109. štev.
Velja v Ljubljani in
po posti.
telo leto . . . R ! 80'— pot leta . . .
V Ljubljani, petek 7. maja 1920.	|,o5,"i"a	i>lafm	*	s0"«"	III.	ieto.
{etn leta m mesec
90-
45’-
15-
Za inozemstvo:
celo leto pol leta. četrt leta ta mesec
K 240’— „ 120 — „ «0— 20 -
Za Ameriko:
celoletno ... 4 dolarje polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar.
Novi naročniki naj pofiiljaj naročnino po nakaznici.
•»»lasi se zaračunajo po abljenem proštom ta sicer mm visok ter 55 mm iiefc prostoi za cnki8i 1 K >0 vin., za večkrat popast.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica štev, 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu -  	štev.	8.	Telefon	štev.	44,	5........... ;
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dST~sv, . aj priloži za odgo vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franL-irajo — 	Rokopisi	Be	ne vračajo.
dgo- ;
Plebiscita v bivših ogrskih pokrajinah ne bo.
LDU Versailles, 5. maja. Polkovnik Henri Je izročil v sredo predsednika madžarske mirovne delegacije odgovor vrhovnega sveta na madžarske protipredloge. Spremno pismo, ki ga Je podpisal Millerand, izraža nado, da bo Madžarska v bodoče element mira. Opozarja pa na soodgovornost Madžarske na izbruhu svetovne vojne in imperialistični politiki avstroogrske monarhije. Zavezne in pridružene države ne morejo pristati na predlog glede ljudskega glasovanja v pokrajinah, ki se morajo odstopiti. Sklenile so, da ne bodo izpreminjale teritorialnih določb, ker bi imelo vsako izpreminjanje težje posledice kot one, ki jih je predložila madžarska delegacija. Etnološki pogoji so taki, da Je nemogoče dopustiti, da bi se politične meje v vsem obsegu strinjale z njimi. Velesle so uverjene, da glasovanje ne bi imelo drugačnega uspeha, kot Je oni, ki se je doslej dosegel. Komisije za določitev meja imajo priliko, v primerih, kjer se zdi, da nastaja krivica, poročati o tem svetu zveze narodov in uporabljati njegovo sodelovanje. Z ozirom na ozemlje bivše ogrske države, -kjer prebivajo Rusini, omogočujo pogodbo s čehoslovaško, da prebivalstvo Javno predloži svojo željo. Končno izjavlja spremno pismo, da bo lojalnost Madžarske pri izpolnjevanju dolžnosti pospešila tudi njen pristop k zvezi narodov. — Madžarska delegacija je dobila desetdneven rok, da sprejme to končnoveljavno obliko mirovne pogodbe.
LDU Versailles. 5. maja. Odgovor vrhovnega sveta na madžarske protipredloge so izročili načelniku madžarske mirovne delegacije Pras-nowszkemu ob šestnajstih brez običajnih ceremonij. Med Izpremembami ™ r®VI,l pogodbi z Madžarsko se nahaja tudi določba, s katero pri-Zaveznik.' Madžarski pravico, da zahteva od avstrijske republike povrnitev umetniških, arheoloških in znanstvenih ali zgodovinskih predmetov In dokumentov, ki so pripadali prejšnjim skupnim institucijam in dvornim zbirkam. "
Vesnicev program.
Beograd, 6. maja. (Izvirno poročilo.) Dr. Vesnič Je predložil parlamentarnim klubom svoj delovni program, na katerem naj bi se ujedi-nile stranke, ki vstopijo v njegov kabinet. Program obsega sledeče točke: 1. ratifikacija mirovnih pogodb: 2. volilni red za konstituanto;
3.	odobren je proračuna; 4. sestava ustavnega načrta; 5. javna varnost (komunizem); 6. boj proti draginji.
DELAVSKE DEMONSTRACIJE ZA ODDAJO PREMOŽENJA V AVSTRIJI.
LDU Dunaj. 6 maja. »Arbciter-Zcitung« piše. da sta načelnik soci -falnodemokratične delavske stranke, komisila avstrijskih strokovnih organizacij in dunaiski odbor socijalr.ode-mokratične delavske stranke včeraj soglasno sklenili prirediti 10. t. m. popoldne veliko demonstracijo proti reakciji in za oddalo premoženja. Končali bodo delo dne 10. maia ob šest-nalst.h in odkorakali Iz obratov k de-onstracHam.
LDU Duna). 6. maia. Tudi stranka komunistov le preložila demonstracijo na ponedellek, dne 10. maja.
SPORAZUM MED NITTIJEM IN KATOLIŠKO LJUDSKO STRANKO
LDU Berlin, 5 maja. »Vossische Zeitung« poroča« iz Lugana: Milanski Usti poročalo Iz Rima, da je kriza NitFievega ministrstva odstranjena, ker se le Nitti sporazumel s katoliško lludsko stranko, Vsled razgovora ml nistrskega predsednika s tainikom stranke bo slednja glasovala za vlado.
ANARHISTIČNI IZGREDI V ITALIJI.
LDU Rim, 5. maja. Anarhistični elementi, ki so se uprli sklepu delavske zbornice glede stavke v Livornu. so oplenili dve trgovini z orožjem. Pri tem le prišlo do spopadov s policijo. Ena oseba je mrtva, 2& lih Je ranjenih, med njimi pet karabinerjev.
IZGON ŽIDOVSKIH VER1ŽNIKOV IZ MADŽARSKE.
LDU Budimpešta. 6. maia. Listi poročaio, da le politična sektiia policije v času od 21. aprila do 3. maja 1300 diužin. večinoma inozemcev, ki so navijale cene in verižile. preko KoŠic odgnala na gališko mejo. Temu transportu se ie prostovoljno pridružilo mnogo družin, da bi čim prei
prišlo v svojo domovino. Koncem maja bo odšel drugi transport.
POGODBA MED VLADIVO-STOŠKO IN JAPONSKO VLADO.
LDU Pariz. 6. maja. Po poročilih iz Tokia vsebuie pogodba začasne vlade v Vladivostoku z iaponsko vlado naslednic važnejše točke: 1. splošna amnestila. 2. obojestransko ustavijenie sovražnosti. 3. umik Rusov na 30 km na obeh straneh Železniške proge Usuri-Santune, 4. vzdt-žavanje reda z oboroženo milico. 5. Rušila ne sme premikati čet, ne da bi se poprej sporazumela z Japonsko. 6. premikanje čet na Sahalbi in na Transbajkaliio ni dovolieno. 7. Ja ponči zasedejo in uporablialo vse vojašnice. dokler ne odidek) v Sibirijo
Večna pogajanja.
VERA.
(Dalje.)
Ivara Je globoko zasopla. »Milostiva go-
itodična ukazuje, da odstranim to mizo, — toda to Je šivalna mizica.«
»Si-valna mizica 1 ne potrebujem je, ker si likofi ničesar sama ne zašijem.«
Vzela je Iz denarnice zlatnik in vzročivši ga hišni, je dej?’ z vso ljubeznivo nepristop-nostio visoke . te: »To opravite vi zame, — kaj ne?«
Ivana se je poklonila, a obraz se jej je razjasnil.
»Vedno, milostiva gospodična.«
Vzela je mizo ter odšla.
»Kako morem vzdržati tukaj? — Niti osem
dni ne prenesem tega ... No, saj bomo videli
Beograd ne pride iz večnih pogajanj. Človek se že več ne spozna iz vseh teh različnih misij, mandatov, načrtov in kombinacij. Davido-vič, Draškovič, Protič, Trlfkovič, Smodlaka, Pavlovič, Vesnič In drugt so se in se že izmenjavajo v opravilu, ki je zanje same morda zanimivo in važno, ki pa je za ostalo jav-eost dolgočasno in moreče, za državo škodljivo in razdirajoče. Uspeh Je vedno jednak: pogajanja so se razbila.
Besede so same na sebi prazne in javnost se že ne zmeni mnogo zanje: preveč jih te že vajena. In vendar oznanjajo vselej iznova nesrečo za narod, nesrečo za državo. Po večtedenskem brezdelju, ki vlada vsakokrat vsled pogafanl v vladi in resortih — kdo bo delal, če ne ve, ali ne bo morda že jutri na cesti? — postopa nato vlada, ki je na krmilu par tednov, v ugodnem slučaju par mesecev kakor da Je postala definitivna in da je cepljena proti beograjski epidemiji krize. Alf kratek čas, potem se začenja Igra iznova.
Tudi sedaj gre tako. Vlada sicer zatrjuje, da se rte nahaja v krizi. Formalno tudi ni. ker dosedaj Protičev kabinet še ni podal oficijelne deml-sije. Faktično pa se nahaja vsekakor v krizi, saj bo morala v slučaju, da se Vesničeva akelia posreči, žrtvovati do polovico sedanjih ministrov svoje portfelje. Ugibanje, kdo bo šel kdo bo ostal, kdaj In kako. gotovo ne pospešuje stvarnega dela v ministr-
stvih. Gospodarsko torej država tembolj trpi, čimdalje se zavlačujejo
pcgi.jar.ja.
Poročila o poteku Vesničevih razgovorov so nejasna. DoČim so uradne vesti precej optimistične, si privatna poročila, zlasti ona iz raznih strankarskih taborov, nasprotujejo, in nastopajo zelo samozavestno. Žalostno je pri tem zlasti dejstvo, da odmeva iz teh strankarskih komunikejev vedno zopet samo strankarski interes. Pogoji v interesu države se stavijo le poredkoma (n še takrat navadno samo radi lepšega. Tako se že napol doseženi kompromisi vedno iznova razbijajo in onemogočujejo pkont delo.
Ali se Vesniču naloga posreči ali ne, je danes še negotovo. Značilno Je, da se široka javnost Že tudi prav malo briga za to vprašanje. Obupala Je že, da bi moglo iz današnjega nar. predstavništva priti kaj dobrega in koristnega. Zato vlada povsod samo eno prepričanje: naša edina rešitev je v razpustu sedanjega parlamenta m takojšnji Izvedbi novih volitev.
Ivan Deržič.
Kje so krivci?
(Dahe.)
kaj je delala vlada? Minister Draškovič je bil prav pošteno — divji — a moral Je v nujnih zadevah v Pariz In kot namestnik je prevzel njegove posle minister sodrug Kristan. Še pred odhodom ministra Draškoviča v Pariz je izšel oficijelen komunike v vseh beogradsklh In
deloma tudi zagrebških in sarajevskih listih, da je inž. Pavlovič »pod-valio« ministru pakt s komunisti. Sodrug Kristan si je poklical razne organe od direkcij in seje so bile zelo, zelo burne. Naši slovenski so-drugi — takrat na tihem že komunisti, so poslali v Beograd sodruga Vencajsa. da reši za rutstavhence, kar se rešiti da. Pri tistih sejali se sodrug minister Kristan moral priznati. da ie to. kar ie. »pou valm« Pavlovič in komunisti direktno rušenje države in je bil odločen preklicati takoj že obelodanjeni sporazum. V rokah imam osnutek — bilo jih je več, — nove naredbe. ki io je hotel izdati. Osnutek se glasi:
Regulisanje novčanih prmadlež-nosti železniških službenrka i rade-rtika.
Pošto se pri sprovedjonju Protokola Sporazuma od 30. okt, tek. godine zakjučenog izmedju gospo-dina Ministra Saobračaja i Saveza saobračajnih i transportnih radenika naišlo na izvesne teškoče pa usled toga i na nesporazume, to se pome-nuti protokol sporazuma stavlja iz-van snage i nalaže se železničkim direkcijama, da sa kompetentnim faktorima izrade predlog za nov sporazum. Da usled toga osobije ne bi trpelo i dalje, Ministarstvo izdate odmah Sledeču uredbu o regulisa-njti njihove prinadležnosti:
1. Da se neukaznom osoblju označenom u tačkama od 10—16 u Zakonu o Uredjenju direkcije srbskih drž. željeznica kao i pomočnom osoblju povisi sadanji dodatak na Skupoču za 75% u Beogradu, a za 50% u unutrašniosii, Srbije.
2. Da se služiteljima i podčinov-nicirna, kao i pomočnom osoblju direkcije van Srbije povisi dosadanjl dadatak na skupoču za 75%'.
3. Da se ukaznom osobliu ozna-čenom pod tačkama od 1—6 Zakona o Uredjenju srpskh drž. željeznica povisi dosadanji dodatak na skupoču za 60% u Beogradu, a za 45% u unutrašn.iosti Srbije.
4. Da se ukaznom osoblju označenom pod tačkama od 7—9 u Zakonu o Uredjenju direkcije srpskib drž. željeznica dosedanji dodatak na skupoču povisi za 75%. u Beogradu, a za 50% u unutrašniosti Srbije.
5. Da se člnovnicima u području železničkih direkcija van Srbije dosadanji dodatak na skupoču povisi za 100% (75%).
Sve ovo ima važiti od 1. novembra ove godine.
»Moj Bog, kako diši tukaj!« je vzkliknila
Beata.
»Prišli sva pogledat, kaj delaš. Ali sl se nekoliko odpočila, ljuba Vera?« je vprašala Agata z mirno prijaznostjo. »Takoj pojdemo obedovat.«
»Samo trenotek še. prosim.« Vera le stopila k mali toaletni mizi ter se poslužila iz navade štupalnika za puder.
Beata Je radovedno pristopila. »Ti se pudraš? To se ml zdi Jako chic. Tudi jaz se bom kadar bom omožena. sedai se na še ne smem. Ti si sploh silno zanimiva. Kai imaš vse tukaj! Jej, vsekakor se znaš tudi šminkati?«
Malomarno in blazlrano se je oglasil odgovor:
»To ser azume, kakor baš zahtevata toa-
sicer pa grem lahko v Nizzo in spomladi v Lu-,	razsvetljava.«
zern kdo bi vedel, kako še pride 1 Sedaj mo- ',	.	,.*!*? ^ naravnost	dražil Agato, to
ram najprej iztožiti iz kovčega svoje toaletne hladno je dejala:
stvari; ker sera že tukaj, moram vendar vsaj
poizkusiti.«
I nio ;e švigala semintja. Kmalu je bila preobložena m:za v spalnici z dragocenimi predmeti iz srebra, slonove kosti in želvine. V krastalno čašo ie nalila svojega najljubšega parfuma in ga z brizgalnikom razpršila po postelji in otomani, v omare in predalnike ter ponovila isto tudi v sosednji sobi. Tako sta bila kmalu oba prostora prenasičena z dražečo vonjavo.
»Eh bien, sedaj vsaj lahko diham — nekoliko počitka mi bo dobro delo. Moja kožuhovi-nasta odeja je kar na vrhu v kovčgu — tako, na ot°mano — o. utrujen sem!«...
malo pred eno Je potrkalo na vrata, to v^tomll sta sestrični
»Svetujem tl, da skriješ to pred mojimi starši, kajti ne dovolili bi tl.«
»Dovolili?«
ironično je dvignila lomjeto k očem.
V Agatinih očeh se je zabliskalo.
»No, da, ako imaš tako pretirane navade, bi ne bi smela priti sem, v našo hišo, kjer to ni
običaj.«
Vera se je nekoliko okrepila.
»Oh, kadar si huda, tedad Sele vidim, da Imaš lepe oči, /gata!«
Hipoma Je bila sestrična iznenadena to raz-
orožena.
»Nekoliko rdečila na tvoji lici to bila bi lepa.«
»Hvala!«
Beata se Je razoosateno zasmejala.
»Imenitno, Aga, — kaj bi rekel potem tvoj oboževani učitelj?«
»Beata!« In ostro je premerila Agata svojo mlajšo sestro.
»Prosim, pojdimo sedaj, starši niso vajeni čakati nas. «
»K čemu gremo pravzaprav zdaj? Kaj uživate pri vas ob eni?«
»Obed.«
»Čudno, pri nas je ob dveh šele kosilce.
»Tukaj pa ni tako — na to se moraš že privaditi. Prosim —«
»Olej, sedaj so tvoje oči že zopet lepe; vedno te bom morala nekoliko dražiti.«
Agata se je ustavila: sedaj Je bila videti prijazna.
»Zdi se mi, da te Je treba meriti s povsem
nenavadnim merilom, potem pojde vse dobro. Torej — prosim!«
Stopile so v jedilnico.
— Grom in strela, — sl je mislil tajni svetnik, — ta bi mogla tudi staremu človeku zmešati glavo. — šaleč se jej ie šel nasproti.
Sedli so za mizo.
Gospa tajna svetnica Je s strahom opazovala svojo Ivano, ali pojde vse po redu. Oostu na čast so pripravili eno Jed več ter pridejali nekaj zakuskov.
Zabava ni bila živahna, dasl je gospodar soril vse, kar je bilo v njegovi moči in dasi se je Vera trudila, da premaga notranjo zlovoljo. Zdelo se jej je. da je popolnoma na nepravem mestu. Ta okolica, ta priprostl obed, lahko rensko vino, vse skupaj je vzbujalo v njej hrepe-I nenje po domovini.
Da prikrije svoja čustva, je vzela končno 'jlornjeto ter je ogledovala sobo. Ali mahoma se •id Je izpremenilo navidezno zanimanje za slike
to druge predmete v resnično, ko je padel njen pogled na kabinetno fotografiio. ki ie stala na klavirju.
Tajna svetnica je bila vesela, da je našla stik s svojo nečakinjo in je vprašala:
»Kaj pa te zanima, ljuba Vera?«
»Onale slika, milostiva teta Dni gosrod v uniformi.«
»To je naš premilostivi deželni vladar.«
»Alt? Ali si smem ogledati sliko?«
»Seveda — Beata, daj jo sem!«
Vera se je smehljala.
»Vrai ment, c’est lui! (Resnično on ie!) Moj sopomik od davi.«
Splošno začudenje. Izpraševali so jo vsi vprek. Slabo razpoloženje jih je kar hitro prešlo.
»Ali st res potovala s knezom? Vozila si se v prvem lazredu? Ali se ne motiš. Vera0«
»N3, striček, zmota ie •izključena, dasi ie bil knez v civilu. V ostalem pa mu uniforma bolje prist(/js. Vstopil je v Z in se ie vozil eno uro z meno... In vesela sem bila. da sem po dolgem samovanju zagledala zopet Človeka pred seboj.«
»Razgcvarjal se je s teboj? Kolika čast!«
Teta se je naravnost razburila. Vera pa se Je glasno zasmeiala v misli na knezovo občudovanje, ki se je javljalo v njegovih pogledih, to pa ker se Tj je zdelo smešno to malon-p‘-oio naziranje. Saj je v Pettiburgu skorai vsaki cau občevala z najvišjo gt spoco ter jo celo sam car nagovoril »la belle Weta« Uepa Vera*).
»Dvoril ti je rač. ker te tako smeješ?«
Pri Beati ni mogel Človek nikdar vedeti, kje preneha njena omejenost in se zar” b-nost. Rusinja je bila nakrat videti silno visoka.
»Kaj misliš, da si dam dvoriti od vsakogar, ki ga slučajno srečam?«
Poreci ovoga na Ime pomoči ra
nabavku ima se Izplatiti svemn osoblju, koje prima odredjenu me-•sečnu platu, jednomesečna plata sa svima dodatcima bez stanarine.
Pored penzije službenika, bilo za njega bilo za porodicu njegovu, 12-davatče Država i 50% od dodataka, koga uživa. Raniji penzijonari, kao i njihove porodice^ pored penzije uživače dodatak na skupoča za 100% pcvečan prema njihovom do* sadanjein aodatku.
Svima rademehna, dnevničarima doda*ak na skupoču, kož sada uživaj.!, ima se povečati u Srbiji za 757 , a u području svih ostalih direkcija za 100%.
I ovo ima važiti od 1. novembera ove gcdine
Naredju.e se svima direkcijama, da do 15 tek. meseca izvrše izpiate prema ovtme. kako za povečanje doiatka. tako ' ca pomcč i da pored tega do tog roka podnesu Ministar-stvu Saobračaja svoj predlog o utvrdjivanju dodatka na skupoča s obzirom na pojedina mesta u svome području, prema čemu če se Izra-diti definitivna skala za dodatke, koli če važiti u buduče.
Zakaj minister sodrug Kristan ni naredil reda, je vprašanje, ki je zelo interesantno. Fakt je, da Je so-drug Vencajs s triumfom prinesel za stalne nameščence 50 do 1207® povišanje tedanjih draginjskih doklad in kot enkratni nabavni prispevek enomesečno plačo z novo dragiojsko doklado — med tem pa so državni nastavljenci — ktere so zastopali tovariši in ne — politiki, isposlovali 50—120% zvišanje vseh dohodkov. To razliko je potem lz-Jednačil s 1. marcem 1920 sedanji minister dr. Korošec na predlog narodnih organizacij. Sodrug minister Kristan je torej dobro vedel, kaj bo s protokolom sporazuma s komunisti. In kaj je naredil? Mesto, da bi bil poslušal strokovnjake in naredil svojo dolžnost kot namestnik ministra in dal izdelati natančna navodila na direkcije, kako naj se spro-vede pakt s komunisti, se je ravnal po svoji na prehranjevalni anketi v Ljubljani izrečeni metodi. — kaj strokovnjaki — razuma je treba — vzel je politični razum ln Sel z inž. Pavlovičem kupovat lokomotive ln delavnice na Dunaj in v Berlin. Komunisti so pomagali — torej so oz. ostanek> še moji — vse drugo pride. Prišlo je v obliki nedolžnih žrtev ln orelivania proletarske sloven. krvi Ko je prišel minister Draškovič Iz Pariza nazaj in prevzel zopet svoj resort, je minister sodrug Kristan slavil triumfe, da je kupil veliko strojev, za nameček pa še kar celih 7 delavnic. Na železnicah Je vrelo.
V mesecu januarju 1920 se je na ponovno urgenco minister Draškovič le snonur-1. da leži v ministrstvu že mesec celoten osnutek nove pragmatike in tudi tiskani protlpredlogi narodnih organizacij. Začela so se v februarju pogajanja. Narodne organizacije so se odzvale, komunisti pa so trkali na svoj pakt in o pragmatiki niso hoteli ničesar vedeti. Mlm-ster Draškovič je zagotovil, da pro-vede pragmatiko z 1. marcem 1920. Po tem zagotovilu pa ie z drugimi ministri vred odstopil in prišel Je dr. Korošec. Pogajanja z narodnimi organizacijami so se nadaljevala; tudi dr. Korošec je dal besedo, da takoj po kompromisu z osobjem sprovede pragmatiko. Med novim redigira-njem pragmatike pa so izdelali delegati ministrstva nekak nov pravilnik in novi pomočnik ministra inž. Jelič, prejšnji ravnatelj sarajevske direkcije, je stavil zahtevo, da narodne organizacije odobrijo ta pravilnik. Delegati so to odločno odklonili ln rekli, da Jih pakt s komunisti nič ne briea, najprej naj se sprovede pragmatika in potem šele vsi potrebni pravilniki na podlagi te pragmatike. Komunisti so hujskali, njihovi delegati so postopali po Beogradu in gonili švol nakt. Narodni delegati so šil prve dni v marcu k ministru in ta jim >e da! svečano obljubo, da sprovede najprej pragmatiko. Dne 18. marca J 920 pa je izšla naredba — novi začasni pravilnik in s tem tudi ukinjenje oktobrskega pakta s komunisti. Komunisti so zagnali huronsko vpitje, posebno pri nas na Slovenskem so raznesli gorostasne indija-nerske. vesti, da le vlada predsed stvo Z.lZ podkupila, imenovale so sc svote 200.000 K do 2 milijonov. Tu-kai moram še pripomniti, da je go-sood Jelič bil eden od raznih činite-Hev, ki so komunistični Savez v Bosni direktno pomagali ustanoviti. V novembru 1918 Je šla direktna brzojavna zapoved od ravnateljstva Sarajevo na vsa službena mesta, da naf vsi železničarji vstopilo v Savcz — takrat Je b9 g. Jelič poverjenOt pri vladi. Ko so zavedni bosanski ta.
varišl ustanovili narodno organizacijo, Je g. Jelič dolge mesece ni hotel priznati. Le s skrajnimi silami, tudi ZJ2 smo narodni železničarji dosegli to priznanje! V pretečenih dneh pa Je ta organizacija obvarovala Her-cegbosno in Dalmacijo — lakote! Zakaj je minister dr. Korošec proti dani besedi dal uveljaviti najprej pravilnik, mi ni znano — zastopstvo ZJ2 ie storilo svojo dolžnost in mu povedalo golo resnico o priliki .njegovega velikonočnega bivanja v Ljubljani
(Dalje prih.)
Pred cerkvenim razkolom na Hrvatskem.
Zagreb, 5. maja.
Te dni so se vršila v Zagrebu izredno važna posvetovanja jugoslovanskega episkopata. Čeprav tega niso povedali, Je bil glavni predmet škofovskih posvetovanj reformistični pokret, ki sc širi med brvatskim duhovništvom in zavzema vedno večji razmah. Po češkern vzorcu so začeli duhovniki via faeti uvajati v cerkve slovinsko bogoslužje, modernizirati cerkvene uredbe in se že tudi ženiti. Zgodilo se je že več slučajev, da so se dali duhovniki v svojih lastnih cerkvah poročiti. Zupljanl so te poroke baje povsod simpatično pozdravljali
Škofovska konferenca je po daljših, zelo ostrih debatah naposled sklenila, da nastopi z najostrejšim! sredstvi proti modernističnim duhovnikom. Zagrozila je modernistom s takojšnjim izobčenjem iz cerkve tn odtegnitvijo vseh dhodkov. Kakor se med duhovščino govori, je zagovarjal kolikor mogoče oster nastop ljubljanski knezoškof dr. Jeglič.
V smislu škofovskih sklepov )e zagrebški nadškof dr. Bauer že pozval znanega hrvatskega politika župhika Zagorca, da naj tekom osmih dni ali slovesno obsodi modernizem ali pa zapusti svojo faro.
Med duhovščino se živahno agitira v smislu. na1 se nihče ne pokori takim pozivom. Ostanejo na! še na-dalle na svolih mestih ter opravlialo mirno svojo službo. Tudi med laji-škim prebivalstvom se dela na to. da ti gmotno in moralno podpiralo modernistične duhovnike, ki bodo morebiti preganiani.
NaWažne15e vprašanje te. kakšno stališče bo zavzela sedanla vlada. Ni dvoma, da bodo njeni slovenski in morda tudi par hrvatskih Članov od ločno stopili na stran hierarhile. Boii negotovo pa ie. Če lih bodo radikalci in pa hrvatski naprednjaki sledili tudi na tem pollu. Tako eni kot drugi gledalo namreč že sedal zelo postrani samolastno nastopanle cerkvenih knezov. Radikalci pa lmaio tem težje stališče, ker so se v zadnjem času pojavili v srbski Javnosti številni glasovi. ki so dolžili škofovsko konferenco. da Jo vodilo interesi, ki niso v skladu z interesi države in ujedinje-nega naroda.
nih mestih, gerentskih, okrajnih odborih sekvestrih Hudle. Slovenci, ki zapostavljalo slovenski živeli v prid tevtonski ljubeznivosti. Prihajajo nam tožbe, da se pri zakupih, proda-lah, najemih pri aorovizacijl itd. itd. kllub večiim ponudbam dostikrat podpore iz uvaževanja .vrednih slovenskih strank, ozira predvsem na Nemce, na tisto priliznjeno prijateljstvo. za katero misli slovenska pohlevnost da Je treba tudi v Jugosla-viii še kaj darovati.
To se dogaia predvsem v Spodnjem Rožu. v Svetnivasl n. or. od ss-Jcvestra Ferlattijevih posestev. Ljudstvo godmla. nevolia se spreminja v zlovr !jo. Pri plebiscitu bo odločala naredra volla. pazimo torei da ne bo odločila niegova zlovolja. K. P.
Pribijamo.
V saarskem okrožiu bo plebiscit še le čez oetnaist let. Pa Francozi se vseeno temeljito pripravljajo. To Je vika in krika v nemškem časopislu. In to že tako! od početka. od iuliia 1919 naorei.
Francozi nastavliaio. kjer le morejo. niihovi stvari nakloniene Hudi. Jim nudijo kredite za ustanavljanlc obrtnih podietii. gredo iim v stano-vaniskih in posebno aprovizačmh potrebah na roko. kratkomalo. ni le malenkostne malenkosti, ki bi ii francoski politični smisel ne našel odgovarjajočega pomena na tehtnici plebiscita. Tako Francozi v kraju, kier le plebiscit ?e boeznakle.
Ne tako mi na Koroškem. To se sicer že samo ob sebi razume. Pa Če bi bili vsal pasivni ln pustih razvoju stvar prosto pot. Ampak niti tega ne. K politično naši tako nepraktični na vadi. da se z nekim samozadovol! stvom. da celo z užitkom ponižujemo nred tulci in čez mero pošiljamo sa mobtožnice v svet. ko vendar z dale-ka ne razpolagamo z vsemi slabimi in tako strašnimi razvadami, kakor sl lih prisvajamo, družimo pa zares gra-ie vredno Iz avstrijskih časov podedovano navado, da v praksi še vedno vidimo v Nemcu »boljšega« človeka od Jugoslovanskega brata. V slovenski Koroški mrgoli skritih ln polskri tih nemčuriev. ki komaj pričakujejo antamno komisite. da svobodneiše zasade z rovarskim delom ln nam ob nribki ulcblscita pokažete svote moč. Kajpak, da bo njih upar.ie splavalo po vodi alj oa po žganju, o tem hranilo on! skrivno preoričaste. To Je njih stvar, ln nekam drugam te treba prt bt& ta ftfi pogosto naidito ta odteči
Kulturne razmere v sovjetski Rusiji.
»Novaja Ru skaja Ziznj« prinaša zanimive podatke o književnih in knjigarskih razmerah v sovjetski Rusiji. Ni dvoma, pravi list. da v dandanašnjem času tako burnih dogodkov lepe umetnosti ne morejo živeti. V vsgh revolucionarnih perijo-dah je morala umetnost sramotno životariti. Tako se ji je godilo tudi v Rusiji. Toda čim je sovjetska vlada rešila najnujnejša vprašanja poU-tično-upravne naravi, se je vrgla na polje narodne prosvete in je po izjavah nevtralnih osebnosti zanjo mnogo napravila. To kulturno delo bo imelo v zgoaovini ruskega naroda trajno vrednost.
Vse velike založne knjigarne, ki so tudi pri nas dobro znane, kot na primer Brockhaus. tfron. Wollf. Me lie, Karbasnikov. Ognji in celo So-lonjevov antikvarijat so municipall-zirane. Municipalizirana pa niso samo kooperativna podjetja kot so na primer Zadruga in Novaja Skola, temveč tudi inozemske tvrdke. Promet s knjigami je zelo živahen. Vse tiskarne so podvržene boljševiški kontroli. Za natis kakršnegakoli dela je najprej treba dobiti dovoljeid* »Centropečata« (tiskovne centrale), toda tudi če je dovoljenje za natis izdano, še ni popolnoma omogočena izdaja knjige, ker v Rusiji zelo primanjkuje papirja.
Največie založništvo v Rusiji Je
danes breztVomno sama boljševiška vlada. Njeno založništvo upravlja Maksim Oorkii. ki si prizadeva, da bi populariziral vsa velika dela svetovnega slovstva. Za književno delo e potrošila boliševiška vlada na mi-ijone rubljev. Mnogo denarja se je zdalo za prevode iz svetovnih jezikov. To podjetje je doslej izdalo oko-i dvajset knjig v velikanskih nakladah. Med njimi so izšla mnogotera dela ruskih klasikov, popolna izdaja del Anatola Francea ter nekaterih drugih tujih piscev. Razentega so zšli spomini Taganceva pod naslovom: Kaj sem preživel? in dvanajst zvezkov izbranih del Hercena. Maksim Oorkij ni v zadnjih letih napisal nobenega velikega dela. On igra sedaj v Rusiji vlogo pokrovitelja pisateljev in učenjakov. Z njegovim posredovanjem uživajo ruski intelektualci posebne podpore v obliki denarnih zneskov in življenskih potrebščin.
,V. estalem so hotel! eic. preskrbljeni * vsem potrebnim razkošjem. Preski bljeno Je tudi v vsakem oziru za razne športe, voinie po Jezeru, ribolov etc.
Cene so zlasti za goste iz pokrajin, kjer je že pred uledinjenlem bil v veliavi dinar naravnost bagatelne. Toda tudi v splošnem so zmerne.
Dana je prilika i za konverzacijo v francoskem, angleškem ter češkem Jeziku. Ako pride dovolj gostov. Je samo do sebi umllivo. da bo 1 slovenski i srbo-hrvatski Jezik zastopan tako častno, da se bo sleherni Jugoslovan lahko zavedal, da biva — čeprav na skraini severni in najbolj ogroženi nieii-vendar pod okriljem Jugoslavije. Sezija trala od 1. maja do 30. septembra. Podneble ugodno in zlasti letos izredno prijetno.
To letovišče le letos prvič odprto svobodnim državljanom iz svobodne Jugoslavile. kajti preje so se tod košatili Nemci.
Pokažimo, da se zavedamo važnosti tega dejstva in posedajmo v obilem številu letovišča slov. Koroške.
Vsa podrčbna pojasnila in navodila dale brezplačno generalni komi-sariiat za tuiski promet v Sloveniji v Ljubljani, ter ekspozitura gen. koml-sariiata v Borovllah na Koroškem.
L JUGOSLOVANSKI POLK V SIBIRIJI.
Poročnik I. jugoslovanskega polka v Sibiriji, g. Bogdan Pogačnik Je dospel kot polkov delegat v Ljubljano ter nam podal nastopne informacije za širšo javnost:
I. jugoslovanski polk šteje kakih 2000 mož (po večini Slovencev ln Hrvatov) ter se nahaja v mestu Nižnij Udinsk ob sibirski železnici, okrog 500 km seerozapadno Irkutska. Polk je v češki divizijski skupini in mu je izročenih v varstvo 300 km sibirske proge. Stanuje v vagonih. Pisem in poročil ne dobiva z doma že dve leti, kar je ljudem še posebno hudo radi tega, ker drugim četam pisma prihajajo. Odkar so Cehi z boljševiki sklenili premirje, se pripravljajo jugoslovanski legijonarjl na vrnitev v domovino če bo šlo vse v redu. utegne biti naš polk meseca Junija v Vladivostoku, oktobra ali novembra pa doma. to le v Izkrce-valnt Starfjl Dubrovnika.
Delegacijo, katere član le g. Po, gačnik, ie poslal polk v Beograd. d* Intervenira pri vladi za nailzdatnejšd hi najnujnejšo podporo pri repatrija* cflL Gcspod Pogačnik Je odpotoval 27. sebruarja 1920. na ameriškem parniku Sheridnm iz Vladivostoka.
Gosp Pogačnik Je prinesel s seboj tudi pošto našega sibirskega polka za domovino, ki bo te dni razposlana, ln seznam onih naših fantov, ki so umri! ali padli v Sfbjrifl.
Po tem seznamu so mrtvi ti-le • Erjavec Anderl. rolen 1887. Moste, Llubljana; Snerget Ljudevit, rojen 1893. C. Krapina, Ljutomer; Corel Anton. rol. 1894, Potok. Kočevje J Bervar Ivan. rol. 1884, Tisovec. Litija: Volac Iyan, rolen 1889, Podgor« le. Slov. Gradec: Žnidaršič Josip, rolen 1897, ilirska Bistrica. Postoinaj Osvaldič Franlo, rolen 1894, Mark« bor: Volenčič Franjo, rolen 1889. Nadanje selo. Pcstojna: Mohorko Josio, rojen 1882, Rače, Maribor: Sterle Anton, rolen 1896. Ilirska Bistrica Postojna.
i Beležke.
Blagor vernimi
Kakor nam poroča naš beogralsk dopisnik, so stavili radikalci med svojimi pogoli za vstop v Vesničevo vlado tudi zahtevo, da se mora pričeti takol obsežno delovanje na socl-Jalnem pcliu. ob enem pa najostreiš! boi proti korupciii in kapitalizmu ke*-bo to dveie naiuspešneiše sredstvo proti razširjanju komunizma. Človek res ne ve ali bi se smeial. ali bi lokal ali Klel nad tako hinavščino. Radikalci. ti steber reakcije in koruncl-le. bodo de ali sociiaJne reforme. Ra* dikalci. ki ne vedo ali nočejo vedeti niti cd daleč, kaj je moderna država, ki nlmaio nr.lmanJ smisla za lavne, narodne i” državne potrebe, če niso obenem strankina korist, bodo s stvarnim socilalnim delom onemogočali razširjenje komunizma. Radikalci. ki so do svojem Ninčiču in Jankoviču v interesu svoiem in interesu drugih kapitalistov ubilali in še ubijalo krono, ti radikalci bodo začeli nastopati proti kapitalistom. V interesu stvari, v interesu naroaa ln države bi radi verjeli, a ne moremo.
Jugoslavija.
LETOVIŠČARJI IZ VSEH KRAJEV JUGOSLAVIJE NA KOROŠKO.
Trdi boj. ki ga bile jugoslovanski narod in zlasti niega slovenski del za severno nieio. le gotovo razglasil ime slovenske Koroške po celi Jugoslaviji. Zato si usoia generalni komisarilal za tuiski promet in turistiko v Ljubljani opozariati cenjeno občinstvo na izredno prirodno lepoto te pokrajine. Prepričani smo. da padejo naše besede na rodovitna tla in se mnogi odzoveio našemu pozivu. •
Alpska dežela, ki io dele od nekdanje Kranjske lepe Karavanke. Je polna naravnih krasot. Zlasti lepa so koroška iezera. od katerih le v slovenskem delu največ,- in nailepše Vrbsko jezero. Ob niem Je vse hotelov, penzijonov in vil. prirojenih za letoviščarje ln ie sploh vsa pokrajina tam eng samo krasno letovišče velikega, razkošnega štila. ki sorti-me ob primernem negovanju lahko svetovno konkurenco.
Glede prirodnih krasot le to jezero. ležeče med zložnimi holmi, s katerih se nudi krasen razgled na Ka ravanke na eno in na mesto Celovec In na ravnino tja proti slavnemu Gosposvetskemu polju na drugo stran, gotovo ena nallepših ali celo najlepša točka Jugoslavije. Primerna le za iz hodišče raznih manjših in večjih izletov po okolici, začetniških planinskih tur in tadi težjih tor m izvežbaae turiste-
Narodno predstavništvo.
LDU. Beograd, 5. maja. 6. redno sejo začasnega narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik Ribar o bi7. ter izjavil, da vsled nezadostnega števlia prisotnih poslancev za sklepanje odgaja sejo na 7. L dl ob 16. z istim dnevnim redom.
Vesnlčeva pogajanja.
LDU. Beograd. 5. utaja. (Uradno). G. Vesnič je pričel v torek in davt pagajanja s parlamentarno zajednico glede sestave koncentracijskega kabineta ter o uspehu pogajanj poročal regentu. Danes opoldne je posetil Ljubo Davidoviča kot zastopnika demokratske zaiednice ter našel prt njem zelo povolien sprejem. Verjetno Je. da bodo tekom jutrišnjega dne končana pogajanja tudi na tej strani. Vesnič je posetil tudi podpredsednika narodnega predstavništva Ribarja.
Ministri naf zastopalo Interese strank.
Zagreb. 6. maja. (Izvirno poročilo). »Riječ SHS« poroča iz Beogra-
da. da radikalci slejkoprej nočejo ničesar slišati o eliminiranju gotovih oseb raznih strank iz vlade. Radikalni klub stoji na stališču, da mora biti vsaki stranki prosto, da odpošlte v vlado one politike, o katerih le prepričana, da bodo najboljše-zastopali interese naroda in stranke!
Padanje cen za žito ln moko.
Novi Sad. 6. maja. (Izvirno poročilo.) Pod vtisom dobrih izgledov za letošnlo letino. «e opaža stalno pa; danle tržnih cen za žito ln moko. zla stl pa za pridelke letošnje letine.
Star manever.
LDU. Reka, 5. maja. Današnja »Vedetta« prinaša članek, v katerem pravi, da je Srbija l. 1915. izdala zaveznike, ker se je obvezala, da ne bo napadla Avstrije. S tem da Jo omogočila, da ie Avstrija vrgla vso svoje razpoložljive čete proti Italiji. Opaža se, da prinaša »Vedetta« slične vesti in preko nje Italijanski listi vedno, kadar pridejo PogaJfnk* o jadranskem vprašanju v odločilno
stanje-
Razna poročila.
Mednarodni sodjallstlčnl kongres.
Dunaj. 5. maja. (Izvirno poročilo). Dne 31. julija bo otvorjen v Ženevi mednarodni socijalistični kongres, prvi po končanj vojni. Kongres bo razpravljal n.ed drugim o vprašanju mednarodnega edinstva, o problemu ©dgovemosti za svetovno vojno, o splošnih principih mednarodne politike itd. Na l.cmgres je va. .ana seveda že tudi Jugoslavija kot samostojna enota. Določenih je zanjo 8 glasov.
Zopet koalicijska vlada na Cepkem.
LDU. Praga, 5. nn a. (CTU). Predsednik Tušar se pogaja z vsemi čehoslovaškimi strrnkamJ gl^de sestave nove vlade. Bržkone pi ide d j koalicije v^eh čchoslovaških strank. Nemške sirauke se ne bodo pritegnile k sodelovanju.
ukrajinske in poljske vlade so dna 22. aprila sklenili v Varšavi zvezno pogodbo in tajen vojaški In gospodarski sporazum.
BORZA.
LDU Curth, 5. maja. Berita 10.3*\ New-York 565, Pariz 34.25, Mil« 25.90, Praga 8.80, Zagreb 3JO, Dunaj
denar 2.60.
LDl’ Dunal. 5. mala. Marke 407, švicarski franki 3675, francoski franki 1275, dolarji 203, ogrske žigosane krone 98—114, čehoslovaški bankovci 355—380. novi dinarji 575—620.
LDU Zagreb. 6. maja. Valute: Dolarji 13.500—13.800, avstrijske krone 66, 20-kronsk! zlati 580, francoski
„ ,	,___.	.	a	franki	1000—1010, napoleondori 555,
Poročilo o skJepu prtisko-ukraSnsk nem5ke marke 279-280, italijansko
LDU. Dunaj. 5. maja. Ukrajinski I U«7Q0. idmvr.i ortd bvliu Zattopnifei
Dnevne vesti.
_ Položaj občinskih tajnikov. Pi-lejo nam: Občinski tajniki so menda res nova izdaja svetopisemskega Lazarja. Večinoma opravljajo službo občinskih tajnikov vpokojeni orožniki in enaki, torej ljudje, ki so od nekdaj vajeni strogega reda in vestnega dela. Da so potrebni, bo menda razumljivo vsakemu, ki ima količkaj pojma o javnem redu. Le redke prikazni so župani, ki bi bili zmožni uradovati sami in če so tudi zmožni, ne utegnejo radi gospodarskih skrbi. Kaj je vreden občinski tajnik, ki je na mestu, bi pač lahko dokazala okr. glavarstva in druge oblasti: a poglejmo, kako se godi tem pozabljenim! Poznam občinskega tajnika, kateremu se je vkljub zanesljivosti, delavnosti in zmožnosti odpovedala služba zato, ker je zahteval povišanje mesečne plače od 200 na 300 K. Kdo pa more danes živeti en mesec s 300 K? Dobro bi bilo, če bi v te razmere posegla država sama, ker končno so državi vendarle v večjo korist oni doletni možje, ki ljubijo delo, kakor t!sta nadebudna mladina, ki misli samo na štrajk.
— Zapuščine in zavarovalnine v Ameriki. Veliko je med našim narodom 1 ud'., ni imaio svojce v Amerkl ter je za cemi v ietih vcjne r^ialo precej /annščta in zapadlo dokaj zavarovalnin. Vsied ameriških vladnih odredb so ti premoženjski objekti, v kolikor so se likvidirali, založeni pri upravniku sovražnega premoženja v \Vashingtanu, oz pri tozadevnih oblkstvih v drugih ameriških državah, tako da bo treba veliko potov. predno bodo dobili to premoženje dediči v roke. Za posameznika je postopek združen z velikimi stroški, dočim bi se pri skupnem nastopu dalo hitreje in ceneje doseči uspeh, posebno ker bi bilo v slučaju, da gre za skupno veliko svoto. mogoče osebno intervenirati. Da bo možno ugotoviti, za katere svote gre tu. poživljam vse, kj imajo v Zedinjenih državah ameriških zapuščine In zavarovalniške terjatve, da m! iste čimpreje mogoče prijavijo, da se uvede sporazumno enoten postopek, ako bi to kazalo. Radi splošno koristnega namena prosim tud! sodnije in urade, gg. odvetnike ter notarje za prijavo. — Gospodarska pisarna dr. Čeme, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.
— Državne menjalnice za vračajoče se Amerikance. Take menjalnice je ministrstvo za finance ustanovilo pri davčnih uradih v Kotoru, Dubrovniku, Metkoviču, Splitu, Sarajevu, Ljubljani in v Mariboru. V Ljubljani prevzame te posle davčni urad za ljubljansko okolico (sodna palača). Ti uradi bodo zamenjavali cenar samo izseljencem, vračajočim se iz Amerike, in sicer samo dolarje, ki jih prineso s seboj. Zamenjavata; kurz bode za pol dinarja ali dye kroni izpod dnevnega prodajnega kurza dolarjev na beograjski borzi.
Prepoved točenja alkoholnih oiiač ie nklnlena. Dovoliuie se točenje vina in piva. Prepoveduje se pa tudi nadalie točenje žganja. Mladijn izpod 18. leta se sploh ne sme dalati piiače tudi če pride v gostilno v spremstvu statišev. Kdor bi se pregrešil uroti tel odredbi, se mu zapre gostilna. LDU.
— Izletniški vlaki v Bohinj In na Koroško k Vrbskemu Jezeru. Od 9. maja t. 1. vozi ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana gl. kol. — Bistrica-Bohinjsko jezero izletniški vlak štev. 1720—21 in 18—1719 ter na progi Jesenice-Vetrinj pri Celovcu (Vrbsko jezero) priključni vlak štev. 20 in 19. Odhod Ljubljana gl. kol. ob 5. uri 17 minut, prihod v Bistrico-Bohinjsko jezero ob 8. url 34 minut, oziroma v Vetrinj (pri Celovcu) ob 8. uri 56 minut. Odhod lz tVetrinia ob 19. uri 19 minut, iz Bistrice ob 19. uri 56 minut. In prihod v Ljubljano gl. kol. ob 23. uri 22 minut. Vlak iz, oziroma v Ljubljano, Ima direktne vozove za Boh. Bistrico in za Vetrinj. Vozne cene m tretji razred Ljubljana-Vetrinj prt Celovcu 23 K; Ljubljana -Blstrica-Bohinisko jezero 27 K. Natančnejši podatki so razvidni na postajah prt osebnih blagajnah.
— Kaj se nam obeta? »Jugoslovanska borza« priobčuje v nekem nepodpisanem članku sledečo vest: Po zadnjih ponudbah iz Nemčije stane kvadratni čevelj boksa ali še-vro 75 do 95 mark, kar odgovarja povprečno našim 250 kronam (pred vojno 1 K 20 vin. = nad 200krat dražje!) Spodnje usnje stane sedaj okoli 165 K (pred vojne 3 K 80 v ~ nad 43krat dražje). Svila v koleščkih se je podražila od 1 K 5 vin. na 70 K. preja za šivanje od 7. K na
1800 kron (tisočosemsto), podloga od 40 vin. na 40 K itd. Torej od 66 do 257krat! Ako računamo za 1 par čevljev 3 m pol kvadratnih čevljev usnja, stane po zadnjih nemških ponudbah že samo gornji del 875 kron, podplati, notranjke. pete stanejo 165 kron, skupaj 1040 K. Če prištejemo tej svoti še fumiture, vedno večje režijske stroške, delavske mezde, tovarniški in še trgovski zaslužek, smemo v bližnji bodočnosti računati s cenami do 2000 K za 1 par čevljev. — Zdi se, da ima vest samo namen, pripraviti ljudi na nove vele-dobičke usnjarjev.
— Društvo slovenskih leposlovcev s sedežem v Ljubljani se je pred kratkim ustanovilo. Namen društva Je, da varuje in pospešuje gospodarske, socijalne In kulturne interes« svojih članov in s tem pomaga izboljševati njih življenske razmere: da goji med njimi stanovsko vzajemnost ter Jim obenem v potrebi nudi gmotno in moralno pomoč. Društvo je samo stanovsko in združuje vse slovenske leposlovce brez razlike političnih naziranj. Svoj namen hoče društvo doseči z vsemi zakonitimi sredstvi, ki morejo koristiti njegovim težnjam. V društveni odbor so bili na občnem zboru voljeni sledeči pisatelji: Predsednik: Anton Funtek; L podpredsednik: Fran Ser. Finžgar: 2. podnredsednik: d'. Alojz Kraigher; tajnik: Radi voj Pe-terlin-Petruška: blagajnik: dr. Fran Detela; knjižničar: Milan Pugelj; gospodar: Fran Albrecht: odborniki: France Bevk, Vida Jerajeva, Oton Zupančič. V nadzorstvo so bili izvoljeni pisatelji: Ante Debeljak, Cvetko Golar, Marija Kmetova, dr. Stanko Majcen in dr. Ivan Tavčar. Pisatelji se vabijo naj pristopijo k društvu kot redni člani, prilatelji slovenskega slovstva pa kot ustanov-nikl ali podporniki, članarina znaša za redne Člane: 5 K mesečno; za ustanovnike: 2000 dinarjev v petih letnih obrokih: za podpornike: letno 200 dinarjev. Prijave in denar naj se pošilja na naslov društva: Ljubljana Kongresni trg, 7.
— Nekdaj in sedaj. Ko Je šla pred leti gospodinja na trg kupovat živeža, je imela denar v denarnici, a nakup je nesla v košari. Danes bt pa bilo komaj, da bi imela košaro denarja, če bi hotela isto kupiti.
— Mlečne cene v čehoslovaški republiki. Ker so kmetje in veleposestniki zahtevali vedno več za mleko, je konsumentom dalo povod, da so odločno protestirali proti previsokim mlečnim cenam. Zdaj je uradno določena cena 1	vin.	za
liter mleka.
— Savinjskim hmeljarjem. Ministrstvo trgovine in industrije, oddt-lek v Liubliani. le poslalo hmelj, društvu v Žalcu sledeči dopis: »Po poročilih, k! so došla tukajšnjemu oddelku, sklepalo razni inozemski agenti sedal s producenti pogodb*: za predprodajo hmelja. Hmelj, društvo se vabi. da opozori svoje člane ln tudi druge hmeljarje, da je povsod veliko pomanjkanje hmelja ln se ni bati glede oddaje pridelka, tudi ako bo v splošnem dobra letina. Cene, ki se sedaj ponujajo, se zdijo prodajalcem visoke z ozirom na cene na domačem trgu, vendar pa nikakor ne odgovarjalo cenam svetovnega trga. ako se cene preračunijo do kurzu dotičriih valut.« Hmeljarji' Upoštevajte dani Vam svet in javite vsak slučaj predprodaje vodstvu Hmelj, društva za Slovenijo s sedežem v Žalcu.
— Gremll trgovcev v Ljubija n) naznanja: Dne 15. maja 1920 ob 10. bode prodanih v skladišču na južni železnici pet zavojev papirnatih ponjav 843 kg na icvrl (izvensodnijskl) dražbi. Blago sc mora takoj plačati in odpeljati. Ogledati ga je mežno neposredno pred prodajo.	K
— Gremll trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da se bodo zadržani bankovci s ponarejenim'1 kolki vrnili lastnikom, kadar bodo kronske novčanice popolnoma vzete iz prometa. Finančno ministrstvo bo o usodi teh novčanic odločilo po za-vršetku zametrinve in si ie dala predložiti imenski izkaz vseh onih oseb. katerim so bile novčanice zadržane.
— Na poverjeništvo za socljfalno strb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine, se obračajo varuhi in varstvene oblasti s prošnjo, da preskrbi učna mesta varovancem. Gremij trgovcev poživlja torej vse one svoje člane, ki potrebujejo vajence, da se obrnejo na gorenji naslov. če mogoče že nekal mesecev v naprej, če potrebujejo vajenec ln pod kakimi oogoji bi jih sprejeli K
— Stavka hraeHtskJh učiteljev vapooauka ca DuaakL Ka a M*
htevam izraelitskih učiteljev vero-nauka na ljudskih ta meščanskih šolah na Dunaju ni ugodilo, so začeli ti 6. t. m. stavkati.
— Društvo finančne straže na Slovenskem. Za 13. maja 1920 določeni redni občni zbor se vsled izjemnega dovoljenja poverjeništva za no-tranie zadeve sporazumno s policijskim iavnatelistvom v Ljubljani vrši po določenem programu. Predsedstvo. '	K.
— Španska bolezen tla Dunaju ponehava. Kakor poročajo avstrijski listi, se število za špansko boleznilo obolelih na Dunaju vedno manjša. Največ je bilo bolnih v tednu od 15. do 21. februarja in sicer 7810 slučajev, zadnji teden aprila pa že samo 172 slučajev.
— Muhe lovijo, slone izpuščajo. Pred nekaj dnevi se je peljala neka gospa z dojenčkom preko Spiija v Avstrijo. S seboj je imela za otroka steklenico ml.eka in to ralfko so Ji na meji enostavno zaplenili in odvzeli. Kaj takega se zgodi lahko samo pri nas, ki postajamo res država vseh neverjetnosti.
— Prodal ie hlode, da bi sl kupil obleko. Posestnikov sin. 17-letni F Mehlin z Golega ie ukradel dva hlo da iz Auerspergovih gozdov ter Jih proda! Ilublianskemu lesnemu trgovcu Šuštarju za 412 K. Pred liubljan-skim okrainim sodnikom se le včeraj zagovarjal, češ. da le bil prisiljen hlode ukrasti in prodati, ker mu oče ni hotel kupiti obleke. Obtoženec je bil obsojen na mesec dni zapora.
— Hranitev orožja. Ker sta hranila volaške puške, sta bila obsojena pred Hubllanskim okrainim sodiščem na 20 K denarne kazni 70 letni posestnik Jože Zakrajšek in posestnikov sin Ivan Strgar, oba iz Šmarja. — Stari Jože Zakrajšek ie po sodbi robantil. ker se le moral pokoriti za sinovo ouško.
Ljubljana.
— Opozarjamo na koncerta orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani, ki se bosta vršila v ponedeljek 10. in 17. maja v veliki Unionski dvorani. Iz sporeda omenjamo posebno Griegov klavirski koncert z orkestrom (v Ljubljani prvo izvaianie) in veliko Cajkov-skijevo slnfoniio »Pathčtique«. ki je poleg Borodinove h-mol-sinfonije nailenša ruska sinfonija. Za koncert, ki bo nudil tudi pevske točke in točke za godalni orkester, vlada veliko zanimanje. Vstopnice In vspo-redi z besedilom in razlago se dobivajo v trafiki v Prešernovi ulici K.
— /Mesaril v liuMl. okolici. Zaradi ravilarda cen goveiemu mesu so bili zadrifi teden kaznovani od protlve rižniškega urada nekateri ItubManski mesarii Temu uradu priporočamo tudi nekatere mesaric iz okolice, kateri sekalo veliko slabše meso do 24. 26,
28 in celo 30 K. — Ker ga pa radi visoke cene ne morelo vsega doma prodati, ga odstopilo po veiiko nižh ceni liubli. mesnriem. Pred noviša-niem cen kožam so vedno trdili, da se bo takol znižala cena mesa. ako se kože podražilo. Ko se le pa to zgodilo. so zvišali samovoljno tudi cene mesa. Obenem so tudi izginile cenc raz tabel. Opozarjamo na to tudi orožništvo. da stori svnlo dolžnost.
= Pogreb gasilca Zarglja. Včeraj ob 5. popoldne Je bil pogreb ponesrečenega gasilca Alberta Zargija. Slavnostni sprevod se je pomikal od mrtvašnice pri sv. Krištofu po Dunajski cesti skozi Sodno ulioo proti Martinovi cesti na pokopališče k Sv. Križu. Sprevoda so se udeležili: na čelu ljubljanski Sokol I, za njim polnoštevilno v paradi »Prostovoljno gasilno in reševalno društvo«. Za krsto žalujoča rodbina, podžupan dr. Triller, načelnik gasilnega društva Josip Turk, zastopniki Južne železnice in številni delavci. Socialno demokratična strokovna organizacija je položila na krsto vence.
=• Majnikov večer društva za zgradbo sokolskega doma Sokolu J. se vrši v soboto. 8. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union. Suo-ied bogat Predprodaja vstopnic pri br. Gorupu (tvrdka Gričar in Mejač, Prešernova ulica) m pri sestri Zandi Gorianc, Mestni trg 3. Vstopnina: za člane in članice vseh sokolskih društev proti izkaznici v predprodaji JO K. za nečlane in na večeT prireditve 20 K. Bratje, sestre! Pomagalte nam. da si čimnrei zgradimo lasten dom. v katerem se bo sokolstvo lahko nemoteno razviialo in prihitite zato v velikem številu na našo prireditev. — Zdravo!	K.
= Društvo orožniških vpokojen-cev za slovensko ozemlie v Ljubljani vabi svole člane na I. občni zbor, i ki bo 9- maja 1920 ob 2 url popoldne pri Novem svetu v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. branfa za-
pisnika zadnjega ustanovnega obč. zbora: 2. poročilo društveneea odbora o delovanju ta denarnem pošlo-vaniu društva: 3. poročilo računskih preglednikov; 4. odločitev društvenih prispevkov: 5. volitev predsednika ln 10 odbornikov; 6. volitev 2 ra čunskih pregledovalcev: 7. eventualni samostojni predlogi z navedbo vsebine; 8 .slučajnosti; 9. sprememba naslova in pravil. Z ozirom na neugodne prometne razmere na železnicah bo občni zbor pri vsakem številu navzočih članov sklepčen. Načelstvo	K.
= Manipulacije z moka Organi centralnega urada zoper verižnike so prišli na sled velikanskim manipulacijam z vagoni moke. Zaplenil! so okolo 10 vagonov bele moke. katero je skušal neki verižnik na rafiniran način razpečati proti zelo mastnemu dobičku; profiliral bi bil z manipulacijo okoli 250.000 krom. Zadeva je izročena državnemu pravdništvu Upamo, da advokati ne bodo te smrdljive zadeve zagovarjali s tako vnemo kot Mejačevo.
= Vlnckl duhovi — osvobojeni I V žvnih utiranjih urah so že .tolpor-terji z visokosonomim glasom oznanjali Ljubljani veselo pivsko vest: »Opoj-ne pijače za-a Slovenijo dovoljene!« Ta pesem kolporterjev Je elektrtzirala ljubljansko občinstva zlasti »žuljivce vinske kapljice«, ki so jo morali tekom 14 dni tako skrivaj žuliti po raznih kleteh. Pristni Ljubljančani so že napravili prislo-vico: »Orka luj! Zdaj ga pa pijema tku, kut su ga prvi kristjani v katakombah.« — Tekom včerajšnjega dopoldneva so službujoči stražniki naznanjali po gostilnah ukrep deželne vlade, da je delno točenje alkoholnih pijač zopet dovoljena = Za vsako pomarančo — en dan. Po znanem komunističnem shodu pred Mestnim domom, na katerem so komunistični železničarji proglasili splošno železničarsko stavko, so neznani temni elementi poskušali opleniti stojnico branjevke Korene na Pogačarievem trgu. Bili so pravočasno prepodeni. Stražnik je vjel samo mladega Toneta Ježa, Id pravi, da le pobral samo H pomaranče Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je včeraj bila v tej stvari kazenska razprava proti Tonetu Ježu. Sodnik je proglasil sodbo: »Za vsako pomarančo — en dan!« Jež le torej dobil tri dni.
= Tatvina ali poneverba? Kakor Je naznanil vodja zavarovalne družbe »Feniks«, Je v času od 1. do 4. maja t. 1. Izginil Iz blagajne zavitek z vsebino 2277 K 80 vin. Blagajna in vse pisalne tnjze anverikanskega sloga so ostale povsem nedotaknjene.
— Kolo ukradena Antonu Erbežniku. mehaniškemu vajencu pri r.TalerJu na Viču. Je bilo pred šta-culom v Šelenburgovl ulici ukradeno čmopleskana 1600 K vredno kolo.
= Tatvina v cerkvi Oospa Eva
Šulgaj je včeraj zjutraj v lazaristov-ski cerkvi srca Jezusa pustila na klopi denarnico z okoli 300 K, raznimi listki in rožnim vencem. Ko Je denarnico pogrešila. Jo ie n! bilo več.
= Vlom. V trgovino Oblak na Sv. Petra cesti so neznani storilci vlomili včeraj ponoči. Podrobnosti še niso znane.
Maribor.
General Maister Je prevzel z 29.
aprilom štajersko obmejno poveljstvo in mestno poveljstvo v Mariboru.
B!vši Gradčan! se vabijo v soboto 8. L m. ob pol 20. na prijateljski sestanek v Narodni dom.
Zasebni učni zavod Legat v Mariboru naznanja, da vsled Železničarske stavke novi tečaji še ne začnejo dne 3. majnika, temveč šele 10. majnika.
Celie.
Beograjski podžupan g. Žlvalje-
vfč pride tud! v Celje. Kakor se poroča. pride beograjski podžupan g. Danilo Živaljevič tudi v Celje, kjer se bo pogajal glede dobave granita za beograjsko občino.
f ovlšnnie oskrbnin v Javni bolnic!. Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro je zvišal — počenšl s L majem — oskrbne stroške ,v lavni bolnici v Celju za 1. razred na 100 K, za 2. razred na 60 K, za 3. razred na 18 K dnevno.
Otroški vrtec in glasbena šola šolskih sester v Celju priredita 9. t. m. ob16. v veliki dvorani Narodnega doma igro s petjem ter godbo in plesni venček z žogicami.
Tatvina v vojaškem skladišču. Nedavno smo pod tem naslovom poročali, da se Jc izvršila v tuka£-nW»m vola&kcsn zlrladličn tatvkm.
Sumilo se le takrat da le naredniki g. Julij Skoda pri tatvini udeležen. Kakor se Je pa sedaj dognalo, se )e g. Juliju Škodi delala krivica. G. Julij Skoda Je pri stvari popolnoma nedolžen in mu je celjska policija zaplenjene stvari, ki smo jih takrat omenili, vrnila vse nazaj.
NOV TURISTOVSKI VLAK!
Direktni vozovi, ugodne cene! —• Obratno ravnateljstvo državnih že* leznic vpeljalo le — v polnem, hva* levrednem razumevanju teženj nara* ščujočega našega tujskega prometa ki želi turistov i. dr. potnikov, ne ozirale se na to, da lanski obisk ni bi! ravno najboljši — nede>!°ki turistov-ski vlak za izlete na: Vrbsko-Blejsko Bohinjsko Jezero ln Karavanke. — Vlak vozi prvič že to nedelk) t. j. dne
9.	t. ra. Iz Ljubljane odhaja vlak ob 5.17 (Jesenice 7 21) ter dospe v Ve trlni ob Vrbskem jezeru že deset mi nut pred 9 uro dopoldne, tako da si lahko še pred kosilom že na Otoku ob Vrbskem jezeru. Cena lil. razred - 2) kron. Vlak ima tudi direktno zvev.o z Bledom ta Bohinjem, cena (Bohinjska Bistrica lil. razred K 27.). Vračal pa se bo vlak iz Vetrinia ob 19.L' (Jesenice 21.03) ln dospe v Ljubljano ob 2322. — Vozovi so direktni ter potnikom ne bo treba nič presedati | Prva oolovlca vlaka je določena Prot* Vrbskemu Iezeru. druga polovica proti Bohinjskemu, kar nal blagovolijo potniki že v Ljubljani na kolodvoru upoštevati ter do tem redu vstopati v vozove. Potna dovoljenja za na Vrbsko jezero si ie treba izposlovati od okrajnega glavarstva Borovlje.
Šport in turistika
Slov. planinsko društvo naznanja, da bo v nedeljo dne 9. t. m. ze ctvorjena koča na OoUci ta sicer /a enkrat samo spodnja t. J. Jeseniška koča. ker se vrše v Kadilnikovi kix*:l temeljite poprava Od Jeseniške koče na vrh Golice 35 minut. Ključavnice (narcise) v polnem cvetju!
Aljažev dom v velercmantični dolini »Vrata« tik pod Triglavsko sLop se otvori o Binkoštih.
Slap Savica Pot k Savici, ki ga Je dal popraviti Generalni komisar; Jat za tujski promet Je dogotovL n. »Hotel Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru je odprt celo leto.
Nogometne tekme. V sebeto in nedelio dne 8. in 9. maja ob 18. uri (6. popold.) se vrši na prostoru S. K. Ilirija vls-a:vfs državnega kolodvora nogometna tekma med prvimi moštvi
S.	K. Victoria iz Zagreba ter S. K. Illrila, Ljubljana. Victoria te danes eden izmed prvih zagrebških klubov in je dosegla v letošnli sezoni že ieoc rezultate. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu.	K.
Gledališče.
REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA.
Is gledališke pisarna Slavno občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da se operni repertoir v sledeče iz-premeni:
Opera.
7. maja, petek: »Žongler«. Abo-nement C.
8. maja, sobota: »Trovatore*. Abonement E.
9. maja. nedelja: »Poljska kri«. Abonement izven.
10. mala, pondeljek: zaprto.
Drama:
7. maja: »Vsiljenk* Saloma«. Abonement D.
8. maja, sobota: »Sneg«. Abonement D.
9. maja, nedelja popoldne: »Tr-njulčica«. Abonement izven.
9. maja. nedelja zvečer: »Vsi« Jjenka Saloma«. Abonement Izven.
Uradniška predstava. »Smrtni ples« se vrši v dramskem gledališču v p .ek, dne 14. t m. ob pol 20.
Zasebno in državno uredništvo dobi vstopnice v predprodaj v pisarni »Društva zasebnega uredništva S..«, Gosposvetska cesta 12/IL
Književnost in umetnost.
»Priroda« broj 5. Sadržal: E S Thompson. Runov. ovčarski nas. -K. Absolon, Macoha, največi no. ;;r na sviletu c Moravskoj. — Dr. N. Fink. Siljene životinle, kojlma osobi-to obiluie naša domovina. — Dr. O. Kučera, Zviezdano nebo u lipcju 1920. — Pabirci. — Razgovori.
Izdajatelj ln odg. urednik A. Posek, Tisk »Učit tiskarne« v. UubllaaL
Kina železnato vino i KIIP E m
lefearja nPlccolUe“ v LJubtlanl,1
Danajska cesta, krepča malokrvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke.
Naročila proti povzetju.	168
m u
Mali oglasi.
Proda se:
Hfia na de*cll l»ll*n IJnli. ilnne se proda. V hiši se nahaja go-Stilna ter ]e pripravna za vsako trgovino,
Natančnejši podatki se poizvedo v uprav-ništvn ,Jugoslavije* pod št. 3892.	648
Koruza za nrlev in za krmo
se dobi pri tvrdki Jos. Zidar, IJnli-	.
»jana. Dunajska cesta 3i.	«46	prva moč s la referencami
F roda in dobro ohranjen pletilni stroj »Reraington*. Naslov v upravi.	645
Hišo ■ sadnim vrtom na
prometni cesti 10 minut od glavnega trga se proda. Maribor, Fraustaudener-gasse 5.	___
Proda *e klavir za avoto 5-000K.
Kje pove upravništvo.	663
..T.nrlon** krema rosek u
čevlje razpošilja FRANC SENČAR, Mala Nedelja pri Ljutomeru.	652
Mizarstvo Matija Perko v Spodnji Sliki, Celovška cesta 121 se priporoča V blagohotno upoštevanje.	162
po najvlsl cenama
na vagone
K. Linhart, urar
jelove (taske, grrdju, late ivapno.' Gosposvetska c. 7.
Posrednike nagradjujem. j Velika zaloga zlatih, srebrnih s,.	, l o * /ir i t».\ In niklasth ur, kakor Omega,
Vladimir Ivkov, Sztapar (Vojvodina), gchaflhausen, stenske ure z
nihalom po najnižji ceni. Po-
se išče za 15« maj. Veletrgovina
H. I. TURAD,
MARIBOR. «
Kupujemo
ma papirja
najvišjih dnevnih cenah.
„DRAVA“
pravila se sprejemajo vsak čas in se solidno izvrše.	990
I
i
leimnifoe
vse
po
Vsakovrstne slamnike,
9i
DujviSjih dnevnih cenah. različne torbice, predprnž-
nike, slamnate šolne m druge pletarske izdelke priporoča po primerni ce-veletrgovina s papirjem v Za-	ni	g.	trgorcem
grebu. Brzojavi: .Drava*.Zagreb. Franjo Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale
368
Slobu, pri Ljubljani.
Kupi se:
Kupim niizor^ko orodje.
Ponudbe na upravo .Jugoslavije* pod „OrodJe**.__________
   Kupim 1 ali 2 preprogi za pitamo. Ponudb« na upravniitvo Juro-davije" pod „Preprogia«.
Službe:
Izurjenega mlekarja sprejme lakoj hlg. mlekarna VINKO sLAPSAK-a, Prestranek pri Postojni. Plača po dogovore. Ponudbe s prepisi izpričeval na) ae pošlje do 20. L m. na upravo lista.
Sprejmeta se dva dobro Izurjena mtzaraka pomočnika s hrano In stanovanjem v trajno delo. 10. TOPLAK, strojno mizarstvo, Trbovlje.	651
Narodna knjižnica.
J.in2. snopič: Val. Vccfltlk izfcrsnl spisi. Ercš. 3 K. 8.-6. snopič: CaiIC€£ir, VS komedija v štirih dejanjih.
Spisal Leonid Andrejev, poslovenil dr. Joža Gl on ar. Broš. 8‘— K 0. -6. snopič: Gadje gnezdo. Povest iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik. Broš. 10~. K, vez. 14*— K.
10.—12. snopič: Bete noži. Mali ju Kak. Spisal F. M.
Dostojevski), preložil dr. Vlado Bor-Itnik. Broš. 10'— K, vez. 14'— K.
18 15. snopič: ICcje Itvljenje Spital Ivan Cankar.
Broš. 10 — K, vez. 14'— K.
s z me- m kaki trgo- i-u. ca-kon- M
MlnJ&a gouiiodidsa
Ižansko šolo, teli službe v Vini ali pisarni kot zssdetnie* torlntiuja. Kje, s® Izve v uprsvnlltvu Jugoslavije*, pod Miro JEadeUalcm*.
Razno:
IM« ti e. v hribovitem kraja Be Slovenskem z zdravim gorskim zrakom tnal« sobica s postrežbo. — Mleko neoi»li«dno potrebno. Cenjene ponudbe prosim takoj na uprsv-uištvo .Jugoslavije* pod ..ZtlrMvje «.
Mebiovuno mesečno nobo
• krono išče gospod za takoj. Plača
~ *  ■“— *->
Konjak
Pri slabostih vsled starosti, tež' kočah v želodcu, pešanja moči je
stari vinski keniak
pravo življenje vzbujaioče sredstvo. Dve polliterski steklenici pošlje z zabojem vred kot zaporno blago za 66 K B B M E $ 18 E R T L, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko.
večletno prakso. — Cenjene ponudbe na upravništvo „ Jugoslavije" pod „štev. 620“
Mlinske kamne
nove ter malo rabljene, kupiffiG takoj. — Cenjene ponudbe na upravništvo »Jugoslavije* pod „štev. 621*'.
Sode
iz mehkega lesa
v vseh velikostih rabimo takoj. — Cenjene ponudbe na upravništvo »Jugoslavije* pod „štev. 619“. 6io
^i— m— ........................
HK	Imamo	ne	predaj večjo množino
koruze in ostalih živil
^Nova Banka, Novi Sad, Regent-Aleksamirova nlsca štev 35.
ttkjimi lifililjiL 1   .............
:DE30:
dobro. Ponudbe na upravništvo .Jugo stavi]«* pod wTi*ove©**.	64
Pšenico
zdravo, suho ima v«č vagonov po K10-50 tranko, oddajna postaja blizu Beograda m takoj oddati. 631
PETER M, veletrgovina i žitom v telil.
0^ Vina
različne vrste leta 1919 približno 120 hi se bodo dne 15, maja ob 10. url zjutraj potom javne dražbe v Turskem vrhu (od Ptuja 18 km oddaljeno in sicer čez Zaverče) prodajala.
Plača so takoj pri kupu, polovico v gotovini, ostalo pri prevzetju vina — Posoda se ne dostavi.
Dpltellstn »ajtnke Uliti
626	v	Podlehniku	pri	Ptuju.
Jugoslovanski kreditni zavod V Ljubljani
Marijin trg 8, Wolfova ul.1. Podružnica v Murski Soboti.
 —	1	---?	Telefon	54.	„
Sprejema
Dobro slivovko in rum
630
solidno delo vsake
 vrste po naročilu Iz.
.   delavnici In razpošilja na
zahtevo po nejnižjih cenah Ivan Logar sedlar, Gosposvetska cesta št. 13. Ljubljana.
Ma oprema
deluje v lastni dela
Hočeš postati govornik?
naroči »Bočni nplaovnlk*4, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika,
kakor tudi vse' drugo špecerijsko blago oddaja na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah
veletrgovina L PERDAN v Ljubljani.
Aaončna f.lHarn«	Maribor,	SlomAhov	trg	11.
na vagone ima za oddati po jako ugodni ceni tvrdka
Anton Tonejc
delavca, rokodelca, kmeta, vojaka in za »sako gospodinjo. Cena K 20-—. Nadalje se dobi knhičua knjiga za __________
vsakovrsten les, okrogel In rezan. Dobi
"VKffKKtfSSTlEan de Cologne
de la Ma'son DRLAY- Pariš
MARIBOR, Mlinska utica št. 23.
Telefou štev. 68. *M0
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 4 °|o.
zz Hranilne vloge =
na knjižice 2,308.412*— K, na tekoči račun 2,496.684 59 K.
■	—- Daje i...............=:
posojila na vknjižbo, poroštva in trgovske kredite.
:= Financira	=
trgovska in industrijska podjetja.
Denarni promet nad 31 milijonov K
=0E30n
CENTRALNA BANKA D. D. u KRAPINI.
250
Trrislll Prllateljl tnrlal llilitelil niratu
Nabrvite si takoj
y 1 Vani plus mffor!!!Buli lino lili!
Vent eu gros. — Parfumerle des Fleurs de France.
»»
Knjiga je i.eobhodno potreben prlpo- j •..Ll!«,.« pioček za vsakogar, ki išče v prirodi Lig U Ulja lici
Kolinska voda
250
:	Tvrdke	:
DRLAY-Paris
užitka, odmora In razvedrila,
S poštnino vred stane vezana K 11.10. ?h pošiljstev se Izvolite obrniti na: Zvezno tiskarno v Ljubljani.
Prodaja na debelo. Parfumerija cvetja Francije.
Pred Škofijo 21.
Kava, čai
Pozori
I Pevci in pevska društva 1
•■■Ul
| Poj
Čo! oiada Kakao Bonbone Kirni pridatek gonja k Rum Llkorje
Šampanje«
Ns"i??.aa vina Mandolne Rozine Dišave Paradižnik Riž Silve
j Tkalci pesmarica
r I	II	_	_.»LI	.h...	1.4.1«	flVIS	ra	_
I
11
n motki zbor; žepna izdija 11X15 cn
Štev. 1. Davorin Jenko; Sto čutiš, Srbine tužni? „	2.	Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanlca.
»	3.	Anton	Hajdrih:	Slabo sveča je brlela.
„	4.	Anton	Hajdrih:	Pod oknom.
,	5.	Anton	Hajdrih:	V sladkih sanjah.
6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. Vsaka pesem stane iK|U Izvodov 10 K. Številka 6 stane * kroni, 11 Izvodov *0 kron.
Dobiva se v
Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg M 8,
OSNOVA
za povišenje dioničke glavnice.
Redovita glavna skupština diouičera Centralne banke d. d. u Krapini, održana dne 14»
trftvnja 1920, zaključila je:	_______
Povišenje dioničke glavnice od 15,000.000 K na 50,000.000 K.
izdanjnn od 350.000 komada novih dionica po 100 K nominalne vriednosti i povjeriia ravnateljstvu, da to povišenje provede.
Na temelju tog zaključka izlažemo na javnu supsknpciju:
850.000 dionica po 100 K nominalne vriednosti. —
Za upisivanje ustanovljeni su sljedeči uvjeti:	....
1.) Nove dionice k oje glase na donosioca, učestvuju na poslovnom uspjehu na 1. srpnja 1920. te su prama torne providjene kuponom sa pravom na polugodišnju dividendu za godinu 1920.
2 ) Kok supškripcije počima 20 travnja te traje za dioničare do 10. svibnja 1920., a za nedioničare do 15. svibnja 1920. — Dioničari, koji do 10. svibnja 1920. ne izvrše svoje pravo
■opcije, gube to pravo. —	„	.	-.
Starim dioničarima prepušta se pravo prvenstva na 150.000 komada	n"“n;
na svaku staru dionicu mogu upiseti (optirati) jedmi novu dionicu i to uz teoaj od 18 P	.•
4. Ostalih 200.000 dionica kao i eventualne po dioničarima neopbrano dionice mogu upi-
i-**1 *	>“«■ e—* »-"“"o	di°"-
JedaS‘),0 up^tenln”iznosima'Izdal to m W»g«jn»e potvrde, na temelju kojih & se is.ru,iti ! medjutornnice vrhu dodijeljenih komada, dok če se medjutomnice izrnjemti originalnim dionicnr.a, kad	iz	tiska izadju, i	to u pojedinim komadima ill složemm komadima po 5, 10, i 50 dionua.
7.) Posjednici	starih dionica, koji	u 6mislu točke treče ove osnove žele izvršiti pravo
opcije, imadu prigodom supskripcije predložiti svoje stare dionice odnosno medjutomnice, ko.',e de im se nakon provedene opcije sa blagajničkom potvrdom na njihov trošak povratiti. —
8.) Ravnateljstvo pridržaje 8i pravo reparticije (podjelbe) upisanih i uplacinin dionica triasom točke četvrte ovog poziva. - Uplate za nedodijeljene dionice, povratit če se upisivateljima do 30. svibnja o. g. bez kamata i to na blagajni zavoda, kdje je uplata uslijedila. ^	.....
9.) Uplačeni v.šak nad nominalom privesti če se po odbitku troškova emisije pr.cuvnoi zakladi. 10.) Eventualne neoptirane odnosno neupisane dionice preuzima postoječi sindikat, koji
zajamčuje uspjeh emisije.
|	11.) Kao potpisna i uplctna mjesta označulu se:	Twnnmi
a) Centralna	barka d. d Krapina	te njezine podružnice u Varaždinu, Pregradi, Ivancu,
K|a”iCUb) B?otoba br>>uka Mbom|ltna	, mjenjatoa banka u Zagrebu te »ierioe podružnice
u Brodu, Osijeku, i Djakovu.
c) Hrvatska eskomptna banka u Zagrebu
d) Francuskc-Srpska banka podružnica u Zagrebu
e) Prva požeška štediouica u Požegi i
f) Mariborska eskomptna banka u Mariboru.
U Krapini, dne 16. travnja 1920.
Ravnateljstvo Centralne battVre d. d. u Krapini.
Mirna tlita H. iti