika ne sme napasti. V nasprotnem slučaju pa lahko udari in ima veliko izgleda na uspeh. Tekme so se bližale svojemu koncu. V tekmi za višinski polet si je pridobilo prvo nagrado vozilo, ki se je s pomočjo plinov, pridobljenih potom delovanja raket, dvignilo v višino 100 kilometrov. Toda tekmovalci za hitrostno nagrado so ostali daleč za ameri-kansko vrsto R. F. c. Potem je bilo tekmovanje pri kraju. Medtem ko so hitele ljudske množice v čolnih in po železnicah proti mestom, so se dvignile jahte v zrak. Indijski radža je plul naravnost proti himalajskemu gorovju. Jahta lorda Maitlanda je letela v Maitland Castle. Dr. Giosin se je vozil v vtu Sira Vernona v London. Prst je padala na krsto, v kateri so počivali zem-ski ostanki Glady Hartejeve. Njeno življenje je narahlo ugasnilo, kakor plamen v svetilki, ki ji zmanjka olja. Že mesece so pričakovali konca. Morda so ga pospešila vznemirjanja, ki jih je prinesla Silvestrova usoda v tiho hišo na Johnson Streetu. Stavbna delavnost v Ljubljani Letos za 68 milfoaoo novih etavb, lani samo za 45 miljonov Leto« opazujemo, da je stavbna dalavnott v Ljubljani znatnejša kakor lani. Gradilo se je in gradi znatno vei kakor lani. Predvsem moramo ugotoviti, da se je letos začelo graditi več novih velikih stavb. Tako oma-njamo, da s« ie letos začelo z zgradbo 8 novih stavb, katerih stavbeni stroiki so preračunani nad 1 mili. Din. Leta 1928 je bilo izdanih stavbnih dovoljeni le za 5 večjih zgradb, katerih stroiki za zgradbo so proračunani nad 1 milj. Skupno ]« predračunska vsota zu nove velike stavba naraatla od 10.1 milj. Din v 1. 1929 na 22.25 milj. Din v letu 1930. Največja stavba je bila Trgovski dom (ca. 2.5 mili. Din), nndalje mestne stavbe ob Vodovodni cesti (ca. 3 milj. Din). Letos pa gradi Pokojninski zavod (ca. 6 milj. Din), ga. Kambičeva (5 mili.), zavarovalnica Dunav (ca. 3 milj.), Hranilni in posojilni konzorcij (1.85 milj.) in Gralični dom (2.3 milj. Din). Pa ludi manjših hiš se letos gradi več, kajti statistika kaže, d» te bilo letos izdanih stavbnih dovoljenj za gradbe v preračunani vrednosti 45.3 milj. (brez velikih, milijonskih stavb), v 1. 1929 pa samo za 35.35 milj. Din. Skupno je znašala preračunana vrednost novih stavb v 1. 1930 67,568.000 Din, leta 1929 pa le Vpogled v finsko umetnost 43,408.000 Din. Iz teh številk jc razviden velik napredek stavbne delavnosti. Uspthi gradbene delavnosti so vidni tudi v povečanju napovedane kosmate hiSne najemščine, ki služi za podlago zgradarini. Narastla je od 49.5 milj. Din v 1. 1929 i na 58 milj. Din v 1. 1930. Večjega razmaha stavbne delavnosti je še pričakovuli zlasti v krajih, kjer bo šla nova ce»tna železnica. Stavbna delavnost drugod V »Novostih« z dne 20. sept. so navedeni tile podatki za 1930 (po vrednosti aovib stavb): Zagreb 148 milj. Din (1929 pa celih 186.5 mili. Din), Belgrad 140 milj. (1929 435 milj.), Ljubljana 35 mil), (netočno! gl. naše številke!), Spli* 80 milj., Sušak 13 milj., Zeinun 20 milj., Osijek 5 milj. in Sarajevo 44.5 milj. (1929 22 mili. Din). Po teh podatkih bi bila Ljubljana na 5. meitu, kar pa gotovo ni točno, saj so naše Številk* znatno vefcje. Razumljivo je tedaj, da teh ilevilk ne smemo .razen za Zagreb in Belgrad, imeti za točne Istočasno navajajo »Novosti« cene stavbnega materijala, iz katerih izha(a, da so najbolj ugcdn« cene v Zagrebu, nadalje v Ljubljani, v Belgradu, Sarajevu; visoke pa so cene na Sušaku (najvišje), nadalje v Osjeku, Somboru in Splitu. Naše zadružništvo lz jvoslovnega poročila Gluvnc zadružne zveze v naši državi za 1929 posnemamo, du je imela osrednju zveza 21 včlanjenih /vez (leta 1928 samo 17). lz statističnih pregledov je nadalje razvidno. d« je bilo na koncu 1. 1929. v naši državi 31 revizijskih zve* (lire/. gluvne zveze in gl. zadruge za kmet. kredit*), ki so imele 0327 člandc-zadrug. Te zadruge, sc razdele sledeče: kreditne 3.974 (Dravska ban. 475, od tega Za-družnu zveza v Ljubljani 317), nabavni', pre-dajne konzuinnc zadruge 1107 (Dr. ban. 98, Z. Z. 65). strojne 32 (Dr. ba.u. 27, L. /.. 26). mlekarske in tiira.rske 122 (Dr buli. 63 Z. Z. 37). živinorejske in paSniške zadrupe 78 (Dr. ban. 38. Z. Z. 32). vinarske in klefarske 48 (Dr. ban. 12. Z. Z. 9), ribarske 38 (Dalmacija), oljarske 16 (Dalmacija), obrtne in prod. 102 (Dr. ban. 44. Z. Z. 24), elektrarne 58 (Dr. ban. 57. Z. Z. 22), stavbne 76 (Dr. ban. 58. Z. L. 24), zdravstvene 47 (—), agrarne za jednice 480, razne 116 (Dr. ban. 34, Z. L. 20). skupno 6.294 zadrug (Dr. l>an. 970, L. L. 567). Bilančna \ sota "t zvez (vštevši gl. zadružno zvezo ju Osi. zvezo za kmet. kredit) jc dosegla 1.329.2 milj. Din. od česar od|>ade na slov. zadruge 225 milj. Din. Največjo bilančno vsoto ima Zadružna zveza 184.2 milj. nadalje, Zveza nabavi, zadrug dr/, uslužbencev 128.6 iu Gl. zveza srbskih kmet. zadrug 121. milj. lXn. Toda vpoštevati je, da bila lisi rajo vse izzven slovenske z\c/o še kavcije in garancije, kar pa ne -spada v bilanco (torej odpade 575 milj. in znaša čista bilančna vsota sumo 634.2 milj. Din). Za presojo moči posameznih zvez pa je gledati na lastna sredstva, ki znašajo pri vseli »vezeh 112.1 milj., vloge 297 milj. (Z. i. 180 milj.), menične obveznosti in reeskont 29.1 milj. ter upniki 298.5 milj. Din * Glav. zadruga ra kmetijski kredit ima včlanjenih 6 obl. zadrug: Belgrad. Čupriju, Za-jrt-Jj, Skopi je, Sarajevo iu Split. Obrtna banka h poročila gl ravn. banke Milana Drujričo jc ra/vidno, da jc imel« banka 30. sept. 1930 17.7 milj. razpoložljivih sredstev (1929 18.86 milj. I>in). Kreditov je bilo v prvih 9 ines. 1930 odobrenih 71.7 milj. Din (19J9 49.9 milj. Din). Ves plašnimi bunke je znuštil 30. sept. 104.4 milj. (lani 31. dec. 86.7). od tega v gl. centrali S3.H milj. Zadruge so imele: v tek. računu 16.8 milj., v reeekontu 6.2 milj., skupaj 22 odstotkov vsega plusnuina. Vloge so narasle pri centrali na 23.95. pri pl podružnici 6.4. skupaj od 27.66 na 32.4 milj. Din. Kur se tiče glavnice, so delničarji vplačali voč kakor je zna&al njih delež, pač pa je v zaostanku država. Glavnice je vplačala država 19 mili- delničarji pa 41.13 niilj.. razmerje med dr/avo in zasebnimi delničarji je 31.6% proti 69.4%. po zakonu na bi moralo biti razmerje 40 : 60. • , i Bruto dobiček za prvih 9 mes. jc dosegel evolo 4.7 milj. Din (lani v istem času samo 3.5 indij) Za 1930 bo znašala dividenda 14 Dni na delnico nekaj več kot 8% na vplačano glaviu- oo v primeri s 7% za 1929. • Društvo industrijcev in vclctrgiivct" v Ljub- S&ni se je s svojim tajništvom preselilo iz dose-anjih prostorov v Dalmatinovi ulici st. 7 v nove prostore v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica it. 27. Borza Dne 22. oklobra 1930. DENAR V tianaSnjern deviznem prometu so tečaji izkazovali nazadujoče tendenco. Zaključki so bili samo v devizah Curih in Praga, kateri )e dala Narodna banka, v deviz! Trat pa je bilo zakliu-jeno privatno blago. ... Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2272.50 bi- Berlin 134^50 bi, bruselj 787.40 b!.. Budimpešta 988 50 bi.. Curih 109-U0-1007.40 (1093.90), Dunaj 796.60 bi.. London 2,4.8-blago. Nev vork 50.33 bi, Pariz 221.59 b) V,g« lt!7 0(i-167.8'i (107 40), Trst 204.80.m80, (2( 5.90). Zagreb. Amsterdam 2270.50-227K.50. Berlin 1844-1347. Bruselj 787.40 bi.. Budimpešta 9S,-990, Curih 1094 40-1097,40, J'uimj .OSJ London 273.92-274.72. Newyprk rlz 220.59-222.59, Praga 107.06-1(37.80, Trst 294,4421—290.4421. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 5.3 milij. Din. Belgrad. Berlin 1344-1847, Curih 1 >94.40-1097.40, Dunaj 795.10-788 10 London 2,3.92-274 *"' Ne\\ vork 50.23-56.48, Pariz 220.59-822Ж Prnga 167 06—167.H11. Milan 204.25-296.25. Curih. Belgrad 9.1276, Amaterdam 207.45, /lene <1.075, Berlin 12274. Bruselj 7185 Hud -pošta 90.20, BukareSt 3.06125. Carigrad 2^44, Dunaj 7185, London 25.03. Madrid 54.25 Ne«york M4 975. Pariz 20 215, Praga 15.272o, Sohja8.78, Trst 26.905, Varšava 57 70. hopenhagen 137.80, Slockholm 138.30, Oslo 137 80 Hels.nPfnrs 12.9-o. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za driavne papirje je bila danes nekoliko slabejša in je vojna škoda lualno popu- stila, manjše je bilo nazadovanje pri dolarskih papirjih. Tudi begluške obveznice so bile zaključene po nižjih tečajih kakor vieraj. Bančni papirji beležijo znaten promet v delnicah Jugoban-ke. ki je bila zaključena po 77.50, 78 in 78.50. Nadalje je bila zaključena tudi Praštediona in Poljo-banka. Industrijski papirji beležijo znaten promet ! v delnicah Drave, ki se je učvrstila ua 235, kasneje pa popustila na 230. Zaključena je bila osje- , ška Šećerana po čvrstejšeni tečaju v primeri z včeraj. Trboveljska se je ponovno učvrstila na 375. Tudi Dubrovačka plovidba jc nadalje čvrsta in je. bila zaključevana po 402.50 iu 405. Ljubljana. 8% Bler. pos. 93 bi., 77Ž Bler. pos. 84 bL, Celjska 160 den.. Ljublj. kred. 122 d., Praštedioua 925 den.. Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den.. Stavbna 40 den., Ruše 280—800. Zagreb. Drž. pap.: invest. pos. 88.25 bi.. agrari 52.54, vojnu škoda 430—431.50, kaša 431.50 bi., 12. 480-432, srečke Rdeč. križa 52 bl„ 8% Bler. pos. 91.75—92.25 (92.25), 7% Bler. pos. 82.75- 88.875, 7% pos. Drž. hip. banke 81—82, 0% begi. obv. 72—72.50 (71.50). Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den.. Katolička 36 den., Poljo 56—56.50 (50). Kreditna 97 den, Union 192—195. Jugo 78-79 (77.50, 78.50, 78, 77.50), Lj. kred. 122 den, Medjunarodna 67 den., Narodna 8000-8100, Praštediona 924—926 (924), Etno 135 den. Srbska 18S—189. Zemaljska 129— 131. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 - 35, Gutt-m a nn 125—180, Slaveks 57 —60. Slavonija 200 d.. Našlce 1100 den. Danita 100 den.. Plvara Sar. 185-200, Drava 280 -230 (235, 230. 282). fceče-rana Osjek 298—800 (800). Nar. ml. 200 den.. Osj. ljev. 190 den, Brod. vag. 80 den . Union 120—140. Vevče 124 den, lsi* 40—40, Ragusea 403—107 (402-50, 405), Oceania 300 den, Jadr. plov. 560 den. Trboveljska 870-875 (375, 374, 375). Belgrad. Narodna banka 8000, 7r/r inv. pos. 87.50 (80). agrari 55. vojna Skoda 450—451.50 (880 kom.), 12. 455.50- 457.50 (7400 kom.), Tob. srečke 28. 8% Bler. pos. 97. 7% Bler. pos. 86— 87.50 (5000 dol.). 7% pos. Drž. hip. banke 81.50 —82.50. 0% begi. obv. 75. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.60, \Viener Bankverein 17.45, Creditanstalt 47.20, Escompteg. 59, Aussiger Chemiache 161, Mundus 149, Alpiue 20.25. Trboveljska 44.75, Levkam 8.92. Rima Mu-rany 79.10. Notariir drtavuih papirje* v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 82- 83. Newyork: H% Bler. pos. 90.50—92. 7% Bler pos. 81.50—83, 7% po». drž. hip. banke 79.25—81 Žitni fr? Danes javlja Budimpešta fcvrstejio tendenco, vendar pogled na tečajnico kaže. da je bil promet prav majhen. Pri nas je položaj ostal popolnoma neiipremenjen, nivnotako tudi cene V Ljubljani so notacije neizpremeniene. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Tendenca nestalna. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet majhen. Pšenica okt. 15—15.01, zaklj. 15—15.01, marec 16.10. zaklj. 16.10—16.11. maj 16.40—16.41, zaklj. 16.40—10.41. rž nmrec 9.45, zaklj. 9.45—9.46, koruza maj 12.33-12.40, zaklj. 12.31-12.33. tranzit ma.i 10.30—10.40. Les Povpraševanje je za smrekove deske 4 ni. 12—48 mm, za buk. pragove 2.20. 2.60 m, 27. 28. 29 cm, 16 17, 18 cm, zn buk hlode 2.20- 4.40 m, 50% L, za hrast, remeljne 50X50 mm, 0.43 mm. 80X80. za hrast, hlode 2.30 m prem. na sredi 19 —31 cm, 1 vag. hrast, plohov za sode od 40 mm dalje, za 300 m3 buk. parj. neobr. plohov, od 50 mm dalje, 2—4 m. od 26 cm dalje, zn 800 ma buk. nar plohov, 20. 38, (30. 70. 80, 100. 120. 150 m od 2 m dalje, od 18. oz. 26 27 cm dalje, za buk. frize 30. 35, 40, 45, 50 55, 60 cm, 5. 6, 7, 8 cm 27 mm. Hmelj Nlirnberg. 22. okl. as Danes je bile pripeljanih 100 bal. V prometu jih je bilo 60. Povpraševanje jc bilo zelo slabo. Plačalo »e je za srednji planinski hmelj 80—85. za hallertauski srednji in prve vrste 07—108. za vv iirteniberski 100 mark ш slo I, iz službenih objav Izpremembe v imeniku Zdravniške ubornice za Dravsko banovino. Dr. Pečnlk Karel \ Zagrebu in dr. Mat ko vi č Ivan v Čaleških toplicah sta bila črtana iz imenika Zdravniške zbornice za Dravsko baiiovino. Likvidacije. Obrtna kreditna zadruga, r. /.. z n. z. v Ljubljani: Zadružna opekarna, r. z. z o. z. v Ribnici. ___ Iz društvenega rivtienie Klub »Triglav« v Eelgradu ima svoj redni letni občni zbor na dan 25. oktobra t. 1. ob pol 9 v Lovski sobi hotela Imperi al t običajnim dnevnim redom Vabijo s» vsi člani ir pri atelji, da s« občnega zbora sigurno udeležijo. — Odbor. Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev je na občnem zboru dne 19. oklobra 1930 izvolilo sledeči odbon predsednik Koman Boris, podpredsednik Zoričič Aleksander, tajaik Pirnat Janko, blagajnik Oblak Janez, knjižničar Kunsteli Ignacij, čitalmčar Oražcm Ivan; revizorji: Buria Miha, Mate Franc ter Snoj Slavko.— Vsa ia»nt«r«sir»na кт-uštva nrosimo. da vMir'io to г.г znanje. JAKD -Danica« v Zagrebu ima v soboto 35. t. m. ob 20 občni »bor. Odbor por-iva v?e, posebno nov* člane, da se občnaga ibora sigurno udeleže. Zanimanje evropskega izobraženstva za kulturo Fincev (domorodnemu kmeiskerau iinskemu elementu je Švedska primes za zmerom neizbrisna) se je začelo širiti, odkar je la narod doiagel državno samostojnost. Zlasti je zbudila spk>ino pozornost linska moderna arhitektura, ki je v imenu Eliela Saarinana postala svetovna, Pa tudi glasbenik Sibelius in Akseli Kiwi, nesrečni in nesmrtni pisatelj finskega rodu, sta danes v svetu zelo ugledna pojava. — Daleč preko obzorja znanstvenih raziskovalcev sega sloves finskega narodnega epa Kalevala. Kljub pogostim, v raznih umetnostnih revijah izišlim informativnim člankom o finski upodabljajoči umetnosti, o kateri so poznavalci vsikdar govorili in pisali s posebno spoštljivostjo, evroprka javnost vse do zadnjega ni imela nobenega pravega pregleda finska likovne umetnosti. Tej potrebi v najlepšem pomenu pojma zadošča v nemščini izdana knjiga Johannesa 0hqui-sta: Neuera bildand« Kunst in Finnland. Eine Auswahl Abbildungen in Lichtdruck mit einleiten-dem Text. — Helsingfors, Akidemische Buchhand-lung, 1930. Knjiga, ki ja natisnjena v Malmoju v veliki osmerki na 194 siranth, vsebuje 46 strani uvoda in v ostalem lepo uspele reprodukcije pot znglavji: Slikarstvo, Kiparstvo, Eliel Saarinen (stavbarstvo) ter Nekaj portretov umetnikov. Predmet knjige je ponazoritev razvoja finske likovne umetnosti v poslednjih petdesetih letih v besedi in podobi, Dasi j« — kakor vse podobna publikacije — tudi Ohqui»tova knjiga do n«ka meje propagandnega značaja, ji je resnoba, s katero je avtor obdelal tvarino, sposobnost njegova v izražanju ter njegova stvarnost, vtisnila neokrnjen pečat strogo informativnega in s iirokiin obzorjem skrbno dograjenega, zato pa svojavratnega in presenetljivega dela. Ako primer.amo besedila raznih umetnostnih zgodovinariev, ki so svojo stvarno pozornost posvečali temu aH onemu znamenitemu finskemu umetniku, n. pr. Albertu Edelloldtu ali Akaaliju Gallćnu-Kallell, z čhqui*tovimi izvajanji v uvodu omenjene knjige, nam poslane jasno, da je avtor pisal strogo kiitično, z meriloni najširšega obzorja, brez vsakega lokalnega patriotizma. A posebna vrednost njegovega dela je v finem tolmačenju noliaajih intimnih potez posameznih umetnikov, ki more izvirati le iz nailemcljitejšega poznanja tvarine ne le v slrokovniaškem pogledu in v podrobnem obvladanju ter poznanju vseh pojav, marveč zlasti v pogledu značilnih zvez posameznikov s folklornim elementom in v ločni opredelitvi i ozirom na tuje, zlasti francoske in angleške vplive. Izbor umetnikov in njih del je tako organi-čen, da ne napravi vtisa na kup zriešene šare, marveč nudi vpogled v organični razvoj umetnostnega sveta, ki ima v sebi samoniklost in vse pogoje za napredek po vzorcu velikih evropskih kultur. s. š. Koncert ge. Novak-Cepičeve \ pondeljck. 20 t. ni., jc bil v filharmonič-ni dvorani koncert srednjesopranistko gospe .Marije Novak-Cepičeve. ki se nam jc prvič kot .umetnica predstavila z ui/.oin soIospe\ov s klu-virjem sunidh jii(roslo\anskih komponistov: La-jovic, Osterc, škerjanc. Gotovac, Ružič, Grgo-ševič. konjovič. Manojlovič jn Milojevič. Poleg tepa jc gospa Novakova izvajala tudi štiri še ncobiuvljene priredbe Vrazovih pesmi v obdelavi N. štritofu. Skueiiski program jc večinoma zelo znan razen Ostcrčevo priredbe štajerske >Dere sem jaz mali bia«. ki je dobila lvumorno obleko v 1 klavirju. Srbska uvtorj« sta napravila manj vtisa, od Hrvatov jc napravil močan efekt Gotovac (Tuge moje. Sjaj meseca), deloma Konjovič. slalbše se je s folklorjeiu uvedel Grgoševič (Slavonsko kolo), Roaenbcrg-Ružič pa nu tem. modernem programu ni bil neobhoduo potreben. krr je silil iz okvirju. Mritofove priredbe Vrazovih >Priša je cesarski |H>t<, llotli da AnjčikaPa kaj to more biti« iu Micka bi rada Jurka dobila«, so jako originalno prirejene kot prekoni|>oniruni solnspcvl s klavirjem. Melodija je k merska, spremljava |>a jo tolmači vsebinsko in čuvat veno. ji tvori hormonsko ozadje in je niotivično jako zrelo obravnana ter nam kaže .štrdtofa tudi kot izredno talentiranega komponista. Zlikaj tu ni šlo /a kako enostavno priredbo \ smislu hurtuonizacije, nego za ]K>viem samostojno umetnih,ko tvorbo, ■^koda. da nam Štritof doslej že ni ustvaril kaj I več, upujiuo pa, tla. џџ l»o šc le|x> uveliuvil tudi kot kouipouiM. Njegove priredbe bodo, kakor se čnje. kmalu izšle in bodo med najoriginal-nej^mi in med najlepšimi priredbami narod-uih \ \sej naši lozadevni literaturi. G<«-pa Novuk-Cepičevj je iinclu z obivkoni koncertu precej nesreče. Niti obilna reklama ne privlači več našepa materialističnega meščanstvu več v hraui umetnosti in umetnica je morala odnesti >Нк>ј Habe vtinke o interesu /a glusbo v Ljubljani, Pravna dvorana je morala nanjo tudi |>orazno vplivati in uakakor lie ver-janiem, da je to, kar smo o:l posi»e čuli, vse, kar sploh zmore. Žal. najbrže radi tega smo pogrešali neke toplote v njenem petju. Gofpa razpolaga z mehkim sopranom srednje in nižje lege, z dobro pevsko šolo, kateri je prof. Be. tetto dal viden pečat. Interpretira zelo smiselno in štedljivo in zna preračunati čas glavnega , poudarka \ kompoziciji in ga z vsemi dinamičnimi sredstvi naglusiti. Izgleda, da ima mnogo smisla /a moderno, pu bi bilo želeli, da nus stal-■ no seznanja z jnoderno rusko in nemško kompozicijo. katere sicer ne čujemo v solospevih nikoli. Baje iina tudi lep ruski moderen pro-| gram. Gotovo je, da smo ji bili navzoči vsi hva-i le/.ni za njeno petje in smo bili skoraj v zadregi. da nas je tako malo. Upajuio, da bo prihodnjič boljše, zakaj pevka sc je uveljavila !c- |к> ш častno. V. Dom in svet št. 7 France Koblur razpravlja v pravkar izšlem zvezku iDom« in sveta« na uvodnem mestu o vrednosti javnega dela. Njegova izvajanja sicer niso izčrpna, kakor bi bilo želeti z ozirom na dejstvo, da se je o tem vprašanju pri nas še prav malo pisalo, vendar nudi sestavek, ki je objavljen, prav točno in v osnovi nazorno oceno trojneca javnega udejstvovanja v človeški družbi: duhovnega, {tolitičnepa in gospodarskega. — uti vse. buje mnoge prednosti, tako v pesniškem pogledu, kakor v ]H>gledu tehnike v porabljanju simboličnih domislic, ki so hrbtenice Macajno-■vegu pripovedovanja. Manjka mn pa plastike v tenko in * posebnim čutom za niaJiso izvedeni dinamični črti. — E renče Bevk objavlja nadaljevanj, svoje povesti -Mrtvi se vra-čajo«. — Jože Pogačnik je prispeval refleksivno pesem »Zrelo poletje«. — Prav posebnega opozorilu jc vreden članek dr. E r. S t č 11: t a. — Slikar llarve? G r e g o r y Prushech-PeruŠek, opremljen / mnogimi reprodukcijami Pern-kovih del. Prikazan nam je umetnik »lovciiske krvi in ameriške zemlje, čigar sila ustvarjanja se uvršča po-Iiottno v veliko sta v bo nu u k I j e i iz iu o j i h • p v -mino v in 1 v a n Hribar: Moji spomini (K K.), angleški prevod Cankarjevega »H 1 a p o a Jerneja ( I i st), Dr « e i i e i j e preiojeuc Poljske (Tiue Dtbeliak). III. bizantoiošhi kongres v Atenah Pred tremi leti Je bilo na 11. bizantoloSkein kongre.-u v Belgradu določeno, tla se vrsi prihodnji, t. j. tretji kongres v Atenah tb priliki praznovanja stoleiuice grške samostojnosti. Illzanlolo-ški kongresi imajo emlnentno znanstveni značaj in sodelujejo pri njih »vetovni učenjaki. V sodobnem, s politiko ]>opolnoma prežetem času. učinkuje lak kongres kot oaza, kajti ravno prava globoka veda tvori najsigurnejšo podlago za mednarodni mir. V krasni antični avli atenske univerze »e je zbralo 12. 1. ni. okrog 50 delegatov najrazličnejših držav in narodnosti, zastopniki najvažnejših inštitutov, da bi prisostvovali slavnostni otvoritvi kongresa. Kongres je otvoril predsednik pripravljalnega odbora Simon Menardos, generalni tajnik grške akademije znanosti. Za njim je minister za pro-sveto Pap. Andrea s temperamentnim govorom v imenu vlade in domačih učenjakov pozdravil kongres. V daljšem govoru je nato Simon Mlnardo« pokazal razvoj blzantološke znanoeti. Jaz ne preiskujem, ali so čudeži, ki ko *e izvršili pri ikonah, večni ali ne, ker vem, da so historični. TI svetniki so ohranjevali spomin na preteklost, zavest in prepričanje grškega naroda v dneh sužnosti. leto morete potrditi tudi vi. zastopniki bratskih narodov balkanskega polotoka. Za njim so govorili predstavniki raznih narodov v imenu svojih najvažnejših znanstvenih ustanov. V imenu Belgije je govoril bruselskl univerzitetni profesor Непгу Graignar, kl je v svojem govoru — govoril je gr-ko — nanizal mnogo znanstvenih in političnih momentov in končal » slavit-vijo Panevrope. V imenu Bolgarske je v nemščini pozdravil član akademije Va^il Zlatarski. V imenu Egipta je govoril Bradge iz Aleksandrije, ki je poudarjal kulturne težnje svojega vladarja. 7, velikim navdušenjem je bil sprejel govor enega največjih bizanlologov, francoskega delegata Charlesa Dulle. Zelo ugoden In mogočen vtis je napravila liolandska delegatinja ;;a. Antonljadis lz Leldna. Preveč politično navdahnjeni govor italijanskega delegata Paccea je bil sprejel precej hladno. Predsednik romunske akademije prof. Jorga je govoril o stikih med Komunijo in Bizancem. Med drugim je odkril ludi lo, da more svoje polomMvo Izvajati iz cesarskih dinastij Peleologov in Kanlaku-zenov. Ceski delegat prof. Vaj* je govoril laški. Za njim je govoril jugoslovanski delegat Hadonič, kl je porabil historično važni trenutek lOOlelnice grške samostojnosti. Njegov govor je izzvenel v navdušenih besedah za mednarodni mir. Nemški delegat Avgust Heisenberg je za njiin nadaljevakogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriloženaznamka.Cek.račun Beli zobje olepšajo vsak obraz. Oesto žo zadostujo samo enkratno čiščonjo z prijetno osvožujočo Chtorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slono-vine tudi na stranicah zob, ako so vporablja posebno izdelano SCetkico za zobe. Ostanki jodi, ki ostajajo mod zobmi ter povzročajo radi gnilobo neprijeten duh ust, odstranjujejo so najtom&jitejSe m I^UIaha^IamA IV _ 1 t . ..t...r.ti _ _ ?____? _ _ . 1 t 1 m Dclavec sposoben za \ dela in popravila, želi dobiti službo. Gre tudi za hlapca, slugo ali čuvaja. Ponudbe na upravo pod šifro »Trezen in zanesljiv« Št. 12.124. Krojaški pomočnik zmožen za velike kose -išče dela. - Naslov pove uprava pod št. 12.123. Učenka pridna in poštena iz kmetske hiše, se sprejme v večji trgovini mešanega blaga na deželi. Jo-hišna sip Rudman, Krškavas-Brežice. muli]«] Dva gospoda nairaje uradnika, sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi pod štev. 12.021. Gospodično tntelig. z znamenjem slbv. srbohrv. in nemv jezika, spretno, izurjeno prodajalko sprejme tako) ljubljanska trgov, z godbe-nirai aparati. Muz. naobr. prednost, dober posluh pogoj. Pon. na uprav, pod ►Dobra eksistenca. 11979 Glavne in potujoče zastopnike iščemo za vse banovine in mesta za prodajo nekaterih dobroidočih predmetov. Plača in provizija zasignrana »Privre-da« Rige od Fcre br. 14, Beograd. tn*T'iTl!ll Šoferska šola prva oblast, konc.. Ča-memik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje. Stanovanja Stanovanje 5 sob in pritikline, se odda v bližini Krekovega trga. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 11.917. Posestva Malo posestvo 20 minut od Maribora na prodaj. Pobrežje, Stanko Vrazova ulica 2. Glasba Praktikantinjo sprejme trgovina z ^od-benimi aparati v Ljubljani. Pogoj: Splošna na-obrazba z znanjem slov., srbohrv in nemšk. jezika, dober posluh in iepo dostojno vedenje. Ponudbe na upravo pod »Vestnost« št. 11480. Pletiljo i^trjeno, posebno v pletenju nogavic, sprejmem t^oj. Plača od komada, hrana in stanovanje na razpolago — Istotam se sprcnne pridna učenka. Dopi.si na podružn. »Slovenca« Celje pod -Izurjena pletilja«. Mesarskega vajenca . dežele sprejme takoj Karol Čeme, mesar, Šolski drevored, Ljubljana. Kovaškega vajenca sprejmem pod ugodnimi pogoji, stanov, in hrana v hiši. M. Klun, Kočevje. Organist - cerkovnik Mesto je razpisano. Nastop službe 1. dec. Prednost imajo vešči obč. tajništva. Prošnjo s spričevalom o dosedanji službi je nasloviti do 1. novem, na župnijski urad Zreče pri Konjicah. Čevljarskega vajenca sprejmem takoj z vso oskrbo. A Mulej, modna čevljarna, Jesenice 134. Starejša gospodična r. nekaj kavcije se sprejme v malo trgovino na dobri točki. — Naslov v upravi pod št. 12.126. Pletiljo in vajenko sprejme v stalno službo pletarna Javornik, Vojaš-niška ulica 2, Maribor. Dekle z dežele ki zna šivati, iščem za sobarico proti dobri plači in oskrbi. Prednost imajo one, ki so dovršile go-ipodinjsko šolo. Naslov v upravi pod št. 12.151. Za hišna dela iščem 14—15 letno dekle, pridno in pošteno, katero vzamem pozneje po dogovoru tudi v trgovino. — Naslov v upravi Slov.« pod št. 12.137. Klavirjil Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. — Strokovnjaško popravilo in uglaševanjc. — Nizke cene, tudi na obroke. — Tovarna klavirjev WAR-BINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska 2. Ivan Kacin, Gorica, 'Piazza Tommaseo št. 29, Ostanite doma, da sc ne boste prehladih , v slabem vremenu. Izdc- tOV/ЗГПЗ 0Г0С1, l..:t.__1:-Г________ul ^ ' harmonijev lujte reliefne vezenine, k kras v vsaki sobi. Nudim I brezplačen pouk. Lindič, , . , Ljubljana - Komenskega . IГ) ^lSSOVirjCV ulica 36. C n ~ n kjer dobite že harmonije za 2100 Din, prvovrsten pianino za 12.000 Din. -Orgle Valckcr-Sistcm po 7500 od registra. — Zahtevajte ceniki I јЈИ! Efffff] posojilo na prvo hipoteko ali konvertiranje iste — nudi Upravništvo - Merkur« - , Ljubljana ■ Selenburgova Pletilni stroj ulica 6-H.. telelon 30-52. jackward 8,85 ceno pro---da pletarna Javornik, Vo- I c-.-, jašniška ulica 2, Maribor. 1 SC O SO i ___ družabnih za večje dobro idoče podjetje v Sloveniji v stavbni in železno konstrukcijski stroki ter vodovodni inštalaciji. - Prednost imajo gg. inženirji, kateri se zanimajo za tako podjetje, ali pa dobro izurjeni delovodje v tej stroki. - Znesek kavcije po dogovoru. - Ponudbe naj vlagajo samo resno misleči ponudniki, kateri reflektirajo na trajno in pošteno eksistenco. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Slov.«-, podružnica Jesenice, pod: Družabnik. Delavke se ISčejo za izdelovanje moških kap. — Prednost imajo v stroki izvežbane ali pa iz sorodnih strok. Istotam sc sprejme tudi delavec za iikanie kap. -j Oglasili se je pri A, Kas ■ig, Židovska ulica. Zahvala Za mojega bivanja v državni bolnici mi jc nudil g. primarij dr. Jenko z gosp. tovarišema lako uspešno zdravniško pomoč in velikodušno skrb, blage sestre usmiljenke pa toliko nežne pozornosti in požrtvovalne postrežbe, da si štejem v dolžnost vsem javno izreči svojo najglobokejšo zahvalo. Kamnik, 21. okl. 1930. Nikolaj Mihejcv. Kupimo Telovadno orodje išče šola na Pobrežju pri Mariboru. - Ponudbe pošljite na šolo. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Šelcnbur-gova ulica 6/II, tel. 30-52. Vsakovrstno ZlatO kopale po najvišjih cvuau CERNE, juvelir, ljubljena. VVolfova ulica it. 3. Avto »Ford« lJ-j tonski, se radi odpo-tovanja takoj proda. -Vprašati pri Greif Franc, Spodnje Hoče 60. Holandske gomolje prve velikosti, ločene po imenih in barvah: Hijacintc a Din 6-— Tulipane A Din 3-— Krokusc a Din 2-50 Narcisc a Din 3-50 Anemone a Din 1-75 Iris hispanica a Din 2-— nudi Sever & Komp., Ljubljana Jolenovko svežo, namočeno in suho, samo prvovrstno, mlado, se dobi pri F. R. Kovačič, delikatese, vinarna, spe-cerija, Miklošičeva cesta, palača Pokojnin, zavoda. Za stavbe vsakovrsten suh lesan in /agan les. tadiska tla cenc oddaia Fran Šuštar, Do-enjska cesta. Te:efon2424 Dinamo generator, 6 PH, rabljen. Lokomobilo Wolff, 18-20-24 PH, prevozno. Hidravlično črpalko {Pfungcr Pumpe) Bencinski motor, 8 PH. Dieselov motor, 50 HP, znamke Man, Haneburg Tovorni in osebni avto. Magacinski transportni voz »Trafero«. Diro in konjsko opremo. Dve težki vozni dvigalici. Stare vele in jermenice. Pletilni stroj. Kompresor. Parne ventile. Plinsko peč za kopalnico. Boiler s pečjo za kopaln. Krožne škarje. Žagine štance. Opalograf in kartotečno omaro. Valjčni mlin blizu Ljubljane proda poceni Fr. Stupica, železnina Ljubljana, Gosposvetska 1 i« Izredna vaincstt, da stalno zasledujete gospodarska In druga porotlla v dnevniku n Slovencu" In pregledate tudi njaaov oglasni dal. Trgovcu In obrtniku, pa tudi poljadeicu Ja najboljil svetovalec „Slovenec". Narota se prt upravi v Ljubljani ali prl njenih podrutnlcah In zastopstvih ----------,--------/, ...« »v. . ......IV. „.UMU v UW£1ILUI|I modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bo-doto brezplačno ono poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornicc Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Ifupulte v trgovini, kier kuputelo flso№ Naročniki izven Zagreba, zahtevajte največji cenik Jugoslavije. Izberite iz velikanske zbirke: ženskega in otroSkega perila, robcev, platna, namiznih prtov, manufakturnega blaga, ženskih klobukov, žensko konfekcije, kratkega in pletenega blaga, igračk, moško mode, preprog, zastorov, parfumerije, obutve, čipk, kuhinjske opreme ono, kar potrebujete. — Pri vsakem itnkupu prihranite. NAJVEČJA TRGOVSKA IN ODPOŠIL.IATELJSKA TVRDKA ILICA 4 Za pokončevanjc mrčesa kakor ščurkov, miši in podgan nudim zajamčeno sredstvo po 12 Din. Preprodajalci imajo primeren popust. Razpošilja Lindič - Ljubljana -Komenskega 36. ~MČd cvetlični 1 kg . 17 Din ajdov 1 kg . . 15 Din dobavlja v vsaki množini Mrak Valentin, čebelar v Notranjih Goricah, pošta Brezovica pri Ljubljani. Avto Essex 5 sedežna limuzina ugodno naprodaj. Auto-taksi Peter Stebla), Hotel Slon Prodam stroj za izdelovanje zidne in strešne opeke. Dela 800 do 1000 kom. na uro ter je v popolnoma dobrem stanju. Naslov v upravi pod št. 12.071. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetiu najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D L Brozović. Zagreb. Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. »Javor« lesna industrija v Logatcu, ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani v nov! palači Vzajemne zavarovalnice. Krušno moko in rženti moka vedno s»ežo. kupite telo Dgodno prt A. VOLK, LJUBLJANA Resljera cesta 2*. Te dni jc izila Družinsko pratika 1931 Segajte po njejl Zahtevajte jo povsodl Spalnice in razno pohištvo, solidno j izdelano, imam vedno v | zalogi po najnižjih cenah. Matija Andlovic strojno mizarstvo Komenskega ulica 34 Čitajte in širite »Slovenca«! Smrt iKaradiordieva' .sijajen roman iz prošlosti Srbije iz peresa Pere Todoroviča. Cena 30 Din, s poštnino 35 Din. — Dobi se pri odboru za izdajo celotnih del Pere Todoroviča, Beograd, Svetosavska ulica 22. — V tisku: Pregnanstvo Obrenovičcv, Beograjske tajne, Mad-jijc na prestolu, Odhod s prestola, Dnevnik dobro-voljca, Krvavo leto, Zaječarski upor 1883, Aspide. Prvovrsten hotel m letovišče z gostiln, koncesijo in velikim parkom — ugodno naprodaj. Najboljša naložitev kapitala. Proda se edino le zaradi osebnih razmer. — Obrniti se je na Upravo letovišča PREDDVOR nad Kranjem. Pozor! Pozor! Gramoione, gramofonske plošče, šivalne slro|e, kolesa in drugo — kupite zelo ugodno pri S. AMON, Maribor, Glavni trg 5. Tudi na obroke! Tudi na obroke! Autotaksi Novo mesto-Hondl|a M.Hočevar Telefon št. 18 Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. AH sls že poravnali naročnino? PLETILJE (STRICKERINNEN) vešče v izdelovanju samo boljšega blaga iz mojega materijala iščem. — Samo prvovrstni izdelki na »Flachmaschine« pridejo v poštev. Začetek izdelave v mesecu decembru. Ponudbe z vzorci prinesti dne 27. okt. v hotel Union, Ljubljana, od 9—12 in 14—16. GUZELJ MICI roj. DETELA naznanja v svojem in v imenu svojega sina LEONA ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog, ozir. oče, brat, stric in svak, gospod Janko Guzelj sodni nadsvetnik v pokoju v sredo dne 22. oktobra po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere nenadoma umrl. — Pogreb predragega pokojnika bo v petek dne 24. oktobra t. 1. ob 16 iz tukajšnje Splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1930. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja .in sožalja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda Franca Szantnerja bivšega trgovca in za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, gg. zdravnikom, zadrugi obrtnikov, stanovskim tovarišem in-končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. — Sveta maša zadušnica se bo darovala v petek dne 24. oktobra ob 7 zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1930. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karol Ceč, Izdajatelj: Ivan Itakovec. Drednik: Frane Krcmžar.