Največji slovenski dnevnik
t Združenih državah
Vetfa
Ki.1
leto .
York celo leto leto
.00 .00 .00 .00
GLAS NARODA
The largest Slovenian D the United States.
Ust slovenskih delavcev v AmerikL
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
JTELEFON: CHelsea 3-3878
No. 281. — Stev. 281.
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 2, 1935. — PONDELJEK, 2. DECEMBRA, 1935
Volume XLIII. — Letnik XLIU.-
MUSSOLINI SE ODLOČNO PR0TTV1 SKLENITVI MIRU
Anglija preskrbuje abesinsko vlado z orožjem
CHICAGO
IZGANJA __ZL0C1NCE
Veliki zločini pojemajo. Zaslugo ima policija in sodišča. — Mnogo zločincev je odšlo iz mesta.
CHICAGO, 111., 1. decembra. — Glede zločinov so razmere v Chicagu mnogo izboljšane. Zlasti avtomobili so pred tatvino bolj varni, kot so bili prej. Tudi umorov, ropov in vlomov je mnogo manj.
K temu je mnogo prii>omo-gel 83 let stari predsednik posebne komisije Fr. J. Loescli, ki pravi, da je sedaj središče zločinskega sveta New York.
Cikažani tudi niso bili istega mnenja s -splošnim mnenjem, da je v Chicagu največ zločincev. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je v primeri s šestimi meseci prejšnje, ga leta padlo število zločinov: umori 33 odstotkov, ropi 21 odstotkov, vlomi 31 odstotkov. V splošnem so zločini padli na 19 odstotkov.
Zlasti pa je padla tatvina avtomobilov. V prvih šestih mesecih lanskega leta je bilo ukradenih 7178 avtomobilov, letos f>a v šestih mesecih samo 3456. Največ avtomobilov je bilo ukradenih leta 1932, namreč 35,406.
Odkar je zvezna vlada i>osia la v ječo Alfonza Caponeja, zločinski svet nima pravega voditelja. Medsebojni boji so spravili s pozorišča velika število najdrznejših zločincev.
Kriminalna sodišča so bila neumorno na delu. 8 postopanji odlašajo zelo redko. Državni pravdni k Courtney je neizprosen zasledovalec zločincev.
Zlasti glede avtomobilov so bili postavljeni posebni uradi: posebno sodišče za tatove avtomobilov, državni pravdnik je vstanovil posebno zasledovalni avtomobilski urad, policija je dobila pravico zasledovati tatove avtomobilov po vsem Cook okraju itd.
Ako bo mogoče odpraviti tudi sleparije pri volitvah, tedaj bo Chicago mosto, ki se bo moglo ponašati, da je odstranilo največje protipostavnosti.
CHINA CLIPPER DOSPEL V MANILO
MANILA, Filipini, 29. nov.— Poštni aeroplan Pan American Airways družbe China Clipper je dospel v pristanišče Manile in je skončal prvi poštni polet čez Pacifik.
P.-edno se je spustil na vodo, je pol ure zelo nizko krožil nad pristaniščem med glasnimi klici tiaočglave množice.
Aeroplan je v petek odletel iz Almeda, Ca!., s 110,000 pismi. V Manilo je dospel eno uro pred napovedanim časom. Ameriške bojne ladje in trgovske ladje
KONFERENCA ZA OBNOVITEV NRA
Navzočih bo 2500 delegatov.—Industrija razdeljena v 48 skupin, delavstvo v 13 skupin.
WASHINGTON, D. C., 2. decembra. — Načelnik odbora za sodelovanje industrij, Geo. L. Berry, pravi, da bo na industrijski konferenci 9. decembra navzočih 2500 delegatov industrije in delavstva. Konferenca ima namen obnoviti staro NRA, ali pa saj obdržati nekaj njenih določb.
Industrijalci bodo razdeljeni v 48 skupin, delavski zastopniki pa v 13 skupin.
Industrijske skupine so naslednje :
Produktivna s petimi podskupinami: poljedeljstvo, živinoreja, ribarstvo, les in kovine.
Javna poslužba s petimi podskupinami : finance, stroke, gledališča, gonilna sila in promet.
Prevoz s petimi podskupinami : železnice, ceste, zrak, voda in skladišča.
Tovarniški izdelki s 16 podskupinami: živila, tekstilna industrija, usnje in kože, gumij, kemikalije, papir, tiskarne, u-metnost, lesni izdelki, nekovinski izdelki, železo in jeklo, stroji, prevozna oprema, splošni industrijski izdelki in železniške delavnice.
Razpečevanje blaga s sedmimi podskupinami: splošno blago, živila in kemikalije, že-leznina, električne potrebščine in stroji, avtomobili in vozovi, temeljne kovine, kurivo in les.
Javna udobnost z dvema podskupinama: hoteli in resta ranti skupno s pralnicami, brivnicami itd.
Tuja trgovina z dvema pod skupinama: iinportne in eks-portne tvrdke.
Gradbena industrija z dvema podskupinama: privatna in vladna podjetja.
Delavska skupina je razdeljena po odgovarjajočih industrijskih vejah, kot so:
Zabavišča, obleka, gradbena industrija, živila, steklo in opeka, tiskarstvo, papir, javne potrebščine, gonilna sila in finance, tekstilna industrija, prevoz in skladišča.
vseh držav so bile zavite v zastave.
Na Luneta pomolu je bil postavljen velik slavolok z napisom: "Filipinski • narod pozdravlja China Clipper kot goloba miru in dobre volje."
Po pozdravnih govorih se je poveljnik aeroplana kapitan Edwin 0. Musick s svojimi tovarni z avtomobilom odpeljal v Malacanang palačo, kjer so bili vsi sprejeti pri predsedniku Quezonn. Musick je prinesel predsedniku Quezonu osebno jiismo predsednika Roosevelta.
PO REVOLUCIJI V BRAZILIJI
Javnost zahteva od predsednika izpolnitev obljub. — Izvršene morajo biti reforme delavcem v prid.
BUENOS AIRES, Argentina, 1. dec. — Brazilija je šla prejšnji teden skozi šesto večjo rcvolucijo v petnajstih letih.
Kot vse oborožene vstaje v zadnjih 46 letih, je tudi revolucija prejšnjega tedna imela za svoj cilj osvobojen je delavskega razreda izpod fevdalnega sistema pod katerim so delavci vedno živeli.
Revolucionarni program za socjalne reforme je bil zelo zmeren. Bil je sličen programu, P'>d katerim sta sedanji predsednik dr. Getullo Vargas in sedanji poslanik v Wasliingto-nu Osvaldo Aranlia organizirala uspešno revolucijo leta 1930, ki je ovrgla vlado predsednika Wasliingtona Luiz in jo postavila današnjo vlado.
Kakor vse prošnje vstaje, je zvezna vlada tudi zadnjo vstaja označila kot komunistično. Leta 1030 je predsednik Washington Luiz očital dr. Vargasu in dr. Aranhi, da sta boljše-viška agitatorja, ki hočeta o-vreči republikansko vlado in uvesti diktatorstvo.
Mnogo socjalnili reform, katere so zahtevali voditelji revolucije prejšnjega tedna, je vključenih v novi brazilski u-stavi, toda predsednik Vargas je preveč zaposlen v svoji borbi z opozicijo, da bi mogel izvesti reforme, ki jih določa ustava.
Skozi 322 let je bila Brazilija portugalska in pozneje španska kolonija. Ko so druge južnoameriške kolonije postale republike. je postala Brazilija neodvisno cesarstvo, kateremu so vladali domači cesarji do 1. 1889. Medtem ko je Brazilija stara 435 let, ima republikansko obliko vlade samo 46 let, toda samo po imenu, kajti pravi lastniki dežele so veleposest-T-ik\ pridelovalci kave in sladkorja ter živinorejci, ki so si nagrabili velikanska premoženja, ki ga razsipajo v Parizu in durgih evropskih velemestih. Delavci pa, ki vstvarjajo vsa ta bogastva, so tlačeni in žive v revščini, ki je večja, kot v katerikoli drugi južnoamerški dr-
v »
/,avi.
Vodja revolucije zadnjega tedna, Luis Carlos Prestes, je upornik po poklicu, toda ni komunist. Ko je opazil, da je Vargas samo nadomestil prejšnjega predsednika, ni pa pre-menil vladnega sistema, tedaj je pričel organizirati novo vstaja z istimi načeli, kot leta 1930 dr. Vargas, ki je tedaj prišel do vlade.
Prestes je javno izjavil, da komunistična vlada v Braziliji ni primerna, zahteva pa demokratično vlado, ki bo osvobodila delnvstvo suženjstva.
SWANS0N ZA POVEČANJE MORNARICE
Letno poročilo mornariškega tajnika priporoča zgraditi mornarico do skrajne meje mornariške pogodbe. — Se ne ozira na londonsko konferenco.
AVASHINGTON, D. C., 1. dec. — Mornariški tajnik Swanson v svojem letnem poročilu priporoča predsedniku Roo^evHtu, da se vojna mornarica zgradi do meje, ki jo določate mornariški pogdbi, skle-njenv v Washingtonu in Londonu, ne glede na to, kak bo izid londonske konferenco, ki se prične v petek.
Swanson pravi, da ni mogoče redeti, kake bodo bodoče mornariške pogodbe, ako bodo sploh sklenjene, da pa se Združeno države na to ne smejo zanašati, temveč morajo zgraditi mornarico, ki odgovarja dosedanjim mornariškim pogodbam.
LONDON, Anglija, 1. dec. — Pet svetovnih mornariških velesil, Združene države, Anglija, Japonska, Francija in Italija, so je v petek zopet sestalo v Lon d on'j, da se dogovore glede omejitve oborožitve na morju.
Medtem ko politiki priznavajo, da je ta konferenca najvažnejša izza washingtonske konference ieta 1921, ne morejo ničesar gotovega napovedati glede njenega izida. Da bo ozračje na konferenci zelo napeto, je splošno znano.
Zelo vroče bodo debate, ako bo Japonska ostala na svojem stališču in zahtevala enakost z Anglijo in Združenimi državami in ne bo dostopna do nika-kega kompromisa.
Tudi italijanski delegat bo stavil zahteve, katerim Anglija :n Francija ne boste mogli ugo-iiti. Italija bo namreč zahtevala večjo pravico v Sredozemskem morju. Pri tem bi v prvi vrsti prišla v poštev nevtraliza-cija morskih ožin pri Gibraltarju in pri Bab-El-Mandeb ob vzhodnem vhodu v Sueški kanal.
200 TISOČ ŽIDOV BO ODŠLO IZ NEMČIJE
Zidov, delegacija v Ženevi podaja poročilo.— Predlagala bo petletni načrt za naselitev v Palestini.
ŽENEVA, Švica, 1. doc. — Heinrich Mann in Georg Bern-hard, ki zastopata nemške begunce v Franciji, v svojem poročilu na Ligo narodov zatrjujeta, da je v prihodnjih letih pričakovati, da se bo iz Nemčijo izselilo do 200,000 Židov, ako ostanejo iste razmere.
Židovska komisija za Palestino je predložila petletni načrt, po katerem bi se vsako loto izselilo "z Nemčije 40,000 Židov, orl kate:ih bi se naselilo v Palestini 25,000, ostali pa na otoku Ciper, v Siriji, v Južni A-n'.oriki <n drugod.
Ta načrt pa jo bil izdelan v splošni obliki in je njegova izvedba odvisna od mnogih okol-ščin. Pri tem nastane prašanje ako bo palestinska vlada pripravljena sprejeti toliko naseljencev in ako bo rešila vodno vprašanje v južni Palestini in Trans jordani ji.
DR. CONDON ODGOVARJA HAUPT-MANNU
KRALJ JURU SE POTEGUJE ZA OBLAST
ATENE, Grška, 30. nov. — Kralj Jurij II., ki se je šele pred petimi dnevi vrnil na Grško, je zagrozil, da se odpove prestolu in se vrne v privatno življenje, ako ne more biti kralj po imenu in v resnici.
S svojim odstopom je zapre-til ministrskemu predsedniku maršalu Kondylisu, ki od kralja zahteva, da ne podeli amnestije republikanskemu voditelju Venizelosu, kar pa kralj želi. Kondylis skuša pridobiti armado in mornarico, da zavza-mete trdno stališče proti splošni amnestiji.
FALMOUTH, Mass., 29. novembra. — Dr. John F. Condon, ki je bil poglavitna priča proti Bruno Richardu Hauptmanuu, potrjuje svoje pričevanje in pravi, da je na sledu novih dokazov za svoje pričevanje.	*
Dr. Condon je objavil odgovor na pismo, ki ga je pisal Hauptmami in ki poživlja dr. Condon a, da prizna vse, kar ve.
Dr. Condon pravi, da še vedno zasleduje odvedbo Lind-bergliovega otroka in da upa, da bo v kratkem odkril vso skrivnost, ako ga bodo ljudje pustili v miru pri njegovem delu.
"Prav nič se ne obotavljam reči, da se Tavno sedaj pečam z zadevami, o katerih mislim, da mi bodo prinesle dokaze prvovrstne važnosti,'' je rekel dr. Condon. "Ako me ljudje ne bodo ovirali, upam, da bo vsa skrivnost v 'kratkem času pojasnjena. Zdi se mi pa potrebno, da še dodam, da novi dokazi, ki so popolnoma pravilni, ne bodo samo potrdili mojega pričevanja, temveč bodo k njemu še marsikaj dodali."
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
OFICIJELNA ITALIJA B0SMATRALA* EMBARGO NA PETROLEJ IN GAZ0LIN ZA SOVRAŽNO DEJANJE
VOJNE VDOVE PRI MUSSOLINUU
Včeraj je sprejel Mussolini v Beneški palači šest-sto žensk, ki so v vojni izgubile može oziroma sinove.
— Veseli me, — je rekel, da ste se odzvale vabilu najvišjega fašističnega sveta. Vi imate pravico, da tvorite predstražo armade italijanskih žensk, kateri je vlada naročila, naj se sistematično in energično bori proti gospodarskemu obleganju Italije. Fašistična stranka se zanaša na vas, na vašo razsodnost, potrpežljivost, predvsem pa na duha žareče-ga patriotizma, s katerim je prežeto srce vsake italijanske žene. Nekdanji naši prijatelji in zavezniki, za katere so dali vaši možje in sinovi svoje življenje, so obrnili orožje proti nam. Ali je Italija kaj slabega storila? Po mojem mnenju ni nikak zločin prinesti civilizacijo zaostali deželi ter graditi v nji ceste in šole. V zameno za to so odredili naši bivši prijatelji in zavezniki sankcije proti nam. Teh sankcij se v gospodarskem pogledu ne bojimo, toda s stališča morale jih odločno zavračamo. Liga narodov je mnenja, da med Abesinijo in Italijo ni nobene razlike, in gospodje v Ženevi so se poslužili Italije, da delajo nji svoje groze poskuse. Tudi tega bo enkrat konec, toda rana v našem srcu še dolgo ne bo zaceljena. Ničesar drugega vam ne bom rekel, kajti vse, kar sem vam povedal, že živi v vaših dušah.
ANGLEŠKO OROŽJE
Italijansko armadno vodstvo poroča, da je sko-ro vse orožje, municija in vojni materijal, ki so ga Italijani zaplenili v Abesiniji, angleškega izvora. — Ta plen, — je rečeno v poročilu, — je jasen dokaz, da dobivajo Abesinci podporo od Anglije.
KONCENTRACIJA ABESINSKEGA VOJAŠTVA
Pri Ambi Alaji, dvajset milj južno od italijanske fronte pri Makale, koncentrirajo Abesinci močno armado.
Ime Ambi Alaji je za Italijane istotako grenkega spomina kakor Adowa. Pred štiridesetimi leti, 7. decembra 1 895, so Abesinci usmrtili tam dva tisoč Italijanov, katerim je poveljeval major Tos-seli. Zdaj se hočejo Italijani na istem mestu maščevati.
Da se pripravijo na zavzetje tega mesta, ki leži deset tisoč čevljev visoko, so močno utrdili svoje sedanje postojanke.
NOBENEGA IZGLEDA ZA MIR
Vsa prizadevanja francoskega ministrskega predsednika Lavala, da bi Mussolini stavil mirovne pogoje, so se izjalovila. Embargo na petrolej bo torej dne 12. decembra uveljavljen.
Italijanski diktator noče prekiniti svojih vojaških operacij v Abesiniji in noče pozvati svojega vojaštva iz Libije* kar bi Angleže zelo pomirilo.
Embargo na petrolej bo smatrala Italija za sovražno dejanje. •
SEJA ANGLEŠKEGA KABINETA
Za današnji dan je ministrski predsednik Baldwin sklical sejo angleškega kabineta. Ministri bo-! do razpravljali, kaj bo ukrenila Anglija, oe bo Mussolini v obupu nastopil z orožjem proti tej ali on^ evropski državi.	j


a
Glas Naroda"

Owart and Published by
PUBLISHING COMPANY
L Bw>;>, Treaa.
11«
*** corporation and at
of (bore oCDqmi: Blow Yocfc City, N, X.
"GLAS NARODA (Vel* of tka People)
Day Except gaadajm ami HoOdaya-
•••••••••••••nn |0.00
wMMMamnn.,,, $3.00
8a New Xork aa caio lete......(7.00
Za pol leta ..............................$8.00
Xm. lnoaemstvo aa auto lato.....«7.00
Za pol leta................|U0
Sabaerlptlon Yearly $6 00
Mareda" labaja tiM dan jgggi nedelj Id pnralkor._
podpisa In oaabnoatl ea ne priobčujejo. Denar naj aa blagovoli Money Order. Pri aprememM kraja naročnfkoT, pwwt^ <n m PreJinJe blrallfige naananl. da hitreje najdemo ■■»lnytfcf
NAMDA". tli W. 18th Street, New Terk. R Z. CHefaea L4IN
borba za industrijsko unijo
John L. Lewis je prejšnji teden odstopil kot podpredsednik Ameriške Delavske Federacije. Njegovemu odstopu je dalo pov°d staro sporno vprašanje, če naj obvelja industrijska ali strokovna unija.
Lewis je utemeljil svoj odstop z izjavo, da mu bo delavske organizacije lažje pridobiti za industrijsko unijo, cm-me bo več v izvršilnem odboru Federacije. Ta svoj namen je podrobn« obrazložil v pismu, ki ga je poslal predsednika Williamu Greenu.
Green mu je odvrnil, da kot star premogar soglaša z Le-wisom, kot predsednik Federacije pa ne sme delati krivice strokovnim unijam, ki >o še vedno v večini.
John L. Lewis je spravil z odstopom zadevo v tek.
Industrijske unije predstavljajo širši temelj za prepričanje ameriškega delavstva o potrebi organizacije.
Industrijske unije so v zadnjih par letih za delavstvo dosti bolj uspešne kot pa strokovne.
Od štrajkov, ki so jih vodile industrijske unije, je imelo delavstvo več dobička nego oil štrajkov strokovnih unij.
T« je neizpodbitna resnica, toda pomisliti je treba, 'i je vsako cepljenje v ameriškemu strokovnem gibanju velika nevarnost za ameriško delavstvo.
Tega se tudi John L. Lewis prav dobro zaveda.
Poudaril je, da njegova organizacija ne namerava izstopiti iz Ameriške Delavske Federacije. On se bo v okrilju Ameriške Delavske Federacije boril za svojo idej«. Za idejo industrijske unije.
Vprašanje je pa, če bi ne mogel več storiti za svojo idejo, ako bi ostal v izvršilnemu odboru Federacije.
New York, Monday, December 2, 1935
- — —	-----r^-—
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X
korak naprej
Predsednik Ameriške Delavske Federacije, William Green, je izjavil: — Co 1r> treba, bo delavstvo - štrajkom preprečilo ji"šiljanje petroleja in drugega vojnega materijala ita lijanskim vojakom v Afriko.
Delavstvo je v »lučaju vojn«* vedno zavzemalo za nevtralnost. Nobena dežela. ki preskrbuje Imjujoče m* z vojnim materialom, ne more rw"i, da j«« nevtralna. Nevtralnost je pa mogoče obdržati. če dela v st v noče izdelovati in transporti rati %*ojnega materijala. .
Ako lki ainerUko delavstvo zaštnijkalo, da prepreč; transport, bo storilo velik korak naprej.
Zadnji abeti ntlri vetermn.
V Bergamu je umrl 63-letui Giuseppe Rocchi, zadnji Italijan. ki se je L 1896 udeležil bitke v Do galiju na abesinskem ozemlju. Mož se je bojeval me<l vojaki podpolkovnika Criatofo-rusa, ki je bil obkoljen od Abe-sincev, katere je vodil ras Aula.
ITALIJANI NE VEDO. KAJ JIH ČAKA
Ko so Abesinci uničili četo, se je Rocelii skril pod mrliče. Pozneje je pobegnil z bojišča. V vojaški bolnišnici v Napolju so ga pozneje odlikovali s srebrno kolajno in mu tudi izročili dar kralja Humbert a.
Važno za potovanje.
Kdor jf m		ovati v tiari kraj oti da	wi noga
šd tmm, i* potr*	bmo, dm |« poueon « vmA ifturiA. J		«bdMh
	Jo Vam m		pljlrfl
to imši v— poti	'&bno prati	rboti, da ja potooanjo m	dobna in
kitrm. Zmto m m	tnpno obm	Ha na not aa wm po jam	
Mi prmkrbi	mo vm, bo	diii prošnja ta pouiufm	doaob*.
lllfll	vioojo m	ploh VN| kar ja m pata	vanjo po-
Jr^JIm0 v		t « bar jš glavna, ta «	
NtdrUvljoni naj ms odlaiajo do Badnjoac tronvOtm, k«r			
prodno to dobi ts Wathingtona povratno donoljonjo.			ME-EN-
TKI PERMIT,	trpi najmanj on motoe		
PitU* Unj takoj m tewpMna mkhBi la m» Tmm, 4* bmtt poemU im
SLOVENK PUBLISHING CO; TRAKEI! BUREAU, 216 Wtrnt 16tfa Street New York. NY.
Vojni poročevalec Lawrence Stallings poroča o pogovoru, ki ga je imel z vrhovnim poveljnikom južne abesinske armade, turškim generalom Vehib pašo. Turški general je izjavil časnikarju :
"Nič se ne gane na južni fronti. Kaj nas briga tistih par bomb na dan? Pa tisto malo plina? Prav nič! Verujte mi, da se Itilijani boje prodirati."
"In vi?" sem previdno vprašal
"Tudi mi se ne ganemo. Le čakamo. Spočetka sem imel strašno dela. Saj veste, da moji ljudje sploh niso mogli razumeti, da ne smejo streljati na *itala, ki mečejo bombe. Mnogo truda me je stalo, preden sem jim dopovedal, da se mora pešec pred bombarderjem skriti Sedaj pa že razumejo, zaradi česar nimam nobenega dela
V «•
vec ■
Nato je časnikar vprašal, kako sodi o italijanskem prodiranju na jugu. General je odgovoril :
'Mirno bodo mogli prodirati !e do vznožja visoke planote. Ko bodo to dosegli, se bodo morali razviti. V gorovju pa bodo mogli vedno biti pripravljeni na presenečenja. Zato bodo morali Italijani prodirati le v bojnem redu."
Časnikar je nato poudaril, da imajo Italijani ogromna bojna sredstva, letala in tanke. Vehib paša je pokimal in dejal:
"Kajpada bodo naše čete zaradi te tehnične premoči Italijanov trpele. Kar naravno je, da bo moralo to občutiti mnogo rsašili ljudi, mnogo več, kakor pa če bi te premoči ne bilo."
"Torej zares verujete, da A-besiniji ne preti nobena resna nevarnost ?"
"Prav nobena nevarnost. Saj vam pravim, da Italijani te visoke planote ne morejo zavzeti. Nemogoče je. Kakor hitro bo general Graziani prisiljen svoje čete razviti, bodo njegovi ljudje zopet postali navadni voja-lri. navezani vsak na samejra
seveda v vojski navadne, so tu in tam ljudi poparile. Ampak tu-di pri Italijanih je tako. Toda cim dlje so naši ljudje z doma, tembolj bojaželjni so, tem rajši tvegajo svoje življenje za dobro stvar. In še to — mi imamo več orožja in streliva, kakor pa inozemstvo misli. In — tudi čas Imamo, da smo svo-
N. S. Pittsburgh, Fa.
OitaI sem v glasilu J. S. K. J. "Moj obisk v Jugoslaviji", katerega je opisal moj prijatelj John Pezdirc iz Reading, Pa. Zelo sem bil ginjen, ko či-tam o vasi Griblje, kjer sva ne-
j:j topove čim najbolje in ugod-! koč s mojim prijateljem vaso-no namestili. Poleg tega pa še! vala* Tako se mi je zdelo kot ozemlje, ki je naš najboljši za-M* yt?m tu,li J*az Poleg njega v vezi; i k. Graziani in njegovi Ita-] domači vasi. Ali se spominjaš lijani ne slutijo, kaj jih čaka!"j John, svojega prijatelja? Jaz Pogo\or se je končal s tole sem Žrabov Tone. Videla sva izjavo turškega generala: ' * I ljubim brambeno vojsko.
se zadnjič pred 28 leti v Reading, Pa. John, pa napiši še Moj brat Enver paša in jaz sva; kaj. Včasi si dosti pisal, jaz na tem polju prvič zaslovela! pa ra*l čitam tvoje stvari.
proti Ita-
V Pittsburgh ni nič kaj hvale vredno, toda počasi se rine iz! naprej.
Anton Zunich.
leta 1012 v boju -lijanom. razumete!'
Isti poročevalec poroča Addis Ababa o italijanski spi-jonaži takole:
"Tri dni sem spremljal nekega poveljnika, ko je nadziral čete. Ta poveljenik misli, da je nemogoče, da bi Italijani tvegali naskok na Džidžigo in dat kako io tednov.
bi cber.em udarili na Bale ali Arusi. Izjavil mi je. da na visok? plf.noti Dol o stoji ras Des-ta s 50.000 najboljših vojakov rn straži. Italijanom bo dal dosti opraviti.
Vohunstvo je tukaj na dneven: redu. General Graziani uošilja med abesinske čete črne S'omalc1, da bi zanj vohunili in mu prinašali vojaške skrivnosti. Te ljudi čakajo najhujše kazni, če jih ujamejo. Vendar bi jih Abesinci prav tako lahko spustili, ker ne morejo prav ničemur škodovati. Xiso namreč pposobni, da bi svojim italijanskim predstojnikom prinesli vsaj nrilično pravilen odgovor. Skoraj bi lahko rekel, da generalu Graziani ju dela največje težave rfesposobnost njegovih somalskih špijonov. Sam sem govoril z nekaterimi teh ujetih ljudi in ?em videl, da so naravnost smešno nevedni v vojaških stvareh. Niti v filmskem podjetju ne bi mogli nastopati kot vohuni Vse pa kaže, da
sobe. In tak sam sebi pripu- se Abesinci vedno manj brigajo
ščen italijanski vojak se ne more kosati z ljudmi naših plemen. Pomisliti namreč morate, da je med nami in Italijani na tisoče gora, na tisoče postojank. f'e bi tudi sovražnik res zavzel eno ali drugo goro, eno ali dru-ro ttostojanko — seve«la z največ? i m naporom — nam preostane Še neskončno veliko «ro-ra. katere l»o moral premamiti, in »Kwtrjank, kafer** 1m» mora! zavzeti. Tega pa trajno najnujnejši sovražnik tie In) vzdržni **
. 4 4 Kako |ia se ilrž<- va>i lin-Ije?"
Izvrstno. B<»1eziii. ki so |«a
pravila evropske strategije in se v-dno bolj oprijemljejo svoje specialitete, ki se je že tolikokrat obnesla to je napadov iz zasede.
Denarna nakazila izvreujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
v imun
v
Za S 2.15 $ 5.15 $ 7 J5 SUV
Dk 1M
%OM
$ 9JK5........	..........Lir
S is.se___	___Ur :
$ 44.ee	........ Lir J
S 873*______	__________ |Jr 11
S174.M__	____lir a
tsvttt	--------Lir a
KMM M CENE SEDAJ HITMO MENJAJO 80 NAVEDENE CMNM PODTRŠENE 8PEEMEWBI OOBf ALI DOLI
vvCJllk MMaicoT kot atoraj iifMnio, iuhim t dlnarjlli -aH una twim^ww 1» bolje pa«o)a
lUMUtipMUl..........fl.1
m.- - - ..........um
* m	m« -
..........
" • ..........HUI
Prejemnik dobi t starem kraju iqM. ▼ dolftrjlh.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTEB ZA PRISTOJBINO
SLOVENK PUBLISHING COMPB3NY "Glat Naroda"
/ NEW IBM) N, I,
Barbcrton, O.
V tovarni "Ohio Insulator Co.*' delavci štrajkajo že ne Tam je bilo tudi nekaj naših rojakov zaposlenih. Zadnjič je hotela pa kompanija s silo odpreti tovarno in \*i>osliti skebe. Seveda kompaniji je pomagal šerif in gardisti, in vnel se je boj. Pokale so solzne boml>e. Ljudi je bilo kot mravljincev. Letelo je kamenje in o]>eka ter drugi predmeti. S štrajkarji držijo vse lokalne organizacije. Delavci so preprečili, da tovarna ne more obratovati, toda ako se 119 poravnajo, bo nastal v tem okrožju generalni št raj k, in ne ve se, kakšen boj bo in kakšen izid. Upam, da bodo zmagali delavci.
S pozdravom,
Fr. Troha.
Chicago, III.
Čas beži, in komaj se zavedamo enega letnega časa, i-mamo že drugega pred durmi. Tako živimo naprej v upanju, da se nam povrnejo dobri časi, ali kljub vsemu čakanju ni prosperitete od nikoder. Mnogo tovarn stoji praznili z razbitimi okni. Cc bodo še kdaj
je vpraša-
začele obratovati, nje.
Kar se tiče društev, še precej dobro napredujemo. Ženski klub 4'Bled" obhaja ta me. sec desetletnico obstoja. Članice smo sklenile ta dan dostojno proslaviti in sicer z veliko veselico, ki naj bi bila v zabavo nam vsem. Na veselico uljudno vabimo vse cenjeno občinstvo in društva iz Chicago in okolice, da se udeleže v obilnem številu. Odbor bo pre-skrbel, da bo postrežba izvrstna v vseh ozirih. Oddane bodo tudi tri nagrade brezplačno. Igrala bo dobra znana J. Ko-chevarjeva godba. Vstopnina z vstopnico 25c, brez vstopnice ,"{5c. Veselica se vrši v soboto zvečer T. decembra v Fleiner-jevi dvorani. Začetek ob 7.30 uri.
Za obilno vdeležbo se priporočajo članice Kluba "Bled".
Članica.
Peter Zgaga
MARK TWAIN
KRALJ ZBIRA STAR DENAR
V pričetku tega meseca je italijanski kralj Viktor Emanuel obiskal na novo odprto rimsko vseučil^če ki je italijanskega kralja izvoldo za častnega doktorja; literarne in filozofske fa-

POKAŽITE MLADINI
■11 • u 4 «
Nase Najlepše Kraje"
M 7 rURTNIKKIH F l>TIHI RAKI J.
ki pr**<l>tnvljnjn l*-|*>t<-
SI/IVKM.IK Cena*!.—
KNJIGARNA HAS NARODA'
216 W. 18 Street New York
WIHHIIW^IIIIIMIlllWWIIIllilllllllllll^^ll
kultfte.
S tem dejanjem je rimska u-11 i verza počastila znanstvene zasluge italijanskega kralja. Viktor Emanuel je namreč znan nab'ral"c starinskih novcev ter je o tem spisal obširno knjigo "Corpus nummorum italico-rum'\ To delo je med učenim svetom zbudilo veliko pozornost. Kralj Viktor Emanuel je zbral in popisal rimske denarje od razpada starega rimskega cesarstva pa do danes. Zbiral in pisal pa ni le kot navdušen zbiralec, ampak tudi kot resen strokovnjak. Vsak denar je temeljito preučil in popisal v katalogu.
Žo 1. 1010 je Viktor Emanuel izd nI katalog denarja, katere je izdala savojska kraljevska rod-\ina. Leta 1933 pa je izšel 14. in zadnji zvezek, kateri popisuje novce Umbrije in Lacija. Kralj j<- zapisal, da je njegov kat-doir poskus za sestavo «rlav-!W"r; kataloga srednjeveških in modern«h denarjev. V resnici pa j» t.-« poskus moniimentalnoj d»'lo. k; j«« vseskozi metmlično kronologično nretlilo denarji vseh italijanskih dežel. Za ta ko d«*lo je jia treha po«lrobn«» I k 171. a t i italijansko zgodovino in posr>bno-iti nekdanjih številnih italijanskih dnbivir. Polog-zgo 'ovinskt'tra znanja. p:i je jMjth'lw š«* pn'cej dobro |»ozna-ti umetnostno zgo<|ovino in ifositodarstvo tistegji časa. Zato ni čndno. če so profesorji filozofske fakultete rimske nni-verze svojega kralja imenovali za <V<tnega doktorja.
Ameriški narod praznuje stoto obletnico rojstva Samuela L. Clemensa, ki je pod pisateljskim imenom Mark Twain zaslovel po vsem svetu. Nekateri ga označujejo za največjega ameriškega huino -rista, pa je bil vsekakor več (nego to.
Vera v človečanstvo in demokracijo j<» postala njegova druga natura.
Značilno je stališče, ki ga je zavzel Mark Twain proti vojni. Odločno se je zoperstavil trditvi nekaterih, da je vojna delo usode in da je potemtakem neizogibna.
Bil je resničen ameriški patriot iu kot tak se je zgražal nad pustolovščino, ki so jo Američani vprizorili na Filipinih. Obsojal je barbarstva, ki so jih uganjali Belgijci v Kongu, in je bil eden najlju-tejših nasprotnikov rari-tiču-'* Rusije.
Leta !!M)o je napisal pikro satiro, "Vojno molitev'*, ki je bila šele po njegovi smrti objavljena.
To mojstersko delo razodeva vso hiuavščino in licemer-stvo tistih, ki pošiljajo mlade može in fante v vojno klanje ter se pri tem sklicujejo 11a Boga in 11a božjo pravičnost.
Za Božič...
NE MORETE BOLJ RAZVESELITI SVOJIH SORODNIKOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT ČE J IM POŠLJETE DAR V OBLIKI DENARNE NAKAZNICE
SLOVENIC PUBLISHING Company
(Travel Bureau)
21« WEST 18th STREET :: NEW YORK
\ <e grehe zvračajo 11a sovražnika, same sebe pa označujejo za orodje v božjih rokah.
Tako je bilo že od nekdaj in tako bo vse dotlej, dokler ne bodo narodi spoznali razlike med pravim in laži-patrioti-zinoni.
Mark Twainovo " Vojno 1110. litev" so molili med svetovno vojno imperialist! in njihovi podrepniki v vseli bojujočih se držav. Sedaj jo moli Mussolini, in italijanska duhovščina mu pritrjuje: — Amen.
4 4O, naš Gospod in Oče, naši mladi patriotje, ideali našega srca, gredo v vojno. Stoj jim ob strani! Tudi mi se podajamo žnjim — v duhu, -eve «la — ter zapuščamo prijeten mir našega domačega ognjišča, v namenu, tla imn-imo sovražnika.
44O («o>|»od. naš <io»pod. inagaj nam raztrgati vojake našega sovražnika z granatami v krvave kose; |H»magaj nam |N»kriti >ov razni kova ev»'-toča polja z bledimi trupli nje govih mrtvet-ev; |H>magaj nam z grmenjem to|H>v pr«*npiti kričanje in lx>l»»čino ranjfiwev; z viharjem ognja nam iM>magaj uničiti sovražnikova borna bivališča; i»oiiiagaj nam zlomiti -rea sovražnikovih vdov; l»omagaj nam, da Te bodo vdove z otroci, lačnimi, žejnimi in oblečenimi v cunje, pregnane v divjino, kjer IhkIo izpostavljene jM'kiW-ini solučniin žarkom in mrzliui zimskim vetrovom, prosile odrešenja. Ti jih pa ne •I»oš o«lrešil, zaradi nas ne, ki molimo k Tebi.
44 Bog, uniči njihova upanja, razjej njihova življenja, podaljšaj njihovo brit ko romanje, obteži jim korake, namoči njihova pota s solzami, po-krij sneg s krvjo njihovih ranjenih nog.
14Tega prosimo Tebe, duha ljubezni, ki si vedno prijatelj in pomočnik vseh, ki se nahajajo v stiski. Tega Te prosimo iz globine iskrenega srca.
<4Usliši našo molitev, o Bog, 111 hvalili Te bomo na vekomaj. Auiea!"
" G L A 9 NARODA"
New York, Monday, December 2, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY TN U. S. "A.
NINA ISAJEVA
TELEFONSKI POGOVOR
Šele ko je prišel v pisarno, je opar.il, <in je v naglici pustil doma na mizi aktovko s tekočo uradno korespondenco.
V nji je imel nekaj aktov, ki jih je hilo treba še danes predložiti šefu v podpis. Gospod Ksawery je stopil torej k telefoni;, da bi naročil ženi, naj mu pošlje .aktovko po služkinji.
Telefonira . . .
—	Zasedeno, — za kliče gospodična v centrali.
fVz pot minut zvoni znova.
—	Zasedeno!
To se je' zdelo gospodu Ksawery že preneumno. Toda kaj storiti? Počakal je še malo in 7op<-t pozvonil. To se je ponovilo še petkrat. Ni zaupal te-lefonistki, zahteval je zvezo z Kontrolcrjem. Prosil ga jo izrecno, naj pazi na njegovo številko. NV- n' pomagalo, tudi kontrolor mu je nervozno potrdil:
—	Res, zasedeno je.
Toda gospod Ksawery rabi akte nuino. Pokliče torej slugo in ga pošlje na svoj dom, da mu ?>rinese pozabljeno aktovko.
Sluga, vesel napitnine, svečano obljubi, da bo takoj nazaj, toda vrne se šele rez dobro uro. Tn k*ir jo še bolj žalostno, praznili rok.
—	Oprostite, prosim, toda Tiomagati se ne da, gospod, kar j1'. .10, pri njih ni nikogar doma . . . Zvonil som in zvonil, kakor na alarm, trkal in razbijal sem po vratih, pa ni nič zaleglo . . . Nič se ne da pomagati, milost i va je s služkinjo nekam odšla.
Gospod Ksawerv stopi vos pies^noeen tako i zopet k telefonu — toda —
—	Zasedeno! — odgovori gospodična -z centrale.
Teda j pa res ž»» ni več vedel, kaj bi si mislil o tem. Začelo ga jo skrbeti. Vzel je klobuk in suknjo, planil iz pisarne, skočil v prvi avtotaksi in se odpeljal domov. Odprl je vrata
s svojim ključem in planil ves upehan v stanovanje.
Prvi hip si je zadovoljno oddahnil: žena je stala pri telefonu in govorila z nekom.
—	Kfj pa počenjaš s tem telefonom * — jo zakričal na njo.
Zona se je obrnila, nehala govoriti, odložila slušalko in se začudeno ozrla na moža.
—	Knj se je zgodilo? Kaj si so vrnil iz pisarne? Kakšen pa si *! — Kaj ti je? — jo vprašala vsa v skrbeh, videč njegov s krvjo zaliti obraz in potno čelo.
—	Prej bi moral vprašati jaz, kaj so ji* zgodilo. Kaj pa počenjaš s tem telefonom? Naj-' manj p"tnajstkrat som zvonil in klical, pa te nisem mogel priklicati. Celi dve uri je bil moj telefon zaseden. Sluga, ki sem ga brž poslal domov, ni moeel »'kogar priklicati, nikogar iii bilo v stanovanju. To je konec sveta ka-li?
Gospod Ksawery je res razburjen.
—	Ne razumem ... Za kaj pa gre; — jeclja prestrašena /ena.
-- Aktovko z uradnimi akti rem pozabil doma!
—Kaj sem jaz kriva, da si jo pozabil ? — vpraša žena strupeno.
Poslal som po njo slugo, pa ni mogol v stanovanje.
—	To ni izključeno . . . Ma-rička je na trgu . . . Odšla jo tako.i za teboj, vsak čas se mora vrniti, — odgovori žena oči-video pomirjena.
Kaj si pa delala, zakaj mu nisi odprla?
—	Toda. dovolj, dragi moj, telefonirala sem vendar, saj si sam videl . . Žena jo že užaljena in ogorčena nad tem zasliševanjem.
—	Vem, da si telefonirala. Petnajstkrat sem zvonil in vodno jo bilo zasedeno. Torej si telefonirala nepretrgoma celi Ive uri. Ta je pa lepa:
—	Pomiri se. Govorila sem samo s svojo prijateljico Puno. Kaj mi niti tega več ne privoščiš ... in v ženinem glasu je zatrepetala solza.
Ta ton je poznal gospod Ksawery še predobro. Molče je vzel s vejo aktovko in šel v pisarno.
Žena je zmajala z glavo, zahtevala znova zvezo s svojo prijateljico Puno in se ji začela opravičevati: 9
—	Oprosti, draga moja, saj se še nisva pomenili do konca. Oprostiti mi moraš, vrnil se jo moj mož iz pisarne, nekaj je bil »loma pozabil, pa je naju prekini!, cigan . . . Saj veš. Zono smo res rove, še pomeniti se no moremo pošteno.
MAGNETNA GORA
Tr. taji ust vena gora, ki baje privlačuje vse železje nase, je bila dolgo časa groza neznanih morij. Pomorščak Singbad pripoveduje, kako se je v Indijs-dikom Occnu potopilo mnogo 'adij, k; r je nevidna sila nenadoma populila vso žeblje iz n jih. Slične dogodivščine čita-mo tudi v stari nemški pravljici o vojvodi Emestu iz 12. stoletja. Strah pred magnetno ;;oro je bil znan že v drugem stoletju. Magnetno goro so slutili na najrazličnejših krajih, a v 16. stoletju so se zedinili v misli, da se nahaja nekje na skrajnem severu.
Kakor pri vseh pravljicah, tako tiri tudi tu nekaj resničnega je'Ira. Magnetne gore namreč v resnici obstojajo, seveda v nekoliko drugačnem smislu in le z lastnostjo, da odklanjajo magnetno iglo. Tako je na poletu letalcev Kingsforda in Smi-jtha nenadoma blizu Nove FumiTandije popolnoma odpovedal kf mpas in je pilot izgubil
ima v sovjetski rdeči armadi saržo poročnika. Potuje od garnizije do garnizije ter predava o vojaških zadevah.
Knjigarna "Glas Naroda"
smer. Nekaj podobnega sta doživela na poletu iz Evrope v A-meriko leta 1928 Herman Kohl in njegov spremljevalec. Tudi tu je blizu Nove Fudlandije kompas odpovedal in bi bila letalca izgubila smer, ako se ne bi biia ravnala po zvezdi sever-nicL KIngsford je tedaj izrazil domnevo, da bržkone pogine mnogo letalcev zato, ker izgube v megleni pokrajini nad Novo Fundlar.dijo smer in lete na sle] »o.
Motnje v kompasu nastajajo zaradi železnih rud, ki jih jo v Novi Fundlandiji zelo mnogo. Sicer p«, jo po svetu več slič-nih magnetnih gora, ki bolj ali manj vplivajo na kompas.
Tak je del obale na Severnem Norveškem, ob Vzhodnem morju Bornholmu in pri finskem otoku Jussero. Za moderno pomorsko plovbo so postale te motnje krožnega kompasa na mreč nobena magnetna gora ne moti v delovanju. Brez ozira na vse vnanje vplive kaže magnetna i sla vedno pravo smer.
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODB/ IZ 17. oTOLETJA Spisal: ALES8ANDRO MANZONI
102
Nato je dal prinesti iz neke podstrešne sobe orožje za streljanje in sekanje in kopja, ki so bila že dolgo tam nakopičena, ter jih razdelil; svojim kmetom in najemnikom v dolini je dal sporočiti, naj vsakdo,* komur se zdi, pride z o-rožjem na grad; kdor ni imel orožja, mu ga je dal on; nekatere je izbral kakor za častnike, dt« l>odo imeli druge pod svojim poveljstvom; o<.l-kazal je mesta pri vstopu in na drugih mestih doline, na strmi stezi in pri grajskih vratih; določil je ure in način za izmenjavanje kakor v vojaškem taboru in kakor je bil tega že vajen v prav tem gradu ob času svojega obupnega življenja.
V nekem kotu tiste podstrešue sobe je bilo posebej orožje, ki ga je bil nosil on sam: tista njegova slavna karabinka, muškete, meči, se-kalni meči, pištole, veliki noži in bodala — vse po tleh ali prislonjeno k zidu.
Nihče izmed služabnikov se ni ničesar dotaknil; domenili pa so se, da poprašajo gospodarja, kakšno orožje mu naj prinesejo. "Nobenega," je odvrnil in naj je bilo zaobljuba ali sklep, vedno je ostal neoborožen na čelu svojih čet, ki so tvorile nekakšno posadko.
Obenem je spravil na noge še mnoge druge uslužbene moške in ženske ali svoje podložniko. da so v gradu pripravljali stan kolikor m<»goče mnogim osebam, da so postavljali postelje in raznašali slamnjače in odeje po sobah in dvoranah, ki so se spreminjale v spalnice.
Ukazal je tudi pripeljati mnogo živil, da bo mogel prehrani ti goste, ki uiu jih Bog p<»šl;e in kateri so se ros množili od dne do dne.
On sam ni medtem nikdar miroval; hodil i«1 po gradu in zunaj njega, gor in dol po strn i poti, sirom po dolini in določal, utrjeval, pregledoval stražna mesta, si vse ogledoval, so kazal ljudem, urejeval in vzdrževal red z besedami, z očmi, s svojo prisotnostjo.
Doma in po eesti je prijazno sprejemal dohajajoče in vsi, naj so ga videli že prej ali še k takrat prvič, vsi ga gledali zamaknjeno, po-zabivši za trenutek gorje in strah, ki jih je prignal tja gor, ozirali so se še za njim, ko se je že ločil od njih ill stopal dalje po svoji poti.
MRZLE NOGE
216 West 18th Street
New York, N. Y.
IM?'!,':|!!IB!lliri!i!!ill,!!i!!Ii!!:il!11!niRl!r
wiMwiiitiWBiiiBiiffiiiiw	aBmBBwwOTaaBmapiiaisiBiinaaB
ROMANI
SEDEMINDVAJSETO POGLAVJE Dasi večji dotok ljudi ni bil na tej strani, koder so se naši trije begunci bližali dolini, temveč po nasprotnem vhodu vanjo, vendar so za-
čeli dobivati tovariše, ki so šli isto pot in jih je zadela ista nesreča, ki so bili prišli in so še »pri hajali po stranpoteh in stezicah na glavno cesto. V takih okolnostih se zdi vsem, ki se srečujejo, kakor bi se poznali. Kadarkoli je dvokolni-ca dohitela kakega pešca, so izmenjevali vpp*-šanja in odgovore. Ta je bil zbežal kakf>rf naši znanci, no da bi bil čakal prihoda vijakov; oui je slišal bobne in trobente; tretji je tiste ljudi videl in jih zdaj slikal, kakor slikajo prestrašene i.
"Mi smo še srečni,11 sta govorili ženski; "zahvalimo Boga. Naj gre blago, pa smo vsaj na varnem,"
Tenia don Abb°ndiju se ni zdelo, da bi se bilo treba posebno veseliti; narobe: ta dotok in še bolj oni večji z druge strani, e katerem je bil slišal, mu je začel postajati sumljiv.
"Juj, kakšna zgodba!" je mrmral ženskama v hipu, ko ni bilo nikogar v bližini. "Joj, kakšna zgodba! Ali ne razumeta, če se Miko ljudi zbere na enem kraju, da je to tisto, kakor bi po sili hoteli zavleči tja. Vsi skrivajo, vsi odnašajo; v hišah ne ostane nič; vojaki bodo mislili, da so tu gori zakladi. O jaz revež, na kakšno pot sem šel!"
"Ali, t»ni imajo druge "pravke, nego da bi hodili sem gor." je rekla Perpetua. "Tudi oni morajo iti po svoji poli. In potem — jaz sem vedno slišala, da je v nevarnostih boljo, če je več ljudi vkup."
"Več vkup? Več vkup?" je odvrnil don Ab-bondio. "Uboga ženska! Ali ne veste, da vsak vlanckneht" i*-/re sto takih ljudi* In potem — če bi hoteli delati neumnosti, to hi nam tekui-lo, kaj, ko bi se znašli sredi bitke? t) jaz ubo-žee*! Manjše zlo bi hilo iti v gore. Zakaj morajo tiščati vsi na isto mesto?... Nadležneži!" je nato mrmral s tišjim glasom; "vsi sem, in dalje, dalje, drug za drugim, kakor ovce, ki nimajo pameti."
(Dalje prihodnjič.)
«
(Nadaljevanje.)
DROBEČ, Kpisal Franc Miltinski. — 130 strani.
Ceni .60
fir.fi najboljši humorist M Urinski je v tej knjgi zbral par svojlli najboljših črtic, ob katerih se mora človek od srca nasmejati.
DVE SLIKI, spisal K saver Me&ko. 103 strani.
Cena .00
Dre ftrlci enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojsterako ta vršen i, kot jih more zavrSiti edlnole naš ne£no-čute£i Meško.
FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar, 207
strani. Cena ...................................................1—
To Je iz Cefičine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega Citatelja. To Je roman ženske, ki Je skoro v* iivljeuje živela in gospodinjila v župnlščn.
FLLOZOV8KA ZGODBA, spisal AlajziJ Jiraaek.
m strani. Ceni ----------------------------------------- M
Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov.
GOMPAČI IN KOMURSAKI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......«
Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja* ve, bojne dežele, ki smo Jo do nedavna poznali komaj po imenu. To Je pesem ljubezni in zvestobe.
GLAD. Spisal Knut Hanson. -'40 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strgnl človefikega življenja.
GOSPODARICA SVETA, spisal Kari Figdor .... 30
GUSAR V OBLAKIH, spisal Danald Keyboe. — ^
To Je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom atuo nnt<ajatna pustolovščine, ki mm rvSe v ▼ zračnih vilavah.
GOSPODARICA SVETA. (Kari Flgdon) ...... M
GOZDOVNK, spisal Kart May. Dva zvezka.
208 in 136 strani. Cena ........................... -T®
Spisi Karla Maya so znani našim starejšim ČItateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vinetov". "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrSl na nekoč divjem ameriškem Za padu.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st.
Cena .70
HADŽI MURAT. spisal L N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ..............................................
To znauo (lelo slavnega ruskega pisatelja Je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca.
HEKTORJEV MEČ. spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena ------------------------------ -B
Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Cutsielj^ se čudi pisatelju, kako Je svojo zgodbo st rokovnjaško zasnoval.
HELENA, twa, spisala Marija Kmetova. 134
strani. Cena ........................................... .40
V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-sa ml Jene žene v obliki, k! človeku aele globoko v dušo in mu oetane neizbrisno v spominu.
HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Frane Betela. 90 strani. Cena -------------------------- .15
Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja.
HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc
Erjavec. 79 strani. Cena ___________________________ .35
NaS i zboren pripovednik in posnavatelj narave nudi Citate!ju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudL IDIOT. Spisal P. M. Dostojevski.
ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................138
Krasen roman enega najboljših makih pisateljev. Roman vaeboj* nad tisoč strani,
Mrzle noge so neprijetne, ker ne dad<* človeku zaspati in so tudi škodljive zdravju, ker pospešujejo prehladne bolezni.
Vpofiteljo ne pojdi nikoli z mrzlimi nogami. Poskrbi za toplo posteljo, ki si jo, uro ali poldrugo uro preden ležeš spat, na spodnjem koncu pogrej s steklenicami z vročo vodo ali ogreval ni ki. Ko ležeš, pa moraš ogrevalne priprave odstraniti.
Noge same poskusi prej ogreti s toplo kopel jo, ki seže do meč. Traja naj pet do deset miilut, potem je noge dobro osušiti in odgrniti s pudrom.
Ozdravi si obolenja vsake vrste, kakor zaprtje, malokrvnost, toiščavost, mršavost poteče se noge in podobno.
a » jeseni nosi debele volnene nogavice, ki pokrivajo tudi meča, gam a še, škornje in podobno. Obutev naj bo ud< jna in posebno spredaj široka, da :»e bo ovirala krvnega obtoka.
V mrzlih dneli si ovij prste na nogah pod nogavicami v časopisni papir in si omisli vložek iz plutovine ali klobučevine. V mokrem vremenu si natakni vrhnjo obutev, ki jo pa imej samo na prostem.
f'e si si na prostem zmočil noge, si doma takoj preobuj v suhe nogavice in obuvalo. Kadar •sediš, glej, da boš imel noge na prenrogi ali vreči ali pa si jih ovij z odejo.
Podnevi potelovadi često s prsti na nogah, z zibanjem nog in podobno, najbolje' z golo nogo, na preprogi. S kopelmi za noge spremenljive temperature prični rajši v toplem letnemu času.
SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
Bzarar nabvdz**
New York, Monday, December 2, 1935
THE LARGEST SLOVENE 021 LY IN V. E.
GREHI OČETOV
' 1 Roman v dveh zvezkih"
Za Glas Naroda priredil I. H. 98	PRVI ZVEZEK.
Kar mu je raznemalo srce in duha, od cvetne njegove razposajene mladosti pa do črne ure, ko se je v njem zbudila zavest izgubljenega življenja in slutnja bližnje smrti — vse se je zrcalilo v teh pesmih. Opojno vriskanje ljubezni se je mešalo s kletvijo sovraštva, sanjava upanja s strahom razočaranja, veselost z zaničevanjem življenja, in uničujoča strast s tožečim kesanjem.
Kar sem držal v rokah, to ni bila knjiga. Bila je pretresljiva slika neizprosno se razvijajoče usode, bila je slika trpkega, viharnega življenja, na če gar potih so med robatim kamenjem poganjale siromašne cvetlice. In vendar knjiga, knjiga pesnika! In če so te pesmi opevale opojno blaženost, ali zaničujoče zasramovanje razžaljene duše, ljubezen ali sovraštvo, poželjenje ali zaničevanje, vendar je povsod zvenel glas pesnika o spoštovanju do vsega lepega in o goreči ljubezni do umetnosti.
Ko je sveča že skoro dogorela in je siva jutranja svetloba gledala skozi okno, tedaj mi roke s knjigo omahnejo v naročje. Tako sedim dolgo s trudnimi udi in z utripajočimi žilami na sencih.
Slednjič ležem v posteljo, toda ne morem zaspati. En" glasno mi šumi dež na ušesa. Udarci debelih kapelj na šipo so mi bile mučna melodija. In vendar sem v tej neprijetnosti slednjič zaspal.
Pozno dopoldne se zbudim truden in s težko glavo.
Zopet držim krasno knjigo v svojih r<»kah. Tedaj pa skočim na noge. Zene me k Friesshartu. Oster veter brije po ulici, poganja dež ob zidove. Kaztrgane megle se pode pod težkimi oblaki
Ko pridem pred Friesshardtovo hišo, vidim pred vratmi zaprto kočijo z dvema m°krima kljusama. Stopim v vežo, s hodnika mi udari na ušesa zmeden hrup, ropotajoči koraki in kričeč glas. Njegov glas! Črno oblečen, do vratu zapet gospod hiti mimo mene in slišim, kako naroči kočjažu, da odpre vrata kočije. Po stopnicah se bliža hrup. In še močnejše se diši Friesshardlov glas. Peljejo ga mimo mene. Dva moža jra držita privezanega za roke. Kriči in divja ter se jim skuša iz trgati. Iz njegovih oči me zadene steklen j>ogled. Ni me spoznal. Za njim gresta gospodar in žena, mož žalostnega obraza, žena v joku. Pridejo do vrat. in ga posadijo v kočijo.
"Pustite me, prokleti psi, čakati moram na svojo Sano!*'
kriči. Voz odpelje.
Z roko si potegnem preko oči, kot bi to bile samo grozne.
sanje.
In gospodar in gospodinja stojita pred menoj v žalosti, kot bi izgubila tlel svojega življenja.
—	Blazen je! — pravi žena. — Blazen!
Pri teh besedah mi gre mrzlo skozi srce.
Blaznost! Najstrašnejša vseh besed! Pohujšanje stvarnika, v katerega pobožni verujejo! Ovira duše, ki hoče biti nesmrtna! Ako pride duša od Boga, da gre zopet k njemu, je duh, ki oživlja prah, je sveta in večna stvar — kako more u-gasniti in oslepeti, kako more biti ubita v telesu, ki še živi?
Blaznost! Najstrašnejša beseda! Preti grozo tvoje moel izgubi smrt >voj strah in postane odrešenik.
Blaznost! — Kako me je zadela ta beseda ravno sedaj, po tej noči, ki mi je odkrila njegovega otroka in je moje spoštovanje do Friesshardta izpremenila v občudovanje!
In odj»eljali so ga. In ko je moral omračenega duha v svoji celici čakati, dokler zahbrtna smrt v njegovih pršili ne zadavi njegovega >rca, se je mogel svet navduševati nad njego vo krasno knjigo in se topiti v krasoti njegovih pesmi.
13.
Še mi je razburjenje pretresalo vse ude, ko pridem lo Rihardovega stanovanja.
Gospiea Nesti me sprejme. Mogla »e je smejati, ko mi je pripovedovala, kako je njen oče mirno spal in kako okrepčan je pred nekaj minutami vstal.
Molče jo poslušam. Nisem mogel izpregovoriti niti besede. Zakaj naj bi ta dva človeka, čijili srca je težila lastna bolest, še obteževal z drugo žalostjo?
Gospod Barka stopi v sobo. Njegova zunanjost se je v resnici nekoliko izboljšala. Hiti mi naproti in ko mi stresa »•oko, mi vet l no pri ki mu je, da ne bi kaj govoril. Vzame nekaj časa, pred no mi more reči:
—	Da, prosim, peljite me!
Hočem mu svetovati, da počaka na Rihardov prihod. O tem pa ni hotel ničesar slišati. Nesti mu prinese klobuk in pri tem opazi, da si je oče pozabil privezat kravato. In komaj ji je v svoji nei»otn>ežljivosti dovolil, da ga je peljala nazaj v spalnico.
Ko se za obema zapro vrata, pozvoni zvonec! Takoj nato zaslišim Kolerjev glas.
—	Ali je gospod Albert doma? Ne? Veadar pa smem vstopiti, da napišem nekaj vrstic
Prestrašen skočim k vratom, da se izognem srečanju, če gar posledic si nisem mogel predstaviti, ker je vse tako naglo prišlo. Bilo je prepozno. Se predno pridem do vrat, že stoji Koler na pragu.
t
—	O, vi! To je ravno prav! Pomislite, prihajam ravno od vas! Hotel sem se posloviti.
Klobuk vrže na stol ter otrese mokri površnik. — fte d i-ne sodpotujeva. Ta gnjusni dogodek s Friessliardtom je R*-gino prevzel mnogo bolj, kot sem pa sam mislil. In tedaj ji moram priznati, da ima prav, ako gre od tod.
(Dalje prihodnjih).
VOLKOVI IN NERESCIV ROMUNIJI
V nekih delih Romunije je nastopil občuten mraz, ki je imel za posledico, da so pojavili coli tropi volkov. V več vaseh so se volkovi spravili tudi že med veliko živino. V neko vas blizu mesta Barlada je pa vdrla tolpa nerescev in napad-a hleve. Kmetje so se oborožili s kosami in vilami ter so po daljšem boju pregnali zverine, med katerimi so bili tudi nenavadno veliki primerki. V boju sta bila težko ranjena neki 14 letni deček in neki pastir.
ŽALOSTEN KONEC AGENTA CARSKE TAJNE POLICIJE
Nekako pred letom dni je završalo po vsej Varšavi. Razve-delo se je namreč, da se nahaja v službi na železniškem ravnateljstvu človek, ki je bil pred vojno kot izzivalski agent usluž ben pri ruski tajni policiji in bil hkrati član poljske socialistične stranke. Ta človek, ]x» imenu Mieczyslaw Harewicz je deloval v Rusiji in se je uiilio-tapil tudi v teroristično skupino M on t \v i llačM i rewicza, katere vodja je bil znan pod imenom Okrzeja Harewicz ga je izdal ruski policiji. Usmrčeni revolucionar je poslal zgodovinski lik poljske revolucije in ga Poljaki spoštujejo kot svojega narodnega junaka.
Ko so zanesljivo ugotovili, da je Harewicz z železniškega ravnateljstva res istoveten z nekdanjim ruskim policijskim a-gentom, so ga odpustili iz poljske državne službe. Mož jo je popihal iz Varšave. Pred kratkim pa so blizu Zvrardova našli njegovo truplo. Ubila sta ga dva revolverska strela. Brez dvoma gre za političen umor, ki so ga izvršili neznani maščevalci.
Policijska preiskava je dognala, da sta isto noč, ko je bil Harewicz ustreljen, prišla v Zy-raddovo, kjer je stanoval skupaj z neko svojo prijateljico, k r.jemu dva neznanca, ki sta se izdajala za policijska funkcionarja. Pozvala sta ga, naj gre z njima. Pozivu se je brez odpora vdal, nakar sta ga neznanca odvedla v bližnji gozd in sama nad njim izvršila smrtno kazen. Ubiti nekdanji ruski policijski a^ent je bil star 56 let in =e je ogibal vsakega družabnega življenja, odkar je bil odpuščen iz državne službe, ker je pač bila poslej preveč znana njegova temna preteklost.
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena 25c
8 poštnino vred.
Naznanjamo tudi. da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1936, ki izide vkratkem.
Cena 50 centov
"Glas Naroda"
2X6 West 18th Street New York, K. Y.
..Am
* * * * POJDITE IN PREŽIVITE
BOŽIČ
v JUGOSLAVIJI
Parniki iz New Yorka:
Hansa.. Europa
12. decembra
3. dwrntlira: Manhattan v Havre
6.	decembra: Bremen v Bremen
7.	deccmbra:
lie de France v Havre
14. deeeuibra : Washington v Havre I.afayette v Havre Aquitauia v Cherbourg Kurui« v Bremen Rex v Genoa
28. de<-cmbra :
Con te di Savoia v Genoa
Ekspresni vlak ob parniku EUROPA v Bremerhaven vam jamči udobno potovanje v Ljubljano.
Istotako točne železniške zveze iz Cher-bourga in Hamburga.
Veliki kovčegi čekirani na krovu parnikov do Ljubljane — p j $6.50 od kovčega.
CE SE NE MORETE PODATI NA TO VOŽNJO, NAJ VAS SORODNIKI OBIŠČEJO
Za pooblastila vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta.
HAMBURG -AMERICAN LINE NORIH GERMAN LL0YD
57 BROADWAY
NEW YORK
NAGLO, A KRATKO ŽIVLJENJE
Zanimiv poskus ju napravil:ko so bili tvoji sošolci in tvoje
ameriški raziskovalec s svojim tovarišem
nedavne AlacOav Crowellom. V svojem labora-torju sta razdelila poskusne podgane v dve skupini. Živali iz prve skupine so dobivale svoji* hrano tako rekoč s kalorijsko tabelo v roki, samo tisti minimum, ki jim je bil neobhodno potreben za življenje. V drugi >kuplni pa so se živali morale počutiti naravnost v podganji deveti deželi, kajti jedle i:*, pile so lahko po mili volji, skrben laborant je pazil na to, da jim je bila skledica vedno vedno polna.
Kaj se je zgodilo?
Pred vsem se ne bomo preveč začudil« či* zvemo, da so dobro hranjene živali veliko prej odrasle in dozorele nego tiste, ki so jim 11 rano odmerjali po gramih. Toda te živali iz druge • kupine, ki so tako hitro in lepo rasi-.', so morale to ugodnost plačati z neprijetnim rezultatom. njihovo življenje je bilo hitro, t >da kratko. Po drugi struni so podgane, ki so počasi dozorevale, tudi počasneje in dalj časa živele. Dosegle so častitljivo podganjo starost 12(H) dri. Ker pomeni 10 dni življenja za podgano toliko, kolikor eno leto življenja za člo-.*ek«, so učakale torej okroglo 120 podganjih let, kar gotovo •ti malenkost. Ta poskus je pokazal z vso nazornostjo relativnost življenskega trajanja: bitja s hitrim življenjem pa kratko, z nekega višjega stališča pa so si vsa življenja, počasna, kakor hitra enako dolga.
kolikor se da očitno razmerje med dobo rasti in življenskim trajanjem uporabiti na človeku si la':iko sam napoves, kako dolgo boš živel. Spomni se sami) kdaj si odrasel, prej ali pozneje nego tvoji vrstniki. C?e so ti evojecasno smejali, ker si bil še pritlikavec, med tem
letnem človeku n. pr. .'»O nun. Seveda so nam ti "letni krogi" /elike odvodnice skriti, naše oči jih ne vidijo brez nadaljnjega. toda prof. Krcuzfuehs ji* v '.ad'ijen; ča-m odkril neko določeno mesto te žile, ki s«' da z Roentgenovimi žarki z lahkoto predstaviti in potem točno izmeriti. Ta metoda določanja starosti se da uporabiti na živih in na mrtvecih in bo imela se-ved? precejšen praktičen pomen.
sošolke že pravi gospodje in dame in so imeli prvo ljubezen, dočirn si bil ti še otročji, si prav storil, če se zavoljo tega nisi preveč žalostih Kdor se smeje nazadnje, se smeje namreč najbolje, in v tem primeru se boš smejal ti zadnji, ker boš živel nadalje.
Relativnost življenskega trajanja s<» očituje tudi v tem, da nastopajo po dozoritvi znamenja starosti z velikimi individualnimi razlikami. Po sploš-
nem mnenju označujejo sivi Znaui italijanski potovale* lasje ost ari te v, toda ta znak jej CrM pripoveduje zanimive zelo relativen. Nekateri osivi-i ?tvari 0 skHvnostni živaIu ki
jo kmalu drugi pozneje zatoLkri,/a uje v n0(1(>stopnih pra-j, p j sivih laseh težko določit. | „oz<jih (>b Ituriju y BtikjjsktMn starost. \rhu tega se pntneri j Komru kamor je pretl nedav_
!!!"*! 11)nl:lrn0!nt:r0: mp4.)U;n!: nim vodil ekspedicijo. Gre za
neko deslej neznano vrsto o-grorone opice, ki sliči baje gori-
SKRIVNOSTNA OPICA
ostanejo lasje pač sivi, pa imej 10, 50, ali fiO let. Teh let pa
sivi lasje ne povedo.	Vidtl je ni doslej še noben
7. ito .;«> znanost, že dolgo is- b« lokož« c, a tudi domačini ne
govnre radi o njej.
Po dolgem pri go varan ju so potovalcu povedali naravnost
ji
kala znaka, ki bi zanesljiveje kazat starostno dobo nekega člo\ eka, nekaj takšnega, kar so letni krogi pri drevesih. In zdi, fantastične zgodbe o tej živali, se, da smo takšen znak k nočno ( ki jr- imenujejo sami "veliko dobili. Po desetletnem opazo- ptico ub\gi" ker zna baje leta-vanju je roetgenolog prof. (ti. Prrgače pa je podobna go-Kreuzfuchs človekove letne rili. le da ima ognjeno rdeče kroge odkril v veliki žili od- dlako. Ko pa je Gatti domači-vodnici, v sorti, oziroma v nje- ne prosi«, naj bi ga povedli do nih spi omembah. Od rojstva gnezda te ptice, so odklonili in do tja v največjo starost se nje so začeli trditi, da ubejji sploh
premer stalno povečuje, in si-"or tako, da se vsako desetletje poveča za dva milimetra. Dvajsetleten človek ima po Kreuz-fuchsovih trditvah 20 mm široko port--., v vsakem nadaljnjem desetlet ju se razširi za 2 mm, tak«* da je premer sorte pri 70-
r>e eksi-itira. Xekega dne pa ie neki čarovnik pokazal Gatti.iu kos kožuha, ki ga ie rešil iz ognja. Kožuh je sličil gorljivemu kožuhu, le da je bila barva živo rdeča. Takšnega kožuha
nima nobena izmed nam znanih • i •
z:va:i
i
SLOVENIC PUBLISHING CO
g	TRAVEL BUREAU
oi wot lttk nun mw toil *. v
rata* MAM ZA GENS VOZNIH UDUUT *»-ZBBVACXJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJI
V A 2 N O ZA | NAROČNIKE
^ Poleg naslova je razvidno di kdaj imate plačano naročnina, Prva številka pomeni mesec, dm-ga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine i* račune smo razposlali za Novo leto t« ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega deta i»» stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopnikn v Vašem k'aju ah pa kaieremn
I izmed zastopnikov, kojih i mena so tiskana z aebelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na-št h rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Franfcisco, Jacob I snnhln
COLORADO:
Pueblo. Peter CuUg. A. SaftlS Walsenburg, M. J. Bvok
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič
ILLINOIS: Cblcagc. J. Berčlt. J. Lakanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer* In Illinois) Jollet, Mary Bambk-ti. Jooepb 'i ▼at
La Salle. J. Speilcb Mascoutab. Frank Angustin Nortb Chicago. Jote Zelcn*
kansas: G Irani, Agnea Motnlk (ansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kltzmliler. Ft. Vodoplrec Steyer. J- Cerne (za Pecna. W. Va. in Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stnlar
MINNESOTA:
Cbisbclm, Vrank Goni« Ely. Jos. J. Pesbel Ereletb. Louis Gonie Gllliert. Louis Vessel HibblDf, Jobn PovSe Virginia. Frank Hrvatici*
Montana : Roundup. M. M. Pantan Wasboe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlek
NEW YORK: Gowamla. Karl Strnlsha Little Falls, Frank tfaaia
OHIO: Bnrberton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar-linger. Jacob Resnlk. Jobn Stapa'^ Girard. Anton Nxgnde Lorain, Louis Balant, John Kjvv fte
Warren, Mrs. I Rachai Youngstown. Anton Ktkeu
OREGON:
Oregon City. Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavae Ciaridge. Anton Jerlna Conemangh, J. Brmvec Export. ljOnis Supantii Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Qreensburg. Frank Novak Jofcnstown, John Polanta Krayn. Ant. TaušelJ Lnzerne, Frank Baliocb Manor, Frank T>cuishar Midway. John 2nst Pittsburgh. J. Pogačar Presto. F. B. Demshar St eel t on. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schifrer West Newton, Joaanb Jovan
WISCONSIN r Milwaukee. West Allls, Frank Akak Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Bock 8prlnga, Leah Diamond tIUe, Joe Rollch
Vsak notopnfk Ma potrdila ta svata. katera Je prejet CMtepafce raja
UPRAVA "GLAS NARODA'