CELJE, 18. NOVEMBRA 1971 — ŠTEVILKA 45 — LETO XXV — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO iN ZAIEC Podpora našim pri/a d C va njem Pred dnevi se je v našem uredništvu sestal izdaja- teljski svet Novega tednikil in Radia Celje. Govorili smo o novi usmeritvi tednika in o dopolnjeni vsebin- ski podc^bi radia ter ocenili naša dosedanja prizade- vanja, ki jih je izdajateljski svet v celoti podprl. Novi tednik in Radio Celje se bosta s svojim pisanjem in poročanjem še bolj približala človeku, občanom, de- lavcu in kmetu. Njihovim težavam in skrbem, njiho. vponu kritičnemu odnosu do vseh aktualnih driižtoenih dogajanj in vlogi človeka v njih. Novi tednik bo odprt časnik. Zato je izdajateljski svet spodbudil uredništvo, da še bolj razširi dopisniško mrežo. Novi tednik in Radio Celje tudi vse bolj postajata regijski informativni sredstvi. Takšno usmeritev in željo uredništva, da informativno kar najbolj pokrije celotno celjsko območje, je izdajateljski svet močno podprl in je tudi pozval občine, da to upoštevajo pri odločitvah o soustanoviteljstvu Novega tednika in Radia Celje. Na koncu se je je izdajateljski, svet tudi odločal o spremenjeni ceni za Novi tednik. V kolportaži bo stal časnik 1 dinar, naročnina pa se zaenkrat ne bo pove- čala. Raj naprej? Komite občinske konferem- ce ZKS Celje je sklenil, da bo delovna konferenca celj- skih komunistov v torek, 23. novembra. Na njej bodo spregovorili o oceni priprav- ljenosti članov ZK za delova- nje, p>oročali bodo o o delu konference, komiteja in ko- misije, težišče razprave i>a naj bi predstavljalo obliko- vanje programa dela ZK v prihodnjem obdobju. S konferenco, ki se je bodo udeležila tudi iX)litična vod- stva vseh drugih subjektivnih sil, želijo povezatá vse komu- niste in ustvarjalne sile pri uresničevanj u naj važnej ših nalog v celjski občini. To ve- lja za področje gospodarstva, kadrovske politike, integra- cij, za pripravo referenduma o samoprispevku in drugo. O rezultatih ankete, ki je zajela 2.324 članov ZK in so v njej komuinieti odgovarjali na vprašanja o pripravljeno- sti za sodelovanje, bomo še spregovorili. ■v Šmarje pri Jelšah Ali se bojimo izrečenih dejstev? četrt ure molka na nedavni seji občinske konference ZK o zadnji seji občinske kon- ference ZK v Šmarju pri Jel- šah nikakor ne bi mog-li re- či, da je bila živahna. Kljub precej zajetnemu in kvalitet- nemu referatu sekretarja Darka Bitzyaka, ki je pred navzoče raagmil kopico pro- blemov, ki stoje pred šmar- skimi komunisti, ni bilo ni- kakršnega odziva Človek je nehote dobil vtis, da so pro- blemi nepomembni in celo, da jih ni. To pa seveda ni in ne more biti res. Delo šmarskih komimistov je bilo na seji v celoti pohva- ljeno, predvsem prizadevanja komunistov pri izdelavi stabi- lizacijskih programov in so- delovanja v vseh družbeno poliitiônih organizacijah in de- lovnih sredinah. Izrečeno je bilo tudi mne- nje, da so nekateri komuni- sti v občini preveč priviligi- rane in nedotakljive osebe, ter da precej neradi razrešu- jejo razne konflikte v delov- nih organizacijah. Ne nazadnje bi se lahko šmarski komunisti ustavili pred problemom številčnosti v svoijih vrstah. Saj je 2jna- lîo, da komimisti zapuščajo Zvezo, da je bilo v ZK v zadnjih letih sprejetih zelo malo Hjudi zlasti iz delavsto kmečkih vrst. Enako veilja za prosvetne delavce in pa za posamezne delovne kolektive, kjer aktivov ZK enostavno ni. Nekaj kritičnih besed je bilo Izrečendh tudi zaradi mladine, ki menda raje za- haja v cerkev, ker pač nima svojih prostorov. Slednje jim cerkev namreč nudi. Z vsio ostrino se je ob teh dejstvih postaivllo vprašanje: Kje je tukaj partija? Na vprašanje, ki ga je po- stavil eden izmed pričujočih komunistov o kozjanski ne- razivitositi, je bilo povedano vse, kar je bilo dan prej že pojasnjeno na razgovoru z Ljublijansko banko. Kljub te- mu pa je bilo prisotno dej- stvo, da občani niso dovolj seznanjeni s programom raz- voja zaostalega področja in da to žele jasno in glasno iz- vedeti. Prav zaradi teh in vseh ostalih problemov, ki so bili na seji občinske konference prisotna v vsej svoji nemoči, je popolnoma nerazumljivo nedebatno vzdušje. Jubilejno in praznično Prihodnja, letošnja 46. številka Novega tednika, bo jubilejna in praznična. Z njo bomo zabeležili 25-letnico izhajanja časnika, ki je ves čas predstavljal najvernejši izraz dogajanj v življenju in delu našega območja. Čeprav ie uradni datum jubileja že neko- liko mimo. pa smo sklenili, da ga proslavimo skupno z dnevom republike. Jubilej bomo praznovali skromno. S skronmostjo, ki sicer ni skladna z velikimi napori ustvarjalcev časnika Nove poti, Na delo. Naše delo, Celjski tednik . a najprimerneje izraža vso njihovo predanost bralcem in časniku. Veliko delo je bilo opravljeno v petindvajsetih letih. Veliko. Brez zvestih prijatel.iejv. bralcev našega časnika, ga verjetno ne bi zmogli Prihodnja jubilejna številka izide v povečanem obsegu. Na- menjena je našemu jubileju, prazniku, vsem našim iskrenim prijateljem. LOJZE PLAZNIK, dipl. mg. agronomije, spada med tiste kmetijske strokovnjake v Zgornji Savinjski dolini, na katerih ramenih leži teža dela in naporov pri modernizaciji in preusmer- jevanju privatnih kmetij. Tri leta so minila, odkar dela pri Kmetijski zadrugi in prenekateri uspeh na področju kmetijstva je povezan z njegovim imenom. Preko šestdesetim kmetom je doslej pomagal, da so preuredili svoje hleve in vpeljali novo proizvodnjo. Vsi ga poznajo in mu kot kmečkemu sinu in strokovnjaku tudi zaupajo. Prepričan je, da se kmetijstvu od- pirajo nove možnosti za še hitrejši in kvalitetnejši razvoj. (Foto: Berni Strmčnik) Kako do novih delovnih mest? Na razširjenem sestan- ku sveta za gospodarstvo pri mozirski občinski skupščini so obravnavali izhodišča oziroma koncept dolgoročnega razvoja celj- ske regije. Kot je znano, iizdèluje omenjeno študijo Zavod za napredek gospo- darstva, katerega direk- tor Pedor Gradišnik je na seji tudi obrazložil os- novna izhodišča koncepta, o katerem se je razvila obsežna in zanimiva raz- prava. Izluščimo samo enega izmed bistvenih vprašanj, ki zadevajo nadaljnji družbeno ekonomski raz- voj mozirske občine. Da bi učinkoviteje kot do- slej zajezili odhod mladih ljudi iz občine na delo v indi.strijsko bolj razvita središča, bodo v moairski občini v prihodnjih pet- najstih letih potrebovali nič več in nič manj kot 1.100 novih delovnih mest. Da bi uresničili ta po- membni cilj dolgoročnega razfvoja, bi potrebovali o- koli 120 milijard starih di- narjev investicijskih sired- stev za ustrezne naložbe v vse obstoječe panoge gospodarstva. To pa je spričo sedanje akumulaci- je mozárskega gcspodar- stva tolikšna vsota, kd je orez ustreznega angaždira- nja velikega dela kredit- nih sredstev ne bo mogo- če uresničiti. Sedanje go- spodarstvo, ob upošteva- nju letnih povečanj go- sipodarske rasti, spravi skupaj okoli 3,5 milijar- de sredstev za razširjeno reprodukcijo, kar pa bi zneslo v prihodnjih pet- najstih letih le približno polovico vseh sredstev, če hočejo zagotoviti vsa po- trebna delovna mesta. Reprodukcijska zmoglji- vost sedanjih gospodar- skih organizacij je torej v vsakem jM-imeona prešibka za uresničitev tako obsež- nih in zahtevnih nalog. Razumljivo je torej, da bodo investitorji nujno morali iskati ustrezna kre- ditna sredstva, da bi na tak načm zagotovUd po oirogramu predvideni go- spodarska razvoj imioizir- 5ke občine, ki se po dose- danjih rezultatih še ved- no nahaja na dnu lestvi- зв med vsemi občinami 3eljskega območja. B. STRMÒNIK S prihodnjo številko vas želimo, dragi bralci, presenetiti. Ne samo, da boste dobili v roke zajetnejši časnik. Tudi bogatejši bo! Pripravili vam bomo nekaj res zanimivih reportažnih zapisov, sre- čanj, pogovorov... Vse to bomo storili v prazničnem vzdušju — v prazničnem, ker proslavljamo 25 let Novega tednika. V čast tega jubileja se bomo zbrali v torek popoldne in malo popraznovali... Ljubitelji ugankarstva bodo prihodnjič veseli celostranske pra- znične križanke. Bralcem jo poklanja tovarna nogavic Polzela. Pri- čakujemo veliko rešitev! Odmev m našo akcijo »Njihovo življenje je materinstvo« je zelo lep. Dobili smo veliko predlogov, še pišite. Na zadnjem žrebanju »Nagradnega globusa smo z bralci razprav- ljali tudi o časniku. Pa o tem, kako bi ga v posameznih krajih še bolj razširili. Kaj predlagate? V^S UREDNIK '18. stran NOVI TEDNIK Št. 45 — 18. november 1971 obležal je mrtev RIHARD GRENKO, 32, iz Celja, Je vozil z osebnim avtomobilom proti Celju, ko je v Dobriši vasi na raz- dalji 10 do 15 metrov opazil na sredini cestišča IVANA MREVLJETA, 93, oskrbovanca doma onemoglih. Gren- ko je zavil na levo, vendar nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Pešec je obležal mrtev. s kombijem v vprego AIX)JZ ZVONAR, 52, iz Loč, je vodil konjsko vprego iz Slovenjskih Konjic proti domu. Zaradi teme je ho- dil pred konjema in svetil z žepno svetilko. Na blagem ovinku je z neprimerno hitrostjo pripeljal nasproti s kombijem JANEZ KE2MAH, 32, iz Slov. Konjic. Trčil je v levega konja, ki je poginil na mestu nesreče. Kežmaha in sopotnika MILANA MORAVCA, 37, iz Slov- Konjic, so odpeljali v bolnišnico zaradi telesnih po- škodb. škode je za 10.000 dinarjev. prevrnil se je na travniku IVAN LEME2, 27, iz Velenja, je vozil s tovornja- kom proti Arji vasi. V črnavi je pred mestom zapeljal s ceste na travnik, kjer se je vozilo prevrnilo. Pri tem sta bila lažje poškodovana sopotnika KAREL STRNIš- NIK, 43, in ALOJZ KOLAR, 39, oba iz Konova. gkode na vozilu je za 10.000 dinarjev. zaletel se je v drevo IVAN MIRNIK, 22, iz Celja, je vozil z osebnim av- tomobilom proti štoram. Na Teharski cesti ga je na ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, kjer se je zaletel v drevo. Poškodoval se je po glavi in nc^i. Škode na vozilu je za 8.000 dinarjev. umrl v bolnišnici v celjski bolnišnici je umrl 24-letni MATIJA LOV- RINC iz Rečice 127 pri Laškem zaradi hudih telesnih poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči v Ločici. Lovrinc se je poškodoval, ko je padel s kolesom na cesti I. reda. motorist brez izpita E-DVARD SELAN, 20, iz Ponikve se je peljal z ne- registriranim motorjean proti Dramljam, ko ga je na desnem ovinku v kraju 5;t;dina • zaradi neprimerne hi- trosti zaneslo s ceste. Trčil je v steber kozolca Zaradi hudih poškodb so ga odpeljali v celjsko bohiišnico. Vozil je brez izpita. varen prehod JOŽE SADEK, 22, iz Bezovja je vozil z motorjem skozi Slovenske Konjice, ko je nenadoma prečkala cesto, ne da bi se prepričala, če je prehod varen, MIRA LOJEN iz Konjic. Dobila je lažje telesne poškodbe. pešec hudo poškodovan VILI ROMIH, 39, iz Velenja je zvečer hodil po desni strani Koroške cesto v Velenju. Za njim je pri- peljal z osebnim avtomobilom ANTON BERL02NIK, 31, iz Šoštanja, ki jo рогпеје povedal, da je pešca zagledal na kratki razdalji. Zadel ga je s prednjim deJom in zbil na pokrov motorja. Težko poškodovanega Romiha so odpeljali v celjsko bolnišnico. mopedist obležal nezavesten IVAN KRANJEC, 18, iz Celja, je hodil po desni strani Bežigrajske proti Mariborski cesti, ko je pripe- ljal za njim mopedist ANTON FERME,' 58, iz Celja. Mopedist je pešca zadel v hrbet, zbil v obcestni jarek ter sam padel. Obležal je nezavesten. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da se je Ferme hudo poškodoval, Kranjec pa laže. močno posuta cesta ANTON KOVACie, 33, iz Zagrada pri Radečah, se je peljal z mopedom iz Radeč proti Litiji. Zapeljal je na skrajni desni rob cestišča, kjer je cesta močno po- suta. Pričelo ga je zanašati. Po 15 metrih takšne vožnje je padel ter obležal nezavesten. Dobil je težje poškodbe. Prof. Stanko Modic Smrt je pretrgala ploano ¿ivL]en]slco put projesor- ja Stanka Modica Njegovo tivljenje se je pričelo 21. aprila 1901 v Gornjem gradu v družini skrom- nega uslužbenca г desetimi otroki. Ko se je družina preselila v Celje, je tu obiskoval osnovno šolo tn gimnazijo ter matunrai leta 1919. Tega leta se je udeležil tudi bojev га Koroško kot prostovoljec v celjski legiji. Kakor je razvidno iz Vojnega službe- nega lista, mu je bila za to priznana »spomenica za . odbranu severna granice« na rdečem traku. Leta 1919 se je vpisai na ljubljansko univerzo, kjer je študiral fiziko in kemijo v zelo neugodnih gmotnih razmerah, saj se je vozil tri Leta dnevno z vlakom iz Celja v Ljubljano. Državno službo je na- stopil leta 1926. V Loznici v Srbiji in šele 1931. je bil premeščen na državno realno gimnazijo v Mari- boru. Vojna ga je zatekla v Mariboru. Občutil je trdo roko okupatorja, кг ga je preselil v Srbijo. Tu P z družino živel v hudi stiski, t>il je celo zaprt m mu- čen ter je prestajal strah pred deportacijo v tabori- šče. Avgusta 1945. leta se je vrnil v Slovenijo m od septembra 1947 živel stalno v Celju kot profesor kemije na gimnaziji. V zvezi 2 reformnimi prizadevanji je iskal razne možnosti posodbljenja kemičnega pouka. Najprej je z organizacijo kemičnih krožkov tako napredoval, da je bil celjski prirodoslovni krožek dolga leta med najboljšimi krožki v Sloveniji. Marsikaj je izdelal sam. Kako si je zamišljat stvari, je objavljal hkrati tudi v Sodobni pedago- giki in Prosvetnem delavcu. V zvezi s tem ]e postal zunanji sodelavec Zavoda za napredek šolstva. Ko je zakon o verifikaciji postavil prea gimnazijo zah- tevno nalogo ureditve kemičnega laboratorija, je njegova zasluga, da se je v kemičnem oddelku gim- nazije delu temeljito izboljšalo, v svojem kabinetu na gimnaziji je délai od zgodnjega jutra do poznega večera S svojim načrtovanjem kemičnih vaj je utiral pot novim metodam eksperimentalnega dela v kemiji. Po njegovi zaslugi je uživai celjski ke- mični pouk velik ugled v slovenskem merilu. Zato ga je predsednik republike odlikoval z redom za- sluge za narod s srebrno zvezdo. Med dijaki je bil priljubljen zaradi velikega zna- nja, prisrčnosti in dobrodušnosti. Veliko so se pri njem lahko naučili, če so sledili njegovim eksperi- mentom in navodilom. V profesorski zbor pa je vnašal pristne tovarištvo, zdrav humor in vedro vzdušje. Ko je bil leta i960, upokojen, m užival za- služenega pokoja ampak je še dalje delal kot vodja laboratorija m honorarni profesor, šele srčni anfarkt ga je odtegnu delu na šoli Z njim izgubljamo požrt- vovalnega in delovnega vzgojitelja, dobrega strokov- njaka in odličnega tovariša. Vsem, ki smo ga poznali in imeli radi, bo vedno ostai svetal vzgled skrom- nosti in delavnosti. Prof. IVAN GROBELNIK, gimnazija Celje CEUE 22 dečkov in 23 deklic SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 4 deklice ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 1 deklica CELJE Poročilo se je 10 parov, od teh: Ivan Pušnik, Rove in Magda Jost, Crešnjevec; Slo- bodan Stankovič, Zidani most in Ljudmila Vodovnik, Trnava; Jakop Laporšek, Stranice in Zofija Grobelnik, Strmec nad Dobrno; Štefan Ahtik, Arclin in Majda Gor- šek, Celje; Ivan Videčnik in Majda Stvarnik, oba iz Za- dobrave; Klaus Peter Arthur Stahl, Hamburg in Stanka Medvešček, Celje- LAŠKO Vilko Samec, soboslikar, Krško in Ema Slonecki, de- lavka, Radeče; Janez Senica. železničar, Podpeč in Olga Salobir, posestnica. Velike Gorelce. ŠENTJUR PRI CELJU Ivan Jesenko, 22, Hruše- vec in Milena Podgoršek. 17, Jakob CELJE Gorazd Šega, 1 dan, Celje; Antonija Jagrič, 78, Podsreda; Jožef Mlakar, 71. Celje; Anton Lilek. 59. Cerovec; Alojzija Leskovar, 64, Slov. Konjice; Frančiška Divjak, 69, Dobrte ša vas; Marija Kokotec, 57, Zidani most; Klara Drobne, 83, Celje; Alojzija Celstina, 62, Celje; Jelena Lončarevič, 78, Celje; Jože Potušek, 75, Celje; Martin Kregar, 66. Pmek; Emil Rančigaj, 67, Polzela; Marija Oblak, 89, Šmihel; Ivan Crnej, 83, Celje; Stanislav Zevnik, 28, Zaho- mec; Janez Drač, 39, Dobri- na; Marija Flis, 70, Sp. Gru- šovlje; Franc Zohar, 81, Ce- lje; Jožefa Kostanjšek, 85, Žalec in Frančiška Kovač, 69, Gomilsko. LAŠKO Frančiška Križnik, 79, go- spodinja, Rečica; Ana Požlep, 62, gospodinja, Tevče; Marija šuhel, 84, upokojenka, Strm- ca in Martin Požlep, 65, pre- užitkar, Tevče. SLOVENSKE KONJICE Aleksander Meško, 72, 81. Konjice; Marija Ul, 66, SI. Konjice; Terezija Makovšek. 79, Vitanje; Jožef Strnad, 89, Zbelovska gora; Cecilija Mikac 47, SI. Konjice in Avreiija Tašek, 82, Vitanje. ŠENTJUR PRI CELJU Antonija Rozman, 71, go- spodinja, Razor in Alojz Zdolšek. 52, kmetovalec, Lu- terje. ŠMARJE PRI JELŠAH Jurij Kruljc, 73, Pečica; Avgusta Boršič, 45, Preloge pri Šmarju in Henrik Kova- čič, 73, Nmmo. ŽALEC Anton Cestnik, 87, preužit- kar, ' Cmi vrh; Frančiška Ramšak, 87, upokojenka, Do- brovlje; Otmar Janežič. 68. upokojenec, Celje; Terezija Vovk, roj. Zupane, 66, gospo- dinja, Migojnice; Neža Ma- rovt, 87, gospodinja, Podvrh in Pavla Strašek, 69, upoko- jenka, Leveč. UNION: 18. novembra še italijanski barvni film »Ubij vse in vrni se sam« od 19. do 20. novembra ameriški film »Zadnji poziv« od 21. do 23. novembra francoski barvni film »Drob- ne stvari, ki so življenje« od 24. novembra do 2. de- cembra ameriški barvni film »Tora, tora, tora« METROPOL: 18. novembra še francoski barvni film »Krik v temi« od 19. do 21. novembra francoski barvni film »Bor- salrno« od 22. do 25. novembra nemški barvni film »življenje v dvoje« DOM: 18. novembra še ameriški film »Revolverji ve- ličastnih sedem« od 19. do 21. novembra ita- lijanski barvni film »Da, go- spod« od 22. do 25. novembra ameriški barvni film »Rodil se je deček« DOBRNA: 20. in 21. novem- bra nemški barvni film »Živ- ljenje v dvoJe steklenici pome ni resnično nekaj izjemnega, lepega m enkratnega, še po- sebej Ob dejstvu, da je bilo treba vse figure v »trebuh« steklenice vstavljati s pince- lo skozi vrat in' jih lepiti. Steklenica je visoka 30 cm, prednja stranica je široka 12 cm in stranska 8. Steklenica, ki jo je kasneja Piklova po- darila Jordanu, predstavlja v njegovi zbirki resnično nekaj posebnega. Kako pa je v njegovo zbir- ko zajadral svetnik, ki je bil trikrat namenjen za zažig? »Pred leti sem daleč v hri- bih nad Taborom pregledoval neko staro streho. Takrat sem našel star kip svetnika, ki je bil že zelo črvlv, Nam- reč krp. »No, oče, to bi pa jaz kupil,« sem rekel gospo- darju. Pa mi je povedal, da ga je mislila žena že trikrat skuriti v peči, I t Idar se ji je smilil.« Vinko je svetnika kupil in ga pOd pazduho nesel dve uri daleč peš v dolino. »Zanimi- vo je bilo tudi takrat, ko smo z gasilci sedeli v gasilskem domu v Ločici pri Vranskem in sem jim povedal zgodbo, kako sem nosil svetnika peš v dolino. Nekdo se oglasi, da ima tudi nekaj takšnega do- ma na podstrešju, poprašam, če je lesen in koliko bi zanj zahteval. Bil je lesen in zah- teval je deset tisoč starih din. Mož se je najprej branil tolikšnega denarja, češ, saj ni vredno, vendar je končno le privolil, čez teden dni sem od njega dobil izredno lepo baročno plastiko. Tako se je iz leta v leto množila moja zbirka.« Po Savinjski dolini je zbral — našel ali kupil — nad tri- deset (!) komadov stare Si- cove keramike iz nekdanje tovarne okrasne keramike v Libojah. Originalne izdelke je danes zelo težko dobiti. Zbral je tudi veliko raznih železnih čelešnikov, ki so slU' žili za držanje trsk. S tem so svetili, ker takrat kmetje niso imeli druge razsvetljave. Zanimivo je, da je vsak če- lešnik drugače oblikovan, ker so jih izdelovali različni ko- vači in na različne način«. Večina čelešnikov ima želez- no utež, le revnejši ljudje so jo imeli гшгејепо iz lesa. V zbirki ima tudi pet rudarskih svetilk, ki so svetile z oljem in s stenjev^. Na vsaki sve- tilki je rudarski znak dveh prekrižanih kladiv. V mtizef- ski sobi mxi rw. steni visi ori» ginalna slika — portret Josi- pa Stritarja, katerega je na- risal Sterle. Stritar se je sam podpisal 2. januarja 1924, leto ni pred svojo smrtjo. Vseh drobnih predmetov sploh popisati ne moremo. Vsak zbran predmet pa pred- stavlja zgodbo za sebe. Tu So stare ure, kelihi, denarja na tone, pahljača, kater« spodnji del je izdelan iz slo- nove kosti, knjige, svetilke, čelade, orožje, opeka, s ka- tero So za časa Marka Avre- lija 'Zidali hiše na šolskem področju itd itd. Vinko Jordan pa за vsak kamen, ki leži v muzejski so- bi Ve njegovo zgodovino. Živa kronika! Prihodnjič za konec:: Vin- ko Jordan preplača grašča- ka Parina in kupi v ta- kratni gotoveljski občini lovski revir, osemnajst let Za tistim pa začne z izko- pavanja rimskih kamnov v Šempetru. TONE VRABL '18. stran NOVI TEDNIK Št. 45 — 18. november 1971 Prepolne učilnice Razgovor s kmetijskim inž. IVANOM VEBROM, podpredsedni- kom občinske skupščine Šentjur pred referendumom o samo- prispevku za šolstvo »Je neurejena šolska mreža eden najtežjih problemov Šentjurja glede na persp)ek- tivni razvoj?« »Šolska mreža je sestavni del dolgoročnejšega razvoja naše občine in kot takšna tu- di temu prilagojena. Imamo tri večja izobraževalna sredi- šča s centralnimi osnovnimi šolami v Šentjurju, na Plani- ni in v Gorici šolska mreža je dobro zastavljena. Nasta- jajo pa težave zaradi dela na posameznih šolah. Od vseh šol v občini bo le novo zgra- jena šola na Planini ustrezala današnjim pogojem sodobne- ga pouka, medtem ko ostalim do tega veliko manjka.« »In kateri so najhujši prob- lemi dela na šolah v občini?« »Problemi so v pomanj- kanju učnega prostora. Vsi ostali so manj pomembni ali pa se lahko hitreje ure- dijo. Sola v Šentjurju je v tem primeru v najslabšem položaju. Grozi ji tretja iî3- mena pouka, ker je število šoloobveznih otrok vedno večje. V trinajstih učilnicah je dnevno 23 oddelkov tn redek je razred, v katerem bi bilo manj kot 30 učencev. Podoben problem tare šolo v Gorici pri Slivnici. Delo na tej šoli otežkoča še dejstvo, da se mora večina otrok na predmetni stopnji prevažati iz območja podružničnih šol. Nobena od teh šol pa nima telovadnice, kabinetov in po- dobno. »Če bo samoprispevek, bo na vsem območju?« »Vsi, ki precej delamo na Ix>dročju šolstva, smo se od- ločili, da bi zbirali samopri- spevek po območjih. Tako bi samoprispevek za šolo v Šentjurju zbirali občani na območju, ki ga pokriva šola Šentjur s podružničnimi šo- lami. Menimo namreč, da je ta oblika občanom najbolj razumljiva ob zagotovilu, da bodo zbrana sredstva porab- ljena izključno za izgradnjo novih šolskih prostorov S takšno obilko pa bo dana tu- di možnost ostalim krajev- nim skupnctotim v občini, da se izrečejo za samoprispevek za šolo ah katerokoli drugo naložbo.« »Kakšen bo način zbiranja sredstev in kakšen odmev bo med občani na razpis referen- duma?« »Po izračunih bodo na naj- vidnejšem mestu prispevki iz osebnega dohodka občanov, ki so v rednem delovnem razmerju. Njim sledijo obrt- niki, kmetje in upokojenci. Prispevek kmetov bi bil zelo majhen, ker bi ga račimali od katastrskega dohodka, ta pa se ni spremenil od leta 1964. Menim, da je prav, da kme- tov ne obremenimo preveč, saj imajo najnižji dohodek na družinskega člana. Poleg davka pa plačujejo še razne prispevke. Prepričani smo, da bo njihova odločitev na re- ferendimi pozitivno izražena — z DA — saj so kmetje, ka- kor tudi drugi občani tega šolskega območja, že v pre- teklosti znali ceniti pomen dobre šole. V Šentjurju pre- vladujejo mlade družine s šoloobveznimi otroki. Vsi si želimo, da bi imeli ti otroci v šoli sodobno urejen pro- stor, urejeno prehrano in varstvo v času, ko so njihovi starši na delu. Sredstva, sbrana s samoprispevkom, bi občini omogočila lažje naje- manje posojil za gradnjo šol. V Šentjurju bi zgradili novo telovadnico in novo šolo. V teh dneh bodo na šoli roditeljski sestanki, po vaseh in Šentjurju pa bodo razgo- vori z občani. Skušali se bo- mo progovoriti o vsem, kar želimo doseči v prihodnjih letih na področju šolstva, vzgoje in izobraževanja. M. Seničar Izgube? — Kje pa! o devetmesečnem gospodarjenju v žalski občini govori načelnik za gospodarstvo pri občinski skupščini diplomirani ekonomist Jože Cerovšek • Direktorji vseh delovnih organizacij v žalski občini so podprli idejo o podaljšanju sa- moprispevka za obnovo in izgradnjo šoli • O žalskem gospodarjenju v tem letu lah- ko govorimo samo z besedami, ki hvalijo! • Še vedno je 66 ljudi na vodilnih delovnih mestih z neustrezno izobrazbo, od tega kar 36 z nižjo; celo 13 računovodij ima nižjo šolsko izobrazbo! • Poprečni osebni dohodki so 135 tisoč starih tisočakov, kar je že blizu republiškega poprečja. Najnižji so še vedno v gostinstvu, predvsem v gostinskem podjetju Braslovče, kjer imajo poprečni osebni dohodek 104 stare tiso- čake! J<^ Ceax>všek je prevzel vodstvo odelka za gospodar- stvo pri žaiaki občinski skup- ščini. Ko smo se z njim po- govarjali o diosežkih žalskega gospodarstva v prvih devetih mesecih tega leta smo uvide- li, da so dosegli izjemne do- sežke. »Osnovna značilnost našega gospodarstva letos je, da praktično lahko govorimo sa- mo o uspehih našega gospo- darstva predvsem glede na rekordno stopnjo rasti o4)se- ga proiHvodnje. Tako smo prvič po gospodarski refor- mi dosegli večjo rast od so- sednjih oibčin in budi repub- like, kar je osnovno izhodi- šče v lanskem letu začrtane- ga našega koncepta razivoja. Po2àti)vna stran našega go- sipodarjenja ni zgolj v abso- lutnem ixweòanjlu obsega, amipak tudi v sami kvaliiteti ixxslovanja, kar je razvidno iz rekordne podjetniške aku- mulacije, ki znaša blizu 8 milijard starih dinarjev ozi- roma 35 odstotkov družbene- ga proizvoda, v visokih oseb- nih dohodkih (poprečje 135 stairih tisočakov, kar je že ze- lo bliau republiškega popreč- ja!) in v dejstvu, da naše gospodarstvo ne роипа kate- giOTije-poslovna izjguba ter neporavnanih tnevstioij. Na dmpi sit.rani dosegamo izired- no visoko lastno udeležbo ▼ investicijskih vlaganjih (42 odstotkov). Ce k temu doda- mo še, da osebni dohodki naraščajo počasneje od rasti družbenega proizvoda, i>otem laliko trdimo, da naše gospo- darstvo že letos izpolnjuje osnovne pogoje stabilizacije za prihodnje leto.« To se pravi, da v občini nimate »kritičnih« - dellovnih orgnai®acij? »Točno, Jih ne poznamo, jih ni. Govorimo lahko samo o spodnjem delu našega go- spodarstva in glavna nalo- ga naše občinske ekonomske politike v prihodnjem letu je omogočiti sanacijo oziro- ma preorentacijo proizvodnje prav tem dehi gospodarstva, za kar imamo realne možno- sti v rezervnem skladu kakor tudi v republiki.« Kako pa je s problemom izobrazbe vodilnih delavcev? »Se vedno so na 6 vodilnih delovnih mestih ljudje z ne- ustrezno šolsko izobrazbo, odo tega kar 36 z nižjo. Celo 13 računovodij v deiiovnih organizacijah je z nižje šolsko izobrazbo!« Vsaik mesec imate sestan- ke, katerih se udeležijo di- rektorji vseh delovnih orga- niizacij v vašd občini. Kako je bilo na zadnjem sestanku? »Vsak sestanek pripravi drug direktor kot gostitelj. Odkrito se pogovarjamo o te- kočih aktualnih problemih gospodarstev. Na zadnjem sestanku je sodeloval tudi Tone Bole, predsednik go- spodarskega zbora pri reipuib- lišiki skupščini, ki je govoril o problemih, vzrokih in uk repih najnovejše ekonom<^ke politike v našem gospodar- stvu. Govorili smo tudi o akcijskih programih in nji- hovem izivajanju, o podaljša- nju referenduma za šolstvo in si ob koncu ogledailii še nove prositore Kmetijskega kombinata Hmezad: klavnico, predelavo mesa in sadno hla- dilnico v Celju. Naslednji se- stanek direktorjev pripravlja gostinsko podjetje Hmeljar, govorili pa bomo o ogostinski problematiki in osebnih do- hodkih.« T. VRABL bodo razna podjetja gradila shoping center? če bo šlo vse po sreči, bodo v prihodnjem letu zasadili lopate za gradnjo večjega shoping centra, ki naj bi stal na prostoru med kegljiščem in novim vrtcem ob glavni cesti. Gre za sklop trgovskih lokalov, katere naj bi odkupila ra- zna podjetja in si v njih uredila svoje prodajalne. Ob shoping centru, v ka- terem naj bi bilo vse od motela do prodajaln naj- različnejšega blaga, cvetli- čarna, pošta, lekarna itd., bo parkirni prostor za pri- bližno 500 avtomobilov. — Pravijo, da bodo resnično kmalu začeli z realizacijo načrtov. 2alec bo s tem veliko pridobil! Komentar Celjske izkušnje Napovedana vroča jesen je dokaj nepričakovano, kot da so taka žarišča na- sprotij doma le v nekate- rih predelih naše republi- ke, razburkala prav celj- sko občino. Silovito, vča- sih nestrpno, premalo ra^ zumno, vsekakor pa s po- sledicami in izkušnjami, ki imajo več kot le lokal- ne razsežnosti. Zal so nekateri, hote ah nehote, verjetno pa ne vsi dobronamerno, povzdigni- li dogodke v Emo, Aero In v občim (z odstopom tovarišice Olge Vrabičeve) v nekakšno politično afe- ro, v celjski primer. Ne- potrebno. In ne na naj- boljši način. Bila pa so t-udi mnenja — tu gre za obračun med uspešno po- slovnostjo in samouprav- ljanjem, Celje si dela sla- bo uslugo in tako naprej. Zatorej — če se je že govorilo o celjskem pri- meru, govorimo tudi o celjskih izkušnjah. Morda velja omeniti samo neka- tere, najvažnejše. Najbrž tudi zaradi tega. da bi le uvideli, kako so nedavni dogodki v svojem najsoč- nejšem jedru nadvse pri- sten izraz našega časa. Trenutnih razmer. Morda celo neizviren dokaz neče- sa, kar čutimo in vemo — širše, ne le lokalizira- no . Če nam je všeč ali ne, resnični utrip naših druž- benih odnosov je narav- nan zelo pisano, ritmično neenakomerno. Kakovost- no zelo različno. V vrtincu vsakodnevnih nasprotij v samoupravnih sredinah, v težkih ekonomskih razme- rah, v iskanju najboljše samoupravne in poslovne politike, v iskanju njune- ga medsebojnega razvoja — v vsem tem ustvarjal- nem nemiru prihaja, ra- zumljivo, do nasprotij, do nestrpnosti,, do želja po boljšem, večjem, lepšem. Razpeti med poslovno uspešnostjo in nerazvito samoupravnostjo, med menežerskim posluhom za vodenje in preskromnimi prizadevanji za razvijanje samoupravljanja, ki bo spodbujal bogato poslov- nost in humanejše odno- se, osvobajanja človeka, se preveč izgubljamo v na- drobnostih, v razdroblje- nosti. V nesposobnosti ali nepripravljenosti za inte- gracijo In organiziranost strokovnih, poslovnih in vodilnih timov ter v pre- majhni učinkovitosti poli- tičnih in samoupravnih de- javnikov je mnogokrat vzrok za nesporazume, konflikte, celo nizke udar- ce. Celo za metode in po- stopke, ki jih moramo v samoupravljanju odpraviti. Niti m potrebno, da kon- kretiziramo dogodke v Emo, Aero ali še kje dru- gje. Vendar pa se moramo ozreti nazaj vsaj toliko, da povemo, koliko neod- jovornosti, neresnosti, ne- fair playa in še česa smo lahko zaznali. In še nekaj ie treba dodati. V samo- upravljanju in v delu po- litičnih organizacij, v de- lovnih organizacijah bomo morali izpostaviti vlogo družbenega izobraževanja. Izobraževanje o samou- pravljanju, o ekonomskh vprašanjih, o političnem sistemu, o nagrajevanju itd. O vlogi ZK pri reševa- nju aktualne politične si- tuacije v Celju je bilo vse polno različnih mnenj. Tu- di javnih. Stališčem, ki sta jih objavila komite občinske konference ZKS Celje in predsedstvo ob- činskega sindikalnega sve- ta Celje ni kaj dodati. O posameznih postopkih ah metodah bodo seveda ži- vela različna prepričanja in mišljenja. Pomembna pa je temeljna usmeritev ZK. Pomemben je pogled naprej. Pomembne so iz- kušnje, ki zahtevajo enot- nost — v snovanju in v izvajanju nalog. Za jutri. Težave gospodarskih or- ganizacij, zahteva po učin- kovitejšem samoupravlja- nju, ustavna dopolnila, dolgoročna vizija razvoja, nova tehnologija in mo- dernizacija proizvodnje, boljša kadrovska politika, integracija znanja in sred- stev .. ne navsezadnje tu- di priprave za samopri- spevek — vse to mora ak- cijsko družiti Celje. Zara- di dveh dolgih korakov — naprej. In ne več nazaj. Tudi na to mora opozo- riti bližnja konferenca ZK v celjski občijii. J. VOLPANO Idol: »V prenesenem po- menu stvar, oseba, ideja, ka- teri se izkazuje izredno spo- štovanje, strastna ljubezen in slepa privrženost«. Iz enciklopedije Pogovarjati se v Mestinju z mladimi, ni problem, saj so v nekdanjem Sad-Soku skoraj sami mladi. Se bolje rečeno. Večina zaposlenih je ženskega spola. Izvedeti od mladih, kaj Je njihov idol, torej v obratu Vítala v Me- stinju ni bilo težko. Zgodilo pa se je nekaj drugega. De- klice so imele tako strahovi- to tremo, da je malo manj- kalo, pa bi odšel praznih rok. Skoraj vse so mi pobe- gnile, na koncu pa sem jdh le prepričal. Marija Faj's je iz Kristan vrha in je v Vitaki delavka. Stara je okoli dvajset let. »Težko se je kar tako na M- tro odločiti, koga Imam naj- raje, kdo je moj idol. O tem še niisem premišljala, lahko pa rečem, da bi želela biti takšna, kot je moja mati, Id je pridna, delavna, skrbna. Všeč mi je tudi Mišo Kovač, ker zelo lepo poje, nadvse pa cenim našega maršala Tita. To pa predvsem zato, ker je nam in naši državi ustvaril v svetu takšnen ug'led.« Vida Klevže iz Podplata, delavka, je enake starosti kot Marija in skupaj z njo dela v Vitalu sadne sokove. »Moj vzor je moja sestra, ki dela v Rogaški Slatini. Je navadna delavka, cenim pa jo zato in si želim, da bi tu- di sama bila takšna, ker je pridna in vestna. Všeč mi je Ivdca šerfezi, najbolj pa ta- krat, ko poje v slovenščini. Nadvse pa cenim tovariša Ti- ta, ker menim, da je pravi- čen in da nam želi ohraniti mir za vsako ceno.« Martina šket, delavka т Vitalu, po letih vrstnica Vi- de in Marije. »Najbolj cenim svojo se- stro, ker je pridna. Nasploh zelo ceniim pridne roike. To je moj idol. O-d igralcev mi Je naj'bolj všeč John Wayne, ker igra popolnoma naraivno. Večkrat poslušam tudi nogo- metne teme po radiu in na- vijam za Oblaka. Tudi Miro Cerar je velik športnik, žele- la bi biti takšna, kot je Prane Boršič, ki je pri nas delaivec. Priden je, vljuden, ni zahrbten in rad pomaga. Zato ga imamo vsi radi. MILENKO STÍIASEK Marija Fajs Vida Klenže Martina šket št. 45 — 18. november 1971 NOVI TEDNIK 5. stran Iz poslanske klopi Mia Fon: grem kamor me vabijo Mia Fon vodi Vzgojno- varstveno ustanovo v 2alcu. 2e nekaj več kot dve leti je republiška poslanka socialno — zdrav- stvenega zbora. Vse to leto in že prej si priza- deva, da bi bila nova stavba za otroke pravo- časno zgrajena. Tovarišica Mia, ali vas vaši občani, ki so vas vo- lili, velikokrat potrebuje- jo pri reševanju njihovih problemov? »Vedno me vabijo na seje občinske skupščine, SZDL in krajevne skup- nosti Žalec. Zdravstveni dom v Žalcu me še ni ni- koli povabil, Idjub temu, da sem sama vprašala, če imajo kakšne probleme. Pripravljena sem bila so- delovati. Krajevne skup- nosti izven Žalca me še niso vabile. Z ljudmi pri- hajam v stike, vendar v glavnem na njihovo po- budo takrat, ko pridejo plačati vagojnino za svo- je otroke, a takrat s pri- pombo: Zakaj pa ste to ponovno podražili!« Vas delo F>olitiöne de- lavke obremenjuje? »Izredno.« V čem se to izraža? V udeleževanju sestankov ali v konkretnem reševa- nju problemov? »Predvsem na sestan- kih. Konkretnega dela je bolj malo. V glavnem je osredotočeno na poklicno delo v vrtcu. Kakšni stiki so tu z občani, pa sem tako povedala.« Kako je z novim vrt- cem? Marca smo začeli gra- diti, 29. novembra pa naj bi bila otvoritev. Pa ne vem, če bo. Julija in av- gusta »Gradnja« ni skoraj nič delala, ker so hiteli z obnovo šole na Polzeli. Zdaj pa tudi ne bi ra- da, da bi nekaj na silo odpirali! Po mojem bo prišlo do otvoritve kasne- je.« Bo v vrtcu dovolj pro- stora za vse otroke? »Primanjkovalo ga bo za dojenčke. Zanje ima- mo predvidenih samo dvajset prostorov, kar pa je občutno premalo. Po- glejte: menda smo leta 1965 izdelali načrt za ja- sli, kjer naj bi bilo pro- stora za 100 dojenčkov. Ker takrat občina, ki je prosila za kredit, ni imela zagotovljenih polovico sredstev, je vse skupaj ostalo pri načrtih.« Otroci bodo marali ho- diti v nov vrtec čez ce- sto. Kako boste uredili, da ne bo prišlo do ne- sreč? »Govorila sem z odgo- vornimi na občini, ki so povedali, da bodo narisali »zebre« ter postavili pro- metni znak.« T. VRABL Naš odbornik Slovenske Konjice VLADO PRATNEMER, di- rektor Komosa, Slovenske Konjice »Vse moje misli so usmerjene v povečanje proiz- vodnje našega podjetja, za kar pa bomo nujno rabili nove prostore. Zato sem na zadnji seji občinske skup- ščine tudi postavil vprašanje glede nove lokacije in občin- skih forumi so se strinjali z zahtevo. Pomagajo mi pri razrešitvi tega, za naše pod- jetje tako prečega vprašanja.« ÄäMOpnS- pevek tudi v laški obeini Kot smo že poročali, so se v štirih krajevnih skupno- stih na področju Radeč od- ločili uvesti samoprispevek, namenjen dograditvi šole. Po- budo Radečanov so povzeli tudi v okolici Laškega in Rimskih Toplic, kjer so bili pred dnevi sestanki politič- nih aktivov v okviru SZDL, v torek pa je odločitev, da tudi v teh šolskih okoUših razpišejo samoprispevek, pravtako za šolstvo, obravna- vala občinska skupščina. Ker so v Radečah s pripravami začeli že pred meseci, so bili na seji skupščine mnenja, da bi v krajevnih skupnositüi, ki pokrivajo laški in rimski cembra v Rimskih Tplicah referenduma za december. Tako bodo predvidoma refe- rendimii v Radečah 19. de- šolski okoliš, ne razpisali sredi februarja, v Laškem pa sredi marca. Podrobnosti o pomenu in ciljih te samo- upravne akcije bomo našim bralcem še sporočili, ker nam je bilo to, tik pred zaključ- kom redakcije lista časovno nemogoče storiti. J. K. Pri delu premalo trdne vezi Na zadnji seji občinske konference SZDL Celje so na podlagi ugotovitev posebne ankete, ki jo je ta organi- zacija izvedla med odborniki občinske skupščine, ocenili tudi njihovo delo in aktiv- nost. Ugotovitve iz ankete so bile v razpravi še v mnogo- čem dopolnjene, izrečeno pa so bile tudi nekatere kritične misli, še zlasti kar zadeva tesnejše povezovanje odbor- nikov z volilnimi telesi. Konfrenca je delo skup- ščine v minulih dveh letih pozitivno ocenila, istočasno pa pokazala tudi na nekatere probleme, ki jih kaže sprot- no reševati pri bođx>čem de- lu Da ne bi merili aktivnosti odbornikov zgolj po tem, ka- ko se udeležujejo sej občin- ske skupščine oziTOma zase- danj posameznih zjborov, po- glejmo nekoliko po dru^ ugotovitvah, ki nedvomno kažejo na bistvena, vsebinska vprašanja. Anketa je namreč pokazala, da so stiki med od- borniki in volilioi slabi. Ne gre pa v tem primeru samo za relativno neaktivnost od- bornikov, temveč leži dobr- šen del krivde tudi na volil- nih telesih, saj le-ta neredno in slabo vabijo odbornike na seje v volilnih enotah. Ra- zumljivo je, da odboirnik ne more biti podrobneje sezna- njen s problematiko svoje vo- lilne enote, če ne obstoje na relaciji odbornik volilna eno- ta tesni in stailni kontakti. Povedati velja, da je stanje precej boljše v krajevnih skupnostih, torej v volilnih enotah na terenu, mnogo slabše pa je v delovnih orga nizacijah. Še zlasti pa tam, kjer eno volilno enoto sestav- lja po več delovnih ortranira- cii. katerih problematiko od- borniki praktično ne poznajo, saj se praviloma raznih se- stankov v podjetjih zunaj de- lovne organizacije ne udele- žujejo. Temu primerna je se- veda tudi aktivnost zbora de- lovnih skupnosti, saj je ude- ležba odbornikov v razpravah ob pomembnih vprašanjih dostikrat precej problematič- na. Ugotovitve kažejo, da le ne- kaj nad polovico volilnih te- les rabi odbornike za razne sestanke, pri zboru delovnih skupnosti pa je takih volilnih teles manj kot ena četrtina. Ti podatki zgovorno pričajo o tem, da so vetzi med od bomiki in volilci prešibke, da bi se iz tega lahko rodilo vsebinsko bogato in kvalitet no delo. Medalja F>a ima seveda še drugo plat. Tudi udeležba ti- stih odibornikov, ki so vablje- ni na розатегпе sestanke, ne more biti zadovoljiva. Več kot polovica odbornikov sicer obiskuje te sestanke, 11 od- stotkov jih bodi neredno, medtem ko se skoraj ena če- trtina (24 odstotkov) sploh ne udeležuje sestankov, na kate- re so vabljeni. Iz vsega tega sledi, da bo potrebno, tn na to je tudi opozorila občinska konferen- ca SZDL, pri bodočem delu poudarjati povezovanje od- bornikov z volilnimi telesi in volivci. B. STRMČNIK Kar mislite vi — objavljamo mi štirinajst dna je naokoli in vaši odgovori so se nabrali v toliki meri, da smo bili še bolj presenečeni, kot takrat, ko smo z rubriko začeli. Očitno je, da se vam je pri- ljubila, saj ste mnogi zelo duihovito razmišljali o tem, kdo je in kdo nii pameten. Prišlo je 217 odgovorov, torej skoraj za petdeset več od zadnjič. In kdo je pame- ten? Takole menijo naši bral- ci: 1. Pameten je tisti, ki s svojo skromno plačo zna rav- nati tako, da miu ostane še za naročnino Novega tednika. Odgovor je poslala Terezija Falnaga iz I vence 2, pošta Vojnik. 2. Pameten je kulturni de- lavec, ki se kljub mini plači še ukvarja s kulturo, pravi Olga Jesenovec, Otok 4/111., Celje. 3. Pameten je človek, ki premisli vse možnosti, preden se za eno odloči. Tako misli Jožica Selič iz Rečice 38, Laško. 4. Pameten je tisti, ki živi življenje, ki mu ga ni nikoh žal. Odgovor je poslala Jo žefa Golež iz Proseniškega. 5. Pameten je tisti, ki je toUko nor, da mu koristi, piše Stane Petrovič, Popovi- čeva 51, CJelje. Naše novo vprašanje: ALI IMATE OBČUTEK, DA POL LJUDI NA SVETU SPADA V NORIŠNICO? kako s pokojninami? V soboto, 30. oktobra je bil v Delu objavljen članek z naslovom Pokojnine, ki govori o predlogu za povišanje pokojnin za 17 odstotkov in 36 dinarjev od 1. januarja 1972. To je razveseljivo za upokojence z nizkimi pokojni- nami. Avtorica članka pa ni omenila, po katerem členu zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev se bodo pokojnine zvišale. Naslednji dan je poročala bolj obširno, vendar tudi brez navedbe členov, p>o katerih se bodo i)okojnine zviša- le. To so členi 97, 98 in 99 Temeljnega zakona o pokoj- ninskem zavarovanju in so važni za upokojence z nizikimi pokojninami. Ti členi govorijo o usklajevanju pokojnin. Najvažnejši pa je člen 100, drugi odstavek, ki pravi tako- le: »Administrativno zvišanje cen artiklov in storitev, pomembnih za osebno potrošnjo, zahteva tudi takojšnje povečanje zneskov pokojnin. Povečanje pokojnin zaradi takšnih vzrokov mora biti za vse upokojence v enaikem znesku, da bi se tako vsem upokojencem v celoti nado- mestila razlika, nastala zaradi zvišanja cen določesnih ar- tiklov in storitev.« Po mojem mnenju mora republiška skupščina upoSt». vati tudi ta odstavek člena 100 in prepričan sem, da ìxxìo upokojenci z nizkimi pokojninami res zadovoljni, saj je draginja za vse uix>kojence enaka. Tako bi se upokojeiv cem z nizkimi pokojninami pomagalo, še posebno, 6e M se znesek 36 dinarjev povečal na 40 dinarjev. Poznam upokojenca, ki ima 350 din pokojnine, star Je 90 let, nima nobenega premoženja, niti nima svojcev, ki bi mu pomagali, postrežbo pa potrebuje. Kaj reče k temu Republiški zavod za socialno zavarovanje? Naj še pripomnim, da je člen 102 samo pregled poko> nin upokojencev, ki so bili upokojeni v prejšnjih letili. FRANCE VIDIC, upokojenec, Ljubljanska 100, Celje pa sem se oglasila že mnogokrat sem se hotela oglasiti, pa nisem nikdar zbrala toliko poguma. Danes pa vam pošiljam sestavek O problemih mladine v Rimskih Toplicah, pa prosim za kri- tiko in mnenje. MARIJ ODGOVOR: Draga Marija, naslov pa bi lahko poslali! Takole ste napisali med drugim: »Mladina zahteva svoje in zato se ne zadovolji s tistim, s čemer se je zadovoljila nekdaj. Vsak dan hoče nekaj več, zato se naj občinska skupščina zamisli tudi ob tem problemu mladih...« Prav! Povedati vam moram, da ste v sicer predolgem sestavku prijetno popisali težave mladine. Toda — nič niste napi- sali, kaj pa ste mladi naredili, da bi imeli klub. Kakšne akcije ste organizirali? Na katerih področjih ste se že iz- kazali? Ste se že kaj menili s krajevno organizacijo SZDL? Vidite, o tem pišite. O dogodkih. Kratko, jedrnato. Pogo- varjajte se z ljudmi in njihove izjave zapišite. Ja, pa pod- ¡Hšite se drugič. Pesmica pa je prikupna. sem star naročnik Naročnik Sem že od leta 1945/1946. V tistih letih sem ga tudi prodajal. Moram reči, da ste časopis razširili iii lepo obogatili. Tudi veliko pišete iz naših krajev. O Smar- Rkem Novi tednik nikoli ni toliko pisal. Zanima me pa, ali ste j>ozabili na moje povabilo — da bi vaš novinar obiskal Karla Perca? JAKOB LESKOVSEK, Lesično 63 ODGOVOR: Veste, da nismo ničesar pozabili! Novinar Milenko Strašek bo Karla obiskal takoj, ko bo mogel. Tudi pri vas se bo oglasil. Vaš prispevek Vrti se kolo zgodovine bomo nekoliko skrajšali in ga bomo objavili v praznični Hevilki. Pa pozdravite se! ta draginja! Komaj čakani, da mi pismonoša prinese tednik, saj vedno vsega prečitam. Le včasih se zgodi, da ga ne dobim. Pa upam, da se to ne bo več dogajalo. S časnikom sem za- dovoljen, le takrat se razjezim, kadar piše, da se kaj na novo podraži. Upokojenci cen sploh ne moremo dohajati. Draginja je res huda. ALBERT VEBER, Ciomja vas 72, Prebold ODGOVOR: Tuai mi se jezimo. Ampak skupaj se bomo le pretolkli tudi skozi te cene. Ali ne? Pa pišite še. Če bomo takole kramljali, bomo na marsikaj pozabili. pridite v hčerkinem imenu, ki je stara dve leti in pol, se leîX) zahvaljujem za darilo Jugobanke. Res smo veseli. Va- bim vas, da pridete v Zabukovico. Tu živi več stark, ki štejejo okoli 80 lei in čez. Marsikaj bi vedele povedati. DARINKA KNAP, Griže zahvaljujem se Iskreno se zahvaljujem JLA, Libeli in vsem drugim, ki so mi pomagaU v noči od 18. na 19. oktober reševati pohištvo in ostalo iz ognjenih zubljev na Mariborski 1. Posebno Se zahvaljujem upravi podjetja Avtomotor in vsem sodelavcem, ki so mi denarno pomagali zä nakup najnujnejših stvari. Hvala tudj hotelu Celeia, ki je dala našim najmlajšim prenočišče in jih tako zavarovala pred mrazom. SONJA BRAČIČ, Pokopališka 8, Celje pisali so nam še Štefi Fajs iz Ponikve, Edo Lorger iz Celja, ТЛепка Ramšak iz Zabukovtce in Občan iz Celja. VAS UREDNIK '18. stran NOVI TEDNIK Št. 45 — 18. november 1971 Občina no zmore sama vse^a Bo predsedstvo ZZB NOV Šentjur moralo odstopiti? — Ali naj Šentjur postane kra- jevni urad Celja — Če hoče republika tolikšno javno upravo v občini, naj jo tudi plača »Predsedstvo ZZB NOV v Šentjurju ima občutek, da je kot organizacija preveč v šentjurski občini. Imamo borce, ki ne morejo živeti in ne umreti. Občinski skup- ščini smo pK>sredavali 52 pro- šenj v skupni vrednosti .50.000 dinarjev za podpore najhuje prizadetim borcem, med katerimi so mnogi iz- ključno vezani na posteljo. Ce tega vsaj delno ne bo mo- goče urediti, bo predsedstvo pri.'iiljeno odstopiti!« Tako se je pričela prva razprava na nedavni seji konference ZK v Šentjurju, ko je Peter Hlastec posredoval v razpra- vi o socialnem razlikovanju zbranim komunistom sklepe predsedstva ZB. Nedvomno je tudi ta razprava dala ton izredno kritični razpravi med šentjurskimi komunisti. Tako je bilo tudi pričako- vati ob dejstvih nerazvitosti in številnih socialnih proble- mov. ACI SVETINA, pred- sednik skupščine, je socialno razlikov&iije razdelil v dve skupini — poraja se med aktivnim prebivalstvom in med neaktivnim ali manj ak- tivnim. Medtem, ko je v prvi skupini v mejah normale, je v drugi iznad vseh poprečij. Najhuje bo okrog leta 1980, ko bodo sedaj starejši kmc t je ostareli in bodo potreba- vali pomoč, šentjurska obči- na ni materialno sposobna, da bi odločno vplivala na zmanjševanje socialnih raz- lik. Poglejmo nekatere poda- tke. V občini je zaposlenih 1.700 občanov. 25 jih ima vi- soko, 42 višjo in 193 srednjo izobrazbo. Le 64 od tisoč potrebnih otrok uživa otro- ško varstvo. Najmanj dvesto ljudi je potrebno stalne dru- žbene podpore in prek 110 občasne. Trenutno prejema družbeno pomoč Ш oseb. Poprečna podpora je 134,50 dinarja. Dr. MOSER: »V občini je preko KOO alkoholikov zaradi katerih trpijo tudi njihovi družinski člani. Poprečna šentjurska družina šteje 4 člane, torej je zaradi alkoho- likov oškodovanih 2.400 lju- di.« Na območju šentjurske ob- čine je že 250 kmetov — kar je deset odstotkov vseh, ki niso sposobni plačevati dav- kov in prisi)evkov, kljub po- puščanju občinske pri.spevne lestvice. Nad 60 let je starih približno 400 kmetov. Od 95 kilometrov cest II. in III. re- da jih je moderniziranih le dvanajst kilometrov. Od 4.537 gospodinjstev jih ima telefon le 46. Občinski ce- stni sklad ima na razpolago 150.000 dinarjev za 190 kilo- metrov občinskih cest. Aci Svetina je omenil tudi problem občinskih sredstev, saj bi bilo normalno pričako- vati, da bo občina tista, ki bo največ prispevala k reše- vanju te problematike: »Ali je Se interes, da ob- stoja občina s takšnim si- stemom financiranja? Danes nas še raz\'itejši nočejo več. Naša uprava realizira deset odstotkov zakonodaje, ostalo pa republika. Ce hoče repu- blika imeti takšno upravo — pri nas zanjo odštejemo več kot tretjino proračunskih sredstev — naj jo tudi plača. Ali ne bi bilo pametneje, da postane Šentjur krajevni u- rad Celja?« Problemov je veliko, de- narja pa malo in perspektiva ni rožnata. VINKO JAGO- DIO, predsednik občinske konference ZK, je v izredno konkretnem referatu načel številna vprašanja, o katerih bi morala zavaeti svoje stali- šče III. konferenca ZK Slo- venije ter jih pri nadaljnjem delu uveljaviti. Iz vsega teži eno — da šentjurska oljčina nikakor ne more biti edina, ki bo reševala probleme na svojem območju, ker tako ne bodo nikdar rešeni. Le z največjo solidarnostjo bo mogoče pomagati tistemu manjšemu številu ljudi, ki še vedno živijo izredno sla- bo. Res pa seveda je, da je standard večine ljudi pa mnogo boljši kot kdaj koli. Na seji konference je raz- pravljal tudi inženir Andrej Maure. MILAN SENIČAR V Podčetrtku ne spijo Krajevna skupnost Pod- četrtek želi, da videa tr- ga Podčetrtek ne bo več dolgo takšen, kot je zdaj. V to jih žene predvsem čedalje večji obisk turi- stov in pa obiskovalcev Atomskih toplic. Vseka- kor je zaenkrat najvaž- nejše vprašanje ceste sko- zi trg, ki je vse drugo kot lepa. Za asfaltiranje te ceste so že zbrali deset starih milijonov dinarjev od skupno trideset, ki jih za poseg potrebujejo. Pet milijonov so prispevali občani, pet pa Turistično društvo Podčetrtek. Hkra- ti bodo uredili tudi ka- nalizacijo. Računajo, da bodo z omenjenimi deli končali do istega roka, kot novo šolo, ki jo pri- dno grade in bo predvido- ma končana do prvega av- gusta naslednje leto. Da bo delo teklo brez za- stojev,- so v trgu imeno- vali iniciativni odbor, po- magala pa bo tudi šolska skupnost, ki bo občanom prodala cvetilce po zelo nizkih cenah. Tržani žele,' da bo njihov trg lep. že v prihodnjem obdo- bju, v zimskih mesecih, bo SZDL Podčetrtek orga- nizirala posebne tečaje, kjer bodo zainteresiranim posredovali osnovne poj- me iz kmečkega turizma. Socialistična zveza želi, da kmečki domovi obdr- že svojo specifičnost, to je, da ostanejo takšni, kakršni so bili pred mno- gimi leti. Istočasno bo SZDL organizirala tečaje nemškega jezika za uslu- žbence zdravilišča Atom- ske toplice, ker se je to izkazalo zaradi čedalje ve- čjega priliva gostov z nemškega jezikovnega po- dročja nujno potrebno. Nalog je torej pred ob- čani iz Podčetrtka precej in želja vseh je, da bodo čim prej in «im bolje re- šene. Vsekakor pa je ena izmed njihovih največjih, vendar zaenkrat še neure- sničenih želja kulturni dom, za katerega pravijo, da bi ga zelo radi gradi- li, če bi le občina poka- rala razumevanje. Doma- če organizacije so za dom zelo navdušene, tako ga- silci, prosveta, kot tudi vsi ostali. Dom bi v Pod- četrtku nujno potrebovali, saj je bila nekdanja ki- nodvorana zaprta prav za- radi nemogočih razmer. Iz tega razloga Podčetr- tek tudi nima več kino- predätav, pa tudi igre so bolj redek pojav. Za večjo livaliteto dela Dosedanje ugotovitve o de- lu krajevnih organizacij SZÜL v celjski občini kažejo, da v nekaterih krajevnih or- ganizacijah delo ne poteka tako, kot bi bilo potrebno. Še zlasti pa je zanimiva in nerazumljiva hkrati ugotovi- tev, da so med vsemi krajev- nimi organizacijami med naj- slabšimi v občini ravno orga- nizacije z območja mestnih krajevnih skupnosti. Kaj je temu vzrok? So resnično samo kadri tisti, od katerih je v celoti odvisno aktivno in kvalitetno delo,' ali na to po svoje vplive tudi relativna urejenost določenih vprašanj, ki pa v veliki meri angažira- jo krajevne skupnosti na po- deželju? Bodi tako ali drugače, ugo- tovitve kažejo, da bo potreb- no v zvezi s tem podvzeti določene nujne ukrepe. Vod- stvo Občinske konference SZDL se je v želji, da bi dosegli kvalitetnejše delo, od- ločili, da v vseh štirih krajev- nih organizacijah v mestnih krajevnih skupnostih ustano- vi krajevne koference SZDL na delegatskem principu. Us- tanovitev take oblike dela narekujejo številni razlogi. Med njimi so še zlasti po- membni interesi posameznih organiziranih skupin obča- nov. Zanimivo je, da so v nekaterih skupnostih (Cen- ter) spočetka nasprotovali taki obliki dela, češ da je to nepotrebno, ker je delo mož- no izboljšati tudi na druge načine. Morda res! Res pa je tudi to ,da bodo novo usta- novljene konference kra,jev- nih organizacij dopuščale šir- še možnosti uveljavljanja in uresničevanje interesov ob- čanov. Bodi že tako ali dru- gače, nesporno je tudi to, da brez ustreznega angažiranja karov, ki bodo deležni v tej ' organizaciji, sedanjega dela ne bo možno izboljšati, če- prav .je normalno pričakova- ti, da bodo nove oblike ne- dvomno rodile kvalitetnejše in boljše delo. B. STRMČNIK l.o|ze Ojsiršek Nekdo je v šali dejal: »Ta človek toliko dela za velenjsko atletiko, da je že kar preveč.« če je njegov delež za- res prevelik, je težko re- či, vsekakor pa je takšen, da zasluži izredno pozor- nost, pa tudi priznanje. Ix>ize Ojsteršek, sicer tehnični risar » velenj- skem rudniku lignita, ima že več kot petnajst let na vesti atletiko. Kraljici Športov se je zapisal te- daj, ko je v nogometu vi- del nekaj nesmislov. Za- ljubil se je v teke čez drn in strn. Krosom pa tudi sicer tekom na srednje in daljše proge je ostal zvest ves čas atletske ak- tivnosti. In ko je poškod- ba na nogi v 1962. letu le terjala prevelike bole- čine, je zapustil tekmo- valne vrste in stopil med amaterske delavce. »Veste, ■ začeli smo ud začetka, čisto na novo. Navduševali . smo prve tekmovalce, vabili organi- zacijske delavce, sodnike itd. Danes je naš atletski klub močna organizacija. Imamo nad sto stalnih tekmovalcev, močan od- bor s predsednico Zupan- čičevo na čelu, tìelaven sodniški zbor s trideseti- mi člani. Poleg tega ima- mo vse pogoje za redno delo. Tu je stadion z vse- mi atletskimi napravami. vrh tega imamo na voljo zaprte prostore za zimsko vadbo. Tudi nove garde- robe na stadionu so za nas velika pridobitev. Skratka, vse idealno, četu- di sloni naše delo na čisti amaterski osnovi in četu- di ne poznamo »hranarin« niti nagrad za izredne športne dosežke.« Temelj atletskega klu- ba v Velenju so pionirji. Najmlajšim posvečajo vso pozornost. Osvojili so na- čelo kvalitetne množično- sti in šele zatem kvalite- to posameznikov. Prav zato so atletske pionirske šole njтova redna delov- na oblika. Po dvakrat na teden in še več delajo s pionirji, v to dejavnost bodo zajeli tudi najmlaj- še iz obeh šoštanjskih osnovnih šol. »Tehnično oziroma stro- kovno delo sloni na še- stih strokovnih delavcih, na štirih trenerjih in dveh članih našega kolektiva, ki sta se posvetila pio- nirjem.u Lojze Ojsteršek, sicer tehnični vodja pri atlet- skem klubu v Velenju, preživi ves svoj prosti čas in-večji del rednih dopu- stov z atletiko. »Veste, še dobro, da me žena razume. Tako se moram tudi njej zahvaliti, da lahko toliko delam za našo atletiko, za naše mlade. Naš klub - je na- mreč organizacija mladih. V njem So le trije člani in dve članice. Vsi ostali So mladinci^ pionirji obeh spolov.« Lojze Ojsteršek se je pred petnajstimi leti pr- vič pojavil na startu. Bi- lo je v Celju. Potem je postal član AD Kladivar. Zdaj je spet doma, v Ve- lenju in kdo ve, če bosta sinova krenila po očetovih stopinjah... M BOŽIČ Kjer ni lukenj tam ni vrivkov POVZEMAMO IZ MNOGIH MISLI VODJE PREUSME- RITVE RUDNIKA LAŠKO IN SEKRETARIATA OBČINSKE- GA KOMITEJA ZKS SREČ- KA ŠENTJUPCA štiriintridesetletni Srečko Sent jure je potem ko je od- rastel šolskim klopem bil najprej strojni tehnik pri la- škem rudniku. Absolviral je fakuteto za politične vede, so- siologijo in novinarstvo, kjer ga čaka še politološka diplo- ma, kot politik je diplomiral v šestih letih na čelu ZK v laški občini, kot gospodarstve- nik pa vodja preusmeritve rudnika Laško, če je to dvo- je sploh mogoče razdvojiti. Je eden redkih sekretarjev ZK, ki ni profesionalec, pa ne tako redkih, a še vedno preredkih gospodarstvenikov, ki so praktični politiki. Je oče dveh otrok, stanuje v ru- dniškem bloku, vozi fička, sicer je navdušen šahist, zad- nji dve leti pa je preigral veliko trdih partij na področ- ju preusmeritve rudnika. NOVI TEDNIK: Pred letom dni in nekaj več sva se pogo- varjala ob koncu izgubljene bitke za kartonažno tovarno. Bili ste ogorčeni, razočarani, toda ne obujxini. Napovedo- vali ste še eno, še tršo bitko, ne pa še enega poraza. Je tako tudi bilo? SREČKO ŠENTJURC: Je. Ni bilo težko predvidevati te- žav spričo resnega gospodar- skega položaja in največji strah nas je pestil v pomisli, da bi restrikcija utegnila po- kopati naše napore. Moraan pa reči, da so obljube, kate- rih smo se oklenili, obdrža- le. Dižal se jih je sklad skupnih gospodarskih rezerv SRS, držala se jih je Ljub- ljanska banka, držali pa smo se jih tudi mi,, ko smo rekli, da bomo sami storili, kar bo mogoče. NOVI TEDNIK: Kakšen je bil ta vaš delež. Vemo, da ste z lastnimi močmi zgradi- li prvo halo, kjer že pro- izvajate gradbeniški styropor. SREČKO ŠENTJURC: Ta I naš začetni prispevek je za- mašil največjo luknjo, nam- reč možnost manevriranja češ, bodo »knapi« sposobni, bo investicija v sigvmih ro- kah? Mašilo je bil odličen program, ki je bil v celoti I sprejet, velik uspeh pa tudi to, da v prvi hali že dela 40 rudarjev, predvsem delov- nih invalidov. To je prepri- čalo odločilne dejavnike in zadnje črnoglede me^ med 1 rudarji. I NOVI TEDNIK: In vendar I ste dobili okoli 15 odstotkov ! manj, kot ste pričakovali? Bo \ kljub temu šlo? \ SREČKO ŠENTJURC: Zni- I žanja sicer nismo bili veseli, j pa ga razumemo. V rudniški proizvodnji bomo sli na »rop«, oglasiti pa se bomo morali tudi pri občinskem rezervnem skladu, kar prej nismo imeli namena. Program bomo uresničili do konca, le morda z nekaj zamude. NOVI TEDNIK: V prvih mesecih realizacije načrta pre- usmeritve ste se naslonili na inozemskega partnerja. Kakš- ne so vaše izkušnje? SREČKO ŠENTJURC: Vse- ! skozd pozitivne. Imeli smo , srečo, da smo v podjetniku dpi. ing. Francu Wieserju z Dunaja našli partnerja, ki iz- pričuje več kot partnerski in- teres, naklonjen nam je. Po- vedati moram, da je sloven- skega rodu iz koroških Bo- rovelj. Na posodo nam je dal stroje (zapišite brez banč- ne garanci^je), izučil delavce tu doma, dal nam je inženi- ring in v prihodnje dobimo še celoten »know-how«, vse do- seženo znanje v tej panogi in to po izredno ugodni ceni, NOVI TEDNIK: Se pridru- žujete nekaterim, ki trdijo, da v celjski redgiji ni veliko solidarnosti, da se mora vsak sam kopati iz težav? SREČKO ŠENTJURC: Ne, tega ne morem reči. Mnogi so nam bili pripravljeni po- magati in tudi so. Zlasti Ce- lje je ponudilo več preusmeri- tvenih predlogov, le da so manj odgovarjali giede na mcžiiosti preusmeritve celo- kupnega števila zaposliänih. Pa ne samo Celje, tudi ve- lenjska občina, zla-sti »Gore- nje« nas je podprlo. NOVI TEDNIK: Kaj pa la- ška občina v celoti. Res drži, da je v minulosti zamudila več priložnosti in se zapirala v lokalistične meje? SREČKO ŠENTJURC: Za zadnjih šest let, odkar imam globlji vpogled v razanere, te- ga ne moremo trditi. Le po- glejte uspehe, od pivovarne, »Volne«, ki se je izkopala iz izgube, radeško papirnico, ki ne pozna padcev, pa lesno in- dustrijo, ki se veže v širino in nazadnje rudnik, vse bo takšno oceno zanika. Morda je bilo to mnogo prej. Manj iniciativnosti So pokazali v la- škem zdravilišču in v sosed- njih Rimskih Toplicah, tu pa je spet položaj drugačen. NOVI TEDNIK: Kaj meni- te o politični klimi v občini, zlasti v Laškem? SREČKO ŠENTJURC: Raz- lično je. V Radečah enotnost z okolico, v Laškem pa dobi človek celo občutek o dveh Laških, enem starem na le- vem,. m novem na desnem bregu Savinje. V Laškem je sporazume težko doseči. Toda tudi tu se stvari razvi- jajo in že to je razlog za op- timizem. NOVI TEDNIK: In kakšna je vaša ocena o razmerah v takoimenovanem občinskem političnem vrhu? SREČKO ŠENTJURC: Pri- zadevnost Ш vnema sta ne- spodbitni odUki, toda nujno bo potrebna večja povezanost med političnima in gospodar- skimi dejavniki, večja strp- nost, pa tvdi kritičnost in po- gum komu tudi pokazati, naj se drži realnosti in tal, če ga zanaša v oblake. JURE KRAŠOVEC št. 45 — 18. november 1971 NOVI TEDNIK 5. stran Preorana ledina za kuitnrno akcijo Minuli teden je bil v Celju na obisku podpredsednik slo- venskih sindikatov in pred- ig sednik zveze kultarnopro- svetnih organizacij Slovenije tovariš Ivo Tavčar. Eden od tvorcev kulturne akcije, za ka- tero se zavzemajo zlasti sin- dikati, je svoj obisk namera- val izkoristiti na podoben na- čin kot gostitelj, to je med- občinski odbor sindikata de- lavcev na področju družbene dejavnosti — on in sobesed- niki So želeli dobiti čim več informacij »iz prve roke«. Na- zadnje se je izkazalo, da je podpredsednik sindikata le uspel uveljaviti svoj cilj, saj je v prisotnih na sestanku našel zanimive sobesednike. Sestanka v Celju So se ude- ležili poleg članov odbora sklicatelja še predstavniki celjskih kulturnih institucij, prosvetnih društev, predstav- niki političnih organizacij in občinske skupščine. Ko so analizirali /lumen kulturne akcije sindikatov, so celjski udeleženci razgovora ugotovili instovetnost teh ci- ljev s cilJi celjske kulturne skupnosti, ki prav tako kot I prograin akcije polaga veliko i pozornost vprašanju množič- nosti v kulturni s j en, ne sa- mo v potrošnji kulturnih do- brin (če Se izrazimo v eko- nomističnem jeziku), marveč tudi pri ustvarjanju, zlasti pa pri oblikovanju kulturne po- litike. Ivan Tavčar je ob tej pri- ložnosti zvedel tudi na nepo- sreden način, kako v Celju ocenjujejo naprezanja za nov, sodoben družbeni položaj v samoupravni slovenski druž- bi. Ni namreč velikega nav- dušenja nad dosežki. Celjska prizadevanja vedno pogoste- je zadevajo ob dejstvo, da kulturne skupnosti v manj razvitih občinah še niso do- volj zaživele, da jih ponekod sploh še ni, da pa Se v ob- stoječih, navzlic povečanim sredstvom, bolj kot prej za- pirajo navznoter, ker je med drugim posledica majhnemu številu sposobnih kadrov, lju- di, ki bi s svojo širino in raz- gledanostjo ne dovoljevali teh lokalističnih plotov, še bolj kot to pa postaja ovira repub- liška kulturna skupnost, ki je še vedno v fazi debat in na- sprotovanj med avtoritativni- mi predstavniki slovenskega kulturnega življenja. Kar bi Slovenija najbolj upravičeno pričakovala, bi bil vsaj v os- novah začrtan program razvo- ja slovenske kulture ali z eno besedo koncept slovenske kulturne politike. Ko so lazpravljali o tem, da bi po opravljenih prvih ko- rakih mogli v kulturni sferi preiti v širino in postaviti tr- den most med kulturno »pro- izvodnjo« in »potrošnjo«, da bi bilo treba podružabiti, sa- moupravno integrirati kultur- no tvornost z interesi delov- nih ljudi, so mogli Celjani postreči z zgovornimi dokazi takšnega preltijanja zidov, kar zlasti velja za gledališče, ÌKL tudi za kulturna društva in celjski likovni salon. Tu pa. tako je bilo rečeno, samo .pobuda kulturnih institucij ni več dovolj. Pobude kul- turnikov se morajo srečati s pobudami delovnih kolekti- vov, krajevnih skupnosti, društev in družbenih organi- zacij. Skoraj bi lahko rekli, da je zdaj na potezi »kultur- na potrošnja«, takšna poteza Pa ie s strani sindikatov za gledala beli dan s kulturno akcijo. JURE KRASU VEC Celjski zbornik 1971-72 v prvili diaeli prihudnjega leta bo izšla dvojna številka Celjskega zbornika. Vsebina zajema izredno široko pod- ročje znanstvenega delova- nja, člankov in zapisov. Os- rednji prispevek je nedvomno študija Ре1о4?ја Gradišnika, mlajšega; Dosedanji regional- no ekonomski razvoj ter mo- del možnega in verjetnega dolgoročnega razvoja celjske občine do leta 1986. Sledijo pa še pri?.pevki: Jože Marolt: Narodnoevobodilni boj na Slovenskem štajerskem; Loj- ze Požun: VeUčkova partizan- ska četa; Milan Natek: Zapo- slovanje delavcev s celjskega območja v tujini; Ivan Bele: Kazenska ođgovorntost za de- lo v samoupravnih organih delovnih organizacij; Fran Roš: Srečko Puncer. Njego- vo žiivljenje, delo in boj^ Mir- ko Roš: Kulturna deijavnost akademske mladine v Celju od leta 1907 do leta 192.5; Fran Roš: Grob na Ple.šivcu; Fran- ce Jesenovec: Dunajsko-celj- ska Vesna; Drago Cvetko: Bi- bliografija prof. Janka Orož na; Janko Orožen: Iz topono- mastike, Prisinevek k razlagi nekaterih zan miLvih krajevnih imen; Ivan Stirpar: Profani fe.idalni objekti z območja Sliovenske štajerske na Vi- scherjevem zemljevidu iz leta 1678; Vera Kolšek: Arheolo- ška izkopavanja v Zidanškovi ulioi v Celju; Lojze Bolta: No- vo prazgodovinsko grobišče na Rifniku; Fedor Gradišnik: Uprizoritev prve celovečerne predstave kabareta v sloven- ski gledaliišikii zgioidovini; Anton Sore: Počitniške hiši- ce in počitniška naselja v po- rečju Savinje; Stane Koželj: Gozdovi na gozdnogospodar- skem območju Ce'.ija; Alek- sander Hrašovec: Nov sistem zdravstvenega zavarovanja. Dokument časa; Janko Leš- ničar: Infekcijska služba v SRS s posebnim oiziroma na ustanove za zdravljenje infek- cijskih bolnikov; Franc Pla- ninšek: Higienske in epide- miološke razmere v celjski občini; Jaüiez Krašovec: Med- sebojni vplivi sociataega oko- lja, ko'nfiguraoije agomjib di- hal, onesnaženija ozračja in spirometri j sike vrednosti pri šolarjih; Marjan Veber: Gi- banje otroških naiezïljivih bo- lezni med učenci celj:skià šol; Gustav Grobelnik: Nagrada Slavka šlandi-a; Gustav Gro- belnik: Ustanovitev Kulturne skupnosti v Celju; Janez Žmavc: Celjsko gledališče na prelomnici v sezonah 1969—70 in 1970—71; Juro Kislinger: Likovni salon Celje od aprila 1970 do julija 1971 in Ured- niški zapisek ob štirinajstenn Celjskem zborniku. Iz podane vsebine je raz- vidno, da je Celjski zbornik, štirinajsti po vrsti, tudi to- krat opravil svoje, ne zgolj kronis-tično, ampak tud- znanstveno delo na celjskem območju. DRAGO MEDVED Pevsko srečanje Dne 24. in 25. novembra bodo v Velenju in šoštanju, bržčas pa še v Smartnem ob Paki, srečanja odraslih pev- skih zborov velenjske občine. Gost bo mozirski zbor. —v— Denar bo! A programi? Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah je osnovala poseb- no komisijo, ki je prav te dni obiskala posamezne kul- turno prosvetne organizacije in društva, da bi ugotovila, kaj in kako in če sploh de- lajo, Organizacije in društva bodo morala, v kolikor že ni- so, pripraviti programe dela, na osnovi katerih bo potem občinska kulturna skupnost razdelila denar, ki ga je pre- jela od republâke. -misa- Uspel večer Prejšnji teden sta bila v Velenju in šoštanju večera narodino-zabavne glasbe. Pred številnimi obiskovalci je na- stopilo kar devet ansamblov oziroma 67 njihovih članov. Nekatere skupine so pripra- vile prijeten nastop s pevci in godbeniki. Glede na izreden uspeh teh nastopov kaže, da bo večer narodno-zabavne glasbe po- stal redna oblika dela v ve- lenjski občini. Prireditev bo- do prihodnje leto pripravili še v šmartnem ob Paki. RAZPIS NAGRAD «SLAVKA ŠLANDRA« ZA LETO 1972 Po 2. členu poslovnika razpisuje komisija za nagrade »vSlavka šlandra« pri skupščini občine Celje nagrade »Slavka Šlandra« za leto 1972 Nagrado bo skupščina občine podeUla ob občin- skem prazniku 20 juhja 1972 Nagrado »Slavka Šlandra« lahko dobi: — delovna skupnost ah delovna skupina, — družbeno-politična organizacija, — društvo, — delovna ah druga organizacija, za izredne uspehe dela in druge pomembnejše do- sežke na vseh področjih ustvarjalnosti in za dela, ki imajo splošen pomen za družbeno skupnost in še posebej za občino Celje Einako lahko dobi nagrado — posameznik za prej navedene uspehe oziroma za ix>membne re- zultate v življenjskem delu. S tem razpisom vabi komisija za nagrade »Slavka šlandra« delovne Л1 druge samoupravne organiza- cije, družbeno—politične organizacije, društva in občine, da pošljejo predloge z utemeljitvijo za po- delitev nagrad »Slavka šlandra« za leto 1972 najka- sneje do 31. mf).rca 1972 Komisija za nagrade »Slavka šlandra« pri Skupščini občine Celje Grad Spodnji Strmol pri Rogatcu ima podobne probleme, kot mnogo naših gradov, ki jih čedalje bolj razjeda zob časa. Vendar je tukaj še en problem več, saj je strmolski grad polno naseljen. V njem je našlo zatočišče štirinajst strank. Vzdrževanje gradu, ki je sedaj pod upravo Stanovanjskega podjetja Šmarje pri Jelšah, je skrajno slabo. Prav bi bilo in i tudi popolnoma utemeljeno, da bi se pristojni malo bolj zanimali za ta objekt. Ni vseeno. J kako in kje stanujejo ljudje. (9) GOSTOVANJE V soboto bomo spet imeli v gosteh mariborsko Dramo, ki nam bo uprizo- rila Linhartovo komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Tako boom po naši lanskoletni »župano- vi Micki« zaokrožili Lin- hartov opus. Zlasti šole opozarjamo na to enkrat- no priložnost. Komedijo je zrežiral novi ■režiser ma- riborske Drame Voja Sol- iatič, dramaturško vods- tvo je imel Bratko Kreft, sceno sta zasnovala Sveta loianovič in Melita Vovk- Stihova, kostume pa Mija Jarčeva. »čudna je usoda nekate- rih naših velikih mož, ki so nas s svojim velikim ielcm reševali v trenut- kih, ko nam je grozila smrt«, piše uvodoma Brat- ko Kreft. »Trubar in Lin- hart sta svoje delo zače- la in opravila brez izro- čila in predhodnikov. Vsak ia svoj način sta odkri- vala bit svojega neprizna- nega ljudstva tlačanov. Trubarja je gnala prote- ìtanska in reformatorska mema, Linharta raz- svetljenska in prerodna«. Vse do tridesetih let nage- ga stoletja ali kar do na- ših dni niti prvemu niti drugemu nismo znali najti pravo mesto v naši zg.jdo- vini.. Po zaslugi Franca Koblarja in Alfonza Gs- pana, ki sta opravila te- meljite raziskave, smo se lahko prepričali, da Lin- hart ni bil navaden preva- jalec iz nemških predlog, namreč samostojen ustva- rjalec, ki je znal vdihniti tujem tekstu povsem no- vo vsebino in jezikovno sočnost. Na predstavi za upoko- jence smo lahko prejšnjo sredo opazili blizu sto štu- dentov anglistov iz semi- narja dr. Mirka Juraka. Za uprizoritev se zanima- io tudi koroški Slovenci, ki nas ponovno vabijo v goste. Januarja bomo s tem delom tudi v Trstu, tal pa še nismo raz>ešdi problema v zvezi z gosto- vanjem v Ljubljani, želi- mo si izmenjalnih gosto- vanj z ljubljansko Dramo, gostovanja pa ne bi sme- biti slučajna-, marveč programsko vezana na kompleksni prikaz dela in dosežkov tako ene kot iruge hiše. jž Ali amaterska gledališka dejavnost zamira? »Pred mnogimi leti je bila v deželi tej in tej skoraj v vsaki vasi amaterska gledališka skupina.. .« Tako bi lah- ko pričeli pravljico iz časov, ki niti niso tako oddaljeni, pravljico, ki se je resnično dogajala na našili tleh, v bližnji in daljni okolici Celja. Danes pa lahko žal samo ugo- tavljamo, da je ta resnica vedno bolj podobna pravljici. Povojna navdušenost se je umaknila gonji za zasluž- kom. Ljudje, ki so včasih vsak večer z veseljem hodili na skušnje za uprizoritve različnih dramskih del, so utru- jeni po dopoldanskem rednem in popoldanskem honrar- nem delu; le malo jih je. ki vztrajajo, ki poskušajo znova oživiti ta amaterski zanos in še manj jih je, ki so pri- pravljeni žrtvovati svoj prosti čas za trudapolne in dolge vaje. Tako je v Celju umrlo gledališče Delavski oder, živo- tarilo brez odra in sploh brez ustretmih prostorov za vaje njegov naslednik Amatersko gledališče, iskalo okrepitve v združitvi s železarji iz štor, pa ni pridobilo skoro nič razen dvorane z odrom, kamor se morajo vo7iti in se včasih po dclgih vajah peš vračati domov v Celjf;. Tako je zamrla gledališka skupina v Škof j i vasi, v Vojniku. V Velenju, ki se ponaša s prelepo dvorano in že kar uspešno tradicijo, »spravijo skupaj« le eno uprizori- tev, v Tmovljah poskušajo z uprizoritvami velikih pred- stav znova obuditi zanimanje za gledališče, v Šentjurju le spe, v Dobju pri Planini se trudijo, v Kozjem ni zanima- nja itd. še bi lahko naštevali to porazno stanje, v kakrš- nem se je znašla gledališka amaterska dejavnost. Kaj storiti, da se stanje izboljša? Morda je prava pot, ki si jo je zastavilo celjsko Amatersko gledališče. Pripravljajo namreč več uprizoritev, da bi pril-egnili čim večje število nekdanjih sodelavcev. Morda je rešitev v tes- nejšem sodelovanju med celjskimi poklicnimi gledališčniki in amatersko dejavnostjo. Eno pa je gotovo — edina prava pot je pot vztrajanja. Ko namreč iskra ugasne, je ni moč več razpihati v ogenj. Zatorej skušajmo obdri^íáti vsaj malo iskrico pri življMiju. Borut ALUJEVK? FILM Ljubezenska zgodba PROIZVODNJA: ameriški barvni film 2ANR: IjubeiTTus'ka drama REŽISER: Arthur Hiler GLAVNI VI/OGI: Ryan O'Neal in Ali MaoGraw Film, ki so ga po-neli po bestselerju Ericha Se.gala, je že tako znan, da o nijem ne kaže niti pisati. Vendar! Lju- bezensko zgodbo lahko v raz- voju svet'-n-ne kinematogra-fi je imenujemo — posrečen, inteligenten poskus in uspeh. Ta n-ovoroman+ična stvaritev je silovito planila v goro iz- razite sek'aialo komercialne filmske plaže in — uspela. Obč/nstvo, vTinemirj&no od drznih in krutih scen, je z vso prešerno in prisrno na- klonjenostjo sprejeto le ljul> ko ljubezensko po^mirjenje! Zgodba je namreč nadvse preprosta. Predstavlja nam ljubezen- sko avezo med bogataškim fantom in revnim, bolnim dekletom. Družinska naspro- tja. Tra.gični konec. Mile strune iskreno navezanosti vaburjajo gledalčevo srce. Romantična zasnajenos't pre- vzame. To je Love Story. Film bodo predvajali v Unioniu v prazničnih dneh. Pred njim bo na programu ameriški vojni film TORA, TORA, TORA ... '18. stran NOVI TEDNIK Št. 45 — 18. november 1971 Ena in ena pri sedmih stopinjah • Pogoji šolskega dela na oddelčni šoli v Radmirju so najslabši v celotni celjski regiji. V tako nemogočih razmerah nimajo pouka nikjer. Otroci pozimi prezebajo, da o drugih težavah niti ne govorimo. »Če bi moral moj otrok hoditi v šolo pod takimi pogoji, kot so v Radmirju, tega enostavno ne bi dovolil!« je dejal na zadnji seji skupščine občine Mozirje nek odbornik. • Šola je med vojno pogorela, pa so po osvoboditvi preuredili dvo- rano prosvetnega doma v tri zasilne učilnice. Tu se šola 70 otrok v treh oddelkih, v dveh pa je, povrhu vsega, pouk še kombiniran. • Ker je šola na Ljubnem, katere podružnica je radmirska šola, abso- lutno premajhna, so se v izogib tretji izmeni odločili, da so en oddelek nižje stopnje prešolali celo v Radmirje. Otroke prevaža šolski avtobus. Kdaj bo prišlo do rešitve tega težkega problema? Otroci prezebajo Obroci so se po travniku podali za okroglim usnjem, ko sem se pripeljal do šole. Rdečica na obrazih je pričala o zdravju in zagretosti mla- deži, ki obiskuje pouk v naj- slabših razmerah. Zgradba sama že od zunaj priča, da znotraj ni pričakovati kaj po- sebno razveseljivega. Napisa- na tabla, ki obvešča mimo- idočega, da je zgradba hiša učenosti, je nekam osramo čeno visela na steni, ki jo je zob časa že dodobra načel. Slabše kot zunaj pa je sta- nje v notranjosti. Tli učilni- ce so priredili iz dvorane pro- isvetnega doma. Tri učilnice majhnih razsežnosti podolgem in počez, pa zato veliko pre- velikih v višino, v eno izmed treh učilnic se pride skozi pr- vo učilnico, po razmajanih stopnicah med staro pečjo in šolsko tablo, šolske klc^i so take, da člo\^eka stisne pri srcu, ko pomisli, v kakšnih pogojih se šolajo otroci dru- .god. Po stenah vise slike, ob učitelijevi mizi in prvo klopjo pa se stiska peskovnik. Str- mim in gledam in lastnim očem ne morem verjeti, da je to res! Da je to prostor, kjer že leta in leta otrocd tega dela Zgornje Savinske doli- ne, nabirajo učenosti za ka- snejše življenje. Trije učitelji poučujejo na tej šoli, med njimi je tudi JOŽE TERNIK, ki tu dela že peto leto. Takole je pove- dal o težavah, ki jih drugod ne poznajo: »Najhuje je pozi- mi, ker prostorov, predvsem ¡aaradi visokih stropov, ni ni ni mogoče ogreti. Spomi- njam se, da smo minulo zi- mo ob začetku pouka imeli v wòilnici samo 3 stopinje, do malice smo učlinico ogreli na sedem stopinj, prav veseli pa smo, kadar nam uspe pro- store ogreti na 14 stopinj. Več pa se nikakor ne da. Otroke zebe, tako da si ma- nejo prste na rokah. Najbolj ubc^ so tLsti, ki pridejo tudi po dve uri daleč, pa se niti v šoli ne morejo ogreti, če- stokrat so od snega tudi pre- močeni. Razmere so več kot težavne!« Da, tako je to! Prav ne- verjetno se sliši, pa je ven- darle resnica. Resnica, ki bode v oči, resnica, ki terja, da se nekaj ukrene! Enajst oddelkov popolne osemletke na Ljubnem se stiska v petih učilnicah šo- le, ki Od vojne'sem ni do- živela drugega kot beljenje. Kabineti, delavnice, učilni- ce? Ne, tega tod ne pozna- jo. Ko bi bilo vsaj učilnic dovolj! Da bi se izognili tretji izmeni, morajo otroci iz Ljubnega celo v Radmir- je. Ponoči se v zim.skem ča- su pač ne morejo vračati na svoje domove, raztresene po globačah in vrheh ondotruh gora. Preko 350 otrok nabi- ra učenost v prostorih, na zunaj sicer lepe, toda veli- ko premajhne in za sodoben pouk neprimerne šolske zgradbe. Nevzdržne razmere Pogovarjali smo. se z upra- viteljem, JOŽETOM PRISLA- NOM, kl je povedal: »Raz- mere so hude. Doslej nam je uspelo pripraviti načrte za prizidek šestih učilnic, te- lovadnice in mlečne kuhi- nje. Kar sedem starih mili- jonov smo odšteli zanje. Predvideni stroški po pred- računih znašajo 400 milijo- nov, toda spričo stalne rasti cen to lanalu ne bo dovolj. Denarja pa ni in ni mogo- če dobiti. Občina ga ne zmo- re, druge rešitve pa tudi ne obstoje. Torej ostane samo, da čakamo in čakamo. Kar pa se Radmirja tiče, moram reći, da so občani takoj za to, da tam šolo ukinemo in otroke prešolamo na Ljub- no, toda to je nemogoče, ker preprosto ni prostora. In tako se vrtimo v začara- nem kmgu nerešljivih* pro- blemov!« Da, resnično je to začaran krog, ki ga ni mogoče pre- rezati! Edina rešitev je no- va šolska zgradba, odnosno prizidek, za katerega pa ni denarja... Smo res enaki? Problem nevLadržnih raz- mer na Ljubnem in v Rad- mirju je prišel tudi pred skupščino občine Mozirje. Opozarjali so odborniki, opo- zarjali je predstavnik Zavoda za šolstvo, ki je potrdil, da takšnih razmer, kot so v Radmirju, na celjskem ob- močju nikjer ne potznamo. Kje je rešitev? Kaj pravi JOŽE DEBERŠEK, mozirski župan: »Za ureditev šolske mreže v občini bi potrebo- vali preko ene milijarde sta- rih dinarjev. Republiška izo- braževalna skupnost prüiod- nje leto kot kaže ne bo da- jala nobenih novih kreditov. Prihodnje leto bomo sanira- li Rečico, v letu 1973 pa pričeli pripravljati vse po- trebno za zbiranje sredstev za rešitev Ljubnega in Rad- mirja. Pri nas gre za prob- lem cele generacije, saj ti otroci niso deležni moderne- ga pouka in kot kaže ga še tudi dolgo ne bodo. Preko realnih možnosti ne more- mo, smo pač še vedno ne- razvita občina, kjer so po- trebe veliko večje od mož- nosti.« Da, za problem generacije gre! Še tolikšni napori uči- teljev ne morejo roditi ustreznih sadov. Otroci so prikrajšani, so v neenako- pravnem položaju do vseh, ki so deležni sodobnega po- uka v modernih šolskih pro- storih. ■ Kako bi zableščale mlade oči teh zgornjesavinjskih šo- larjev, ko bi enkrat videli, kaj imajo na voljo njihovi vrstniki drugod! Kako ra- dostno bi utripala srca tej podeželski mladeži, ko bi lahko sedala v nove klopi v modernih šolah, ko bi bila deležna vsaj delček tistega, kar imajo drugod na pre- tek ... Smo res enaki? Ni tudi to oblika premoženjske- ga razlikovanja, ko so otro- ci mestnih središč deležni vsega, čestokrat tudi novo- tarij in eksperimentiranja dvo- mljivih kvalitet, njihovi rad- mirski vrstniki pa naskri- vaj tišče premrle preste pod klopjo, da bi lahko v časo- pisni papir oviti zvezek za- pisali: ena in ena je dve. Pa ni povsod tako, ponekod je tudi drugače ... Ena in ena je dve, za ti- stega, ki to zanore, za tiste- ga, ki ne, pa ni in še dolgo ne bo. Je temu kriv premra- žen radmirski ali utesnjeni ljubenski šolar? Je kriv uči- telj, ki daje vse od sebe? Je kriva občina, ki je podedo- vala majhne in požgane šo- le? Ne, ne, ti niso in ne morejo biti krivi! Krivda je drugod! Krivda je tudi v tem, da »se gremo« pone- kod snobistični prestiž, ko na drugi strani ne zmoremo zagotoviti niti tistega nujne- ga, osnovnega ... Da, da, žal tudi tako stoje te stvari in kot vse kaže, se še kmalu ne bodo ospremenile na bo- lje! BERNI STRMČNIK Lr-encI v iu"iliiiti. skozi katero je prehod v drugo učilnico. Stopnice in vrata so med pečjo in labio, l'čitelj Jože Ternik s svojimi varovanci. (foto: Berni Strmčnik) Asfalt v Podvolovljek? Podvolovljek prav gotovo sodi med tista območja Gor- nje Savinjske doline, kjer obstajajo za razivoj turizma neslutene možnosti. Tega se zavedajo vsi, tako tamkajšnji prebivalci kot odgovorni de- javniki v občini. Podvolov- ljek je tuidi lokacijsko ob- močje, kjer bo v prihodnjih letih moč graditi počitniške hišice. Največji problem pa je cesta, ki sicer ni slaba, je pa makadamska. Zaradi tega so se podjetni domačini od- ioúüi, da bodo шцреИ vse si- le, da poteignejo skozi dolino asfaltno cestišče. Po grobih predvidevnjih bi bilo po- trebnih okoli 260 milili onov starih din, od katerih so do- mačini pripravljeni v obliki lesa in prostovoljnega dela prispevati kar polovico. Ka- ko priti do preostale polovi- ce, to je zdaj vprašanje? Upajmo pa, da podjetnost domačinov in njihova pri- pravljenost ter volja ne bodo ostali brez ustreznega odziva üstih, k¿ lahko pomagajo! št. 45 — 18. november 1971 NOVI TEDNIK 5. stran Zaradi lepote neke Helene, tako pravi zgodovina, je te- kla kri starih Grkov v poto- kih. Ne vem, če je bila res lepa ta ženska, ki je sprožila trojansko vojno, toda obraz njene soimenjakinje Helene Ribičeve z Brega pri Polzeli v svoji častitljivi starosti se- demdesetih let izžareva lepo- to njenega toplega materin- skega srca. Morda pred štirinštiride- setimi leti Helena iz enajst- članske rudarske družine v Libojah res ni bila lepotica s tropom snubcev. Kot otroku ji je revma zvila nogo in ro- ko, pa ji zato mso obetala blestečega življenja. Toda v prsih je nosila nezmerno lju- bezen do otrok. Kajti kako bi drugače moglo biti, ko. pa je s štirindvajsetimi leti šla zamož z dvakratnim vdovcem Martinom Ribičem, ki je ta- krat imel že štiri križe in šest otrok med zgodnjim de klištvom najstarejše in naj- mlajše hčerkice, ki je komaj shodila, šestim otrokom je postala druga, med temi vsaj štirim resnična mati. Eliza- beta, Marija, Rozalija, Ivan in Helena so bili otroci prve žene Martina Ribiča in pri slednjem, pri Helenci, je ma- ti pravtaJco Helena, umrla v porodniški postelji. Druga žena Pavla je zapustila Mar tinu še enoletno Frančiško. V zakonu z Martinom Ribi čem je Helena rodila še osem otrok. Prva fantička Franci in Štefan sta umrla zelo zgodaj za škrlatinko. pn življenju pa so ostali Polde, Karli, Ti- ne, Jože, Alojz in Agica. »Z možem sva se zaman tru- dila, da bi dobila stanovanje, cim so ljudje zvedeh, koliko otrok imava, so nama zalo- putnili vrata pred nosom. Leta devetintridesetega sva v tem borovem gaju ob Savi- nji postavila barako, v kate- Solze radostnice in bolestnice rd je i>ozimi kar pokalo od mraza. Otroci so spali po štirje v eni postelji, naj- mlajši pa kar na pogradu, ki je bil napravljen nad štalco, v kateri sva redila prašička. Bili so hudi časi, ko je bil mož brez dela in ko sva spala po tri do štiri ure, vse pre- ostale ure dneva pa pregarala na »tabrhu« pri kmetih, da bi odslužila najeto zemljo, ki smo jo obdelovali zase naj- več kar ponoči. Včasih sem bila na robu obupa, ko so doma otroci jokali in terjali kruha, pa nisem imela niti trohice grisa za žgance.« Prirwvedovala je o tem, kako si ni mogla privoščiti zdravnika in je spričo tega, da je bil kateri od otrok ve- dno bolan, postala prava do- mača zdravnica in je zdravi la z zdravilnimi rožami, kar ji še danes prav pride, ker je mož močno bolan. Ves čas je o tem govorila, kot da gre za popolnomoa razumljive re- či. Ko pa je beseda nanesla na Ivana, sina iz moževega prvega zakona, ki so ga kot Tomšičevca pogreših med boji z ustaši na Koroškem, so ji solze privrele na oči. Solze bolestnice so ji zaple- sale v očeh tudi, ko se je spomnila na Lojzeta, ki se je smrtno ponesrečil s traktor- jem. Vsa pa se je že tresla, ko je pripovedovala o tem. kako ji je bilo, ko je z naj- mlajšima otrokoma stala pred grozečimi cevmi mitra- 1 jezo v pred domačo hišo, ko ji je neka izdajalka poslala na vrat ukrajinske klavce v nemški uniformi. Samotna Ribičeva hišica, ki sta jo Helena in Martin z muko zgradila prva leta voj- ne, je bila od leta 1&43 tudi partizanski dom. Ko je po ti- sitd izdaji partizanski koman- dant hotel Izdajalko likvidira- ti, ga je preprosila, da tega ni storil v imenu otrok. In kako Ji otroci vračajo njeno ljubezen? »Včeraj so bili tu, ko je imel oče god,« je veselo pri- povedovala in z očmi pobo- žala šopek rdečih nageljev. Nato pa so se solze radostni- ce umaknile grenkim sotom bolestnicam: »Toda vsi ne prihajajo. Hu- do mi je za očeta, da se otro- ci iz njegovega prvega zakona sploh ne oglasijo več, razen Frančiške iz dragega zakona. Ta ni moja, pa vendar je. Ker nima svojih otrok, ima posvojenko. Štiri najstarejša dekleta tudi pišejo ne, zato niti prav ne veva, koliko vnukov imava, mislim, da jih je dvajset, čeprav me menda nimajo rade, jaz jih še vedno imam za hčerke in mi je hudo.« Helena Ribičeva z možem Martinom živi v skromni čisti hišici ob Savinji, kjer v po- letnem času streže gostom, ki se hodijo kopat, s pivom. Pri sedemdesetih letih je kljub invalidnosti gibčna, či- la, čvrsta, bolj v duhu kot telesno. Dobiva priznavaLnino za padlim Ivanom, kar sku- paj z moževo pokojnino zne- se devetdeset starih jurjev. Zato ji tisti dinarji, ki prite- čejo s pivom, prav pridejo. In vendar se je spet našel človek, ki je spoznai, da so nedeljski izletniki vir zasluž- ka in zato obeta Heleni ia Martinu konkurenco v viken- dici v soseščini. Kaj ko bi ta občan, ki sedi na milijonih, pomislil na čase, ko sta He- lena in Martin, z njima Kar- li, Polde, Jože in Lojze, b(re- dli Savinjo v čolnu in na no- gah prevažajoč borce in po- što. Coz Savinjo, ki je bila bolj mrzla kot led, na kate- rega polagata pivo za žejne kopalce. Morda je prav zaradi takš- ne razlike, zaradi tolikšne topline in srčnosti v svetu do- bičkaželjnosti, obraz sedem- desetletne matere, ki niti mi- nuto ni bila mačeha, tolikanj lep in topel, da je bilo v ku- hinji, kjer sva se pogovarja- la, ob hladnem štedilniku prijetno toplo. JURE KRAŠOVEG ßo^at program in razprava Konferenca SZDL v Slovenskih Konjicah Druga seja občinske konfe- rence SZDL v Slovenskih Ko- njicah je bila močno obiska- na. O nalogah organizacije SZDL in občinske konference SZDL v prihodnjem obdobju je spregovoril sekretar občin- ske konference SZDL v Slo- venskih Konjicah JANKO KOVAČ. Njegov referat, vse- binsko bogat tako pri sploš- ni oceni stanja, kot tudi pri konkretnih primerih, je bil tako izčrpen, da člani konfe renče niso imeli kaj dodati ali pripomniti, Srednjeročn: program je vseboval koncept nadaljnjega razvoja kmetij stva, dalje stanovanjsko in komunalno problematiko, prav tako p>a je spregovoril o parcialnem reševanju kul ture in šolstva, F4istil pa je odprta vprašanja zdravstva in socialnega varstva. V razpravi so sodelovali najprej kmetje, ki so bili za- dovoljni s tezami pokojnin- skega starostnega zavarova- nja. ImeU pa so nekaj pri pomb na amandmaje, na ti- ste teze, ki govore, da bi se kmet z modernizacijo pose- stva spreminjal v kapitalista Mnenja so bili namreč, da je ob današnjih pogojih go. spodarjenja, ko vse podra žitve obidejo kmeta, to več kot utopija. člani konference so raz- pravljali tudi o tem, da po slancev, ki jih izvolijo, ne poznajo. Prav tako so bile ja-vne razprave slabo 'vbiska ne, naloga krajevnih organi- zacij pa je, da to preverijo in poiščejo vzroke. član konference, tovariš FOGELSANG, je kritiziral delo socialne službe. Dejal je, da se je delo odgovornih lju- di za socialne probleme vsa- ko leto skrčilo na skrb za od- hod v otroško kolonijo, »No- ben socialno ogrožen otrok pa ni v vrtcu, ker zanj nihče ne plača,« je dejal. Okoli otroškega varstva se je raz- vila najmočnejša debata. Svoje pripombe so Imeii še za vrtec v Vitanju, o času poslovanja v vrtcih, itd. Sekretar občinskega Komi- teja ZK v Slovenskih Konji- cah je na koncu razprave po- hvalno ocenil konferenco in zdelo se mu je prav, kei je bila konkretna. »Potrebna pa je bila še večja iniciativa s strani občinske skupščine, več sodelovanja,« je dejal Da, samo tako bo mogoče rešiti skup problemov, ki se pojavljajo v konjiški občini in občinska konferenca SZDL bo morala biti tista organiza- cija, ki bo niti povezovala in usklajevala. Z. S. občinska skup- ščina v velenju Kako živijo stari? V ponedeljek, 22. novem- bra. se bodo člani obeh zbo- rov skupščine občine Velenje sestali na svoji petnajsti red- ni skupni seji. Predlog dnev- nega reda ima deset točk. Na pobudo sveta za zdravstvo in socialno varstvo bodo med drugim razpravljali o življe- njskih razmerah oseb starih nad šestdeset let. Svet za splošne in notranje zadeve je pripravil predlog odloka o ureditvi prometa v mestih Šoštanj in Velenje in v dru- gih naseljih. Več časa pa bo zavzela razprava o predlogih, s katerimi prihaja pred skupščino svet za urbanizem. líelo, volja, Ijiibc^xen i*oelí|o A»adovc^ Po oguljenih stopnicah vstopam v staro, dotrajano stavbo, kjer se stiska- ta dve šoli. Prva osnovna šola in za- vod Ivanke Uranjekove, posebna šola Celje. Moj obisk je îiamenjen zadnji — posebni šoli. Soli, ki je VSa hotenja in prizadeva- nja namenila tistim otrokom, ki so v svojem razvoju zaostali, pa s pomočjo požrtvovalnih in delu predahnih peda- gogov dosegajo marsikaj življenjsko ra- ven normalnih otrok. Zvonec je pravkar zazvonil, ko sem stopila v njihove prostore. Nič hrupa, običajnega živžava v panju čebel. Iz razredov je pokukala zdaj ena, potem še druga glava. Samo to in nič dru- gega, pa se je spet vse umirilo. V prijetnem razgovoru z ravnatelji- co Milico Bizjakovo, ki polno živi s šolo, prav tako pa tudi vse njeno oseb- je, sem izvedela, da jim v sedanjem težavnem položaju zaradi neprimernih prostorov, pomaga upanje, da kmalu dobijo novo posebno šolo. . Tu, v sedanjih prostorih iz francjože- fovih časov, pa so si pomagali tako, da So stare učilnice pregradili, ker nji- hovi razredi niso večji od deset otrok. Tako so si pridobili tudi zbornico, pre- je pa So bili brez nje. Sprehodila sem se po razredih. Va- me So se zazrle vprašujoče oči. V pr- vih razredih še brez leska, potem pa je tega vedno več. Zanimanja, znanja, raz- gledanosti, dojemljivosti. Mala Suzana mi je v prvem razredu s ponosom po- kazala prve črke, zloge, narisane mi- ške in kostanjčke. Marko mi je znal povedati, koliko je star in na to je bil zelo ponosen. V drugem razredu so se odpravljali na izlet. Na Golovec eo dejali, da gredo. Z vrha hriba bodo lažje dojeli, kaj je ravnina, hrib, me- sto. Pojmi jim ob nazornem pouku bolj ostanejo v spominu. V sedmih razredih sem bila priča nazornem pouku iz zemljepisa. S po- močjo volnenih vlaken si je vsak na svoji klopi izoblikoval meje naše re- publike. Zelena vlakna so ponazarjala doline, rjava pa hribovja — V sosed- njem razredu so napravili pravo raz- stavo 9ob iz gline in to tako nazorno, da bi jih človek lahko zamenjal za prave. Največje presenečenje pa me je ča- kalo v šiviljskem oddelku. Tu so pod spretnimi prsti deklet nastajali izdelki — od predpasnikov, pižam do bluzic Po zadnji modi. še in še so se kopičili izdelki — Od prtičkov najfinejšega roč- nega dela do goblenov najnatančnejše izdelave. Fantovski izdelki iz lesa in kovanega železa pa so spet nekaj po- sebnega. Ko sem odhajala, sem vedela, da ti otroci, ki stvari težje dojemajo, imajo bodočnost. Najdejo jim zaposlitev in radi jih imajo povsod. Topli, pridni in delavni ljudje so to. To so sadovi lju- bezni, volje in dela, ki so jih bili de- ležni ves čas šolanja. ZDENKA STOPAR Vied na jboljšimi v Sloveniji Z obiska v klubu OZN na osnovni šoli »Biba Röck« v šoštanju Na osnovni šoli »Biba Köck« v šoštanju že nekaj let dela klub OZN, ki sodi med naj.boljše v Sloveniji. Prvi mentor je bila Ingeborg Сећ, sedaj pa skrbi zanj zanj Leopoldina Vunderl, prav tako predmetna učitelji- ca. Klub je lani prejel za us- pešno delo republiško pri- znanje. člani skrbno ureju- jejo razstavno okence, v ka- terega pišejo o najvažnejših dogodkih v svetu. Izredna aktivnost Se razvija ob pro- slavi dneva OZN. V minulem šolskem letu so se člani kluba udeležili likov- nega natečaja »Svet v borbi proti rasizmu in rasni diskri- minaciji«. Udeležba je bila, izredna, saj so člani kluba poslali nad petdeset izdelkov. Priznanje je dobil ne samo klub, marveč tudi tedanji os- mošolec, Damjan Obreza. Zdaj pa kaže, 'da bo klub na povabilo iz Rogaške Sla- tine navezal tesnejše stike z tamkajšnjimi učenci osnovne šole oziroma člani kluba OZN. Na razslavi, ki so jo pripravili člani kluba OZN na osnovni Soli »Biba Röck« v šoštanju. (foto: B. Mlinar) Rane se celijo počasi Res je, da so minule dni začeli z delom v dveh obra- tih, toda navzlic tema so hude posledice požara še os- tale in težko je reči, kdaj bodo povsem odstranjene. V Tapetništvu so storili vse, đa bi bile posledice po- žara, da bi bila škoda čim manjša. Na hitro so spravili skupaj tisto, kar je ostalo, veliko pa so jim daQ tudi drugi. Solidarnostna akcija mnogih celjskih kolektivov je prišla do velike veljave. Mnogi so jim daU in posodili različna orodja in druge pri- prave, da so lahko začeli z delom. Največji problem v Tapetništvu v zdajšnjem ča- su je poleg prostorov prav orodje. Požar je pov-sem uničil opremo za dve ladji. Zdaj hi- tijo, da bi navzlic težkemu položaju le izpolnili obvezno- sti. Kupec nestrpno čaka. Zanimivo v tej zvezi je, da je naročnik tega dela, pod- jetnik v Angliji, prej zvedel za požar kot naša domača ladjedelnica. Večji del opreme, strojev in drugega je gorelo. Rešili so le malenkost. To so dali v servis. Kakšna bo končna izguba, je težko reči. Požar v Tapetništ\'u pa je sprožil oziroma pospešil re- ševanje starega problema, to je novih prostorov. Ta- petništvo bi tu ne moglo osta- ti dolgo. Rešitev so začeli iskati skupaj z Mizarjem, ki se bo moralo umakniti iz Aškerčeve ulice. Dela so usmerjena v to, da bi po najhitrejšem postopku dobili lokacijo za postavitev novih obratov na Lavi. Ce bo šlo vse tako, kot pričakujejo, bodo drugo pomlad že lahko pričeli z gradbenimi deli. Takšna rešitev pa bi pri- nesla kolektivu Tapetništva in Mizarja novo perspektivo. Vprašuje: Zdenka Stopar Odgovarja: Janko Kovač Sekretar SZDL v Slovenskih Konjicah Janko Kovač je med mojim obiskom sam načel vrsto vprašanj. Naj- prej je on vpraševal, pa jaz odgovarjala, potem pa se je vrstni red obrnil. Prijetno je bilo kramljati s tovarišem Kovačem, ker je iskriv in marsikatero spusti tudi na račun novinarjev, »Pred nekaj meseci ste pre- vzeli odgovorno funkcijo se- kretarja SZDL v Slovenskih Konjicah. Na zadnji seji SZDL ste imeli obširen refe- rat o nadaljnjem delu in programu SZDL. Zdi se mi, da ste bili malo užaljeni, ker se o programu ni veliko razpravljalo. Zakaj?« »Šele pred tremi meseci sem prevzel delo sekretarja SZDL v Slovenskih Konji- cah. Ves čas sem pripravljal program srednje ročnega raz- voja SZDL in ni ml veeno, kako je bil sprejet.« »Na vaš referat ni bilo od- ziva zato, ker je bil izčrpen, skoraj popoln in ni bilo kaj dodati.« »Že, že, a pustiva to, raje bi načel vprašanje so- finansiranje Novega tednika, ki je bilo postavljeno pred nas in smo se -o tem že pogo- varjali. Dokončnega stališča še ni, o tem bosta razprav- ljala še Izvršni odbor SZDL in politični aktiv. S vpraša- njem informiranosti se resno ubadamo, a kot pravim, do- končnega odgovora še ni.« »Vas Novi Tednik ne infor- mira dovolj?« »Ne, ker je premalo novic in prekratke so. Večer in Delo nas infor- mirata vsak dan, a tudi po- gostokrat pomanjkljivo. O predzadnji seji občinske skupščine se je pisalo, da je obravnavala odvoz smeti.« »Velja isto za Novi Tednik?« »Prav tako je pisal vaš čas- nik.« »Kakšno rešitev vidite z regijsko povezanostjo, ki se pripravlja?« »Glede informi- ranosti ne vem, na splošno pa je zamisel odlična in po- vezave so nujne tudi v okviru občine. Krajevna skupnost je premalo povezana z občino, kar se zelo pozna pri nas v primeru vrtca, če bi bila po- vezava večja, ne bi na vsa- kem sestanku govorili samo o njem.« »Kaj si kot Konji- čan želite?« »Na konjiške probleme gledam strpno. Rad bi videl, da bi se gospodar- stvo tako razvilo, da bi lahko zaposhli 1000 do 1500 ljudi, ki bi bogateli kraj. To so moje želje za daljšo obdobje. Za krajše pa bi želel to, da bi tisti ljudje, ki danes raas- poOagajo z ustvarjenim denar- jem v Konjicah, naàli skupni jezik pri reševanju perečih konjiških problemov.« o volitvah in samoprispevku člani Izvršnega odbora Ob- činske konference SZDL Ce- lje so na zadnji seji najprej razipravljali o pripravah na volilne konference krajevnih organizacij SZDL. Pri tem so še zlasti poudarili pomen' temeljitih kadrovskih pred- priprav, saj so dosedanje iz- kušnje pokarale, da je aktiv- no delo v krajevnih organiza- cijah skoraj v celoti odvisno od tega, kakšni so posame- zniki, ki so izvoljeni v kra- je-vTia vodstva Socialistične zveize. V drugem delu seje pa so razpravljali o prioriteti in strukturi predvidene izgrad- nje nekaterih objektov, ki naj bi jih predvidoma finan- cirali iz samoprispevka obča- nov. Ugotovili so, da kaže v program vnesti izključno ob- jekte otroškega varstva in osnovnega šolstva, medtem ko naj se objekti kulture in drugi iz programa izločijo. Prav tako je izvršni odbor smatral, da mora biti v pro- gramu zastopanih več krajev, saj povsod obstoje določene potrebe po nekaterih objek- tih. udarniško delo Krajevna skupnost na Alja- ževem hribu je skupaj z dru- gimi dejavniki na tem ob- močju organizirala ucterniško delo. Na hribu za Toprom, kjer je nekoč i>olzela zemlja, so zasadili 120 dreves. V bo- doče hrib torej ne 1зо več kazal svoje golote, saj bo lepo zaraščen z drevjem, ki so ga posadili občani. Odziv prebivalcev Aljaževega hriba je bil nadvse zadovoljiv. kivialu komunal- no podjetje Na predlog komisije za volitve in imenovanje je bil na zadnji seji skupščine ob- čine Mozirje imenovan pri- pravljahii odbor za ustanovi- tev komunalnega podjetja- Predsednik odbora je mozir- ski župan, Jože Deberšek. Potrebo po ustanovitvi komu- nalnega podjetja občutijo v mozirski občini že več let. tečaji za rudarje V rudarskem šolskem cen- tru so odprli tečaje za prido- bitev kvalifikacije. Obiskuje jih okoU devetdeset rudar- jev, ki si bodo do jun; priliodnjega leta pridobili i ziv priučenega kopača in 1 pa<ča. Vrh t^ega so pričeli tečajem za nadzomiško i lo. Obiskuje ga 25 rudarji sindikat v kulturni akciji Kulturna akcija v velenjs občini ni ostala osamljena t seda. Njeno pobudo je pr sprejel občinski sindikal svet, V prihodnje ali bol naslednje leto bo sklenil Zvezo kulturno prosvetn organizacij pogodbo o štei lu predstav in drugih oblikž kulturnega dela, ki bo n menjeno predvsem člano: delovnih kolektivov. Gre ¡ okoli 14.000 zaposlenih v ol čini, zato je kulturna vzgo zanje potrebna in upravič na. — v • opravičilo Bralcem se opravičuje- mo, ker v današnji števil- ki Novega tednika ne po- ročamo o konferenci vele- njskih komunistov. Za konferenco nismo prejeli vabila. Uredništvo v spomin ^ na izseljevanje v soboto so v Obsoteliji praznovali svoj krajevni praa nik v spomin na veliko nem ško izseljevanje leta 1941 Osrednja proslava je bila soboto v Polju ob Sotli. Ud( ležilo se je je okoli dvest< ljudi poleg najvidnejših pre<Í stavnikov družbeno političra ga življenja v občini šmarj Komisija za raz| sкupšč!^ ŠMARJE P ponovno r a z p i prosta delovna m 1. DVEH S0( DELAVCEM 2. ŠEFAKRA PRISTAVA Pogoji za razpisana deH i pod 1 — višja šola za s kso pod 2 — srednja šola 11 Kandidati bodo sprejet i čas in nedoločeno dobo. Vloge s priloženimi dok pogojev in kolkovane z i stavite na naslov ra2! i Razpis velja do zasedi i Organizacije Socialistič- ne zveze delovnih ljudi v krajevnih skupnosti v Celju stoje pred letnimi volilnimi konferencami. Razumljivo je, da v obsež- nih organizacijskih in vse- binskih pripravah posve- čajo še posebno pozornost kadrom, ki bodo v bodo- čem mandatnem obdobju sedeli v vodstvih teh orga- nizacij. Z željo, da hi v vodstvo krajevne organi- zacije SZDL na Dolgem ^ polju pritegnili tudi mlaj- še člane in se med dru- '' gim s tem tudi izognili očitkom, da se le-te pro- ^ viloma odkriva, je krajev ^ ni odbor SZDL poslal po- ' sebno pismo komiteju ob- činske konference ZMS o Celje s prošnjo, da jim ^ sporoče imena nekaj mio ^ dincev oziroma mladink, ^ ki so po njihovem mnefu najaktivnejši in bi bilo ko ' ^šah. Pionirji in mia- go izvodili feudi krajü pá program s tematiko íXlnoosvobodilne borbe. ' :sto hočejo letek pripravljajo obča- [ krajevnih skupnosti ; kozjanske ceste pose- jstanek, na' katerem bo- >redstavnilkom občin 1 e pri Jelšah in Šentjur i svoje želje in pa tudi te. Sestanek bo pred- zato, ker je bilio skle- da se cesta skozi Koš- n Prevorje ne bo asfal- in nasploh popravila, la bo asfalt dobila Pla- in po zadnjih vesteh i celo kraji, ki te Wa- ne potrebujejo tako Icot Kozjansko. Občani opozoriti, da je cesta remenjena, saj vozi lO na njej sedemindvaj- rtobusov in da to ne bo trajalo, ker je na vo- čedalje slabše stanje. ;legati sindi- ca izvoljeni ¡jnski sindikalni svet bo- i sindikalnem kongresu )ali Franc Bukovec, za- 1 v Juteks Žalec, Nada zaposlena v tovarni no- Pclzela, Marjan Tam- poslen v SIP Šempeter ktor Drama iz Garant la. Za člana republiške- libora je bil izvoljen } Bukovec. razstava: mška končen- tracijska 'taborišča iänski odbor Tsveze bor- f žalski občini je pripra- vil skupaj z vodstvom Muze- ja revolucije v Celju razstavo »Nemška koncentracijska ta- borišča«. Razstavo so pripra- vili kot proslavo ob 30-letnici vstaje in spomina na inter- nirance, ki so se v skrajnih nečloveških razmerah za bo- dečo žico daleč na tujem bo rili, trpeli in umirali za svo- bodo naše domovine. Ob razstavi, ki bo odprta od 19. do 2. novembra v prostorih družbeno političnih organiza- cij, so izdali tudi lepo opremljen in vsebinsko bogat katalog. Finančno je razstavo podprla TKANINA iz Celja. Štab za pomoč priza- detim ob požaru dne 18. 10. 1971 v CeJju sporoča, da so do 13. novembra 1.1. v sklad za zagotovitev stano- vanj prizadetil prispe- vali: Sind. pođr. knjižnice in mu- zeja 1.000,00; Kolektiv mestne ljudske knjižnice 335,00 din, Bogovič Bianka — Vrunčeva 7, Celje 50,00 din, dr. Mejak Ет- vin — Kocenova 100,00 din, Okrožnlk Adolf — Vfeselova 500,00 din. Ljubljanska banka — podružnica Celje 2500,00 din. Kulturna .skupnost Celje 1000,00 din. Pepel Helena — ZidanSko- va 100,00 din, Gorecan Ivan in Rezka, Ujpok. — Vojnik 19 100,00 din, I>ereani Milena — Linhartova 2 20,00 din. Strok, služba — kolektiv kulturne skupnosti Celje 60,00 din. Ga- ber Neža — Draža vas 100,00 din. Društvo slov. lik. imiet. pododbor Celje 100,00 din. Kul- turna skupnost — strokovna služba 50,00 din, Vrečer Ivo in Cilka — Vrunčeva 50,00 din, PZ KONEKS Celje 1000,00 din, osn org. sind, çkroz. In obč. jav. tož. Celje 500,00 din, ZSS Obć. sindikalni svet Celje 10.000,00 din, dr. Hrašovec Milko — Celje 50,00 din, osn. org. sind. Elektro Celje 3.000,00 din, Turnšek Franc — Kersniikova 100,00 din, Obč. so- dišče Celje — sklad skupne porabe 4000,00 din. Kolektiv glasbene šole CeLje 200,00 din. Kolektiv NT in radia Celje Ш,00 din, obč. kon. ZKS Ce- lje 340,00 din, obč. kon. ZKS 1000,00 din, skupščina občine Celje proradim 50.000,00 din, Verstovšek Branko — odvetnik Celje 100,00 din, Maroša Lud- vik — odvetnik Celje 100,00 din. Stanovanjsko podjetje Ce- lje 10.000,00 din. Tovarna tra- kov m okraskov »Vrvica« Ce- lje 1000,00 din, Obč. konf. SZDL Celje 1000,00 din. Muzej revolucije — sklad skupne po- rabe 100,00 din. Pokrajinski muzej — sklad skupne porabe 200,00 din, »Kovinotehna« Ce- lje 10.000,00 din. Jelene Jože — Ul. V. prek. brig. 9 a 100,00 din, »Chemo« Ljubljana — eno- ta v Celju material v znesku 2500,00 din, pionirji osnovne k)le Solčava 250,00 din, sind, podr. »Etol« Celje 1000,00 din, »Tkanina« Celje — sklad skup- ne porabe 2000,00 din, »Aero« Celje — sklad skupne porabe 30.000,00 din, kolektiv II. os- novne šole Celje 345,00 din, ko- lektiv doma »Dušana Finžgar- ja« Celje 115,00 din, Verstov- šek BranKO — odvetnik — stranka 100,00 din, zavod Ivan- ke Urar^ekove Celje 500,00 din, zavod Ivanke Uranjekove — kolektiv 1435,00 din, sind. pod. okrožnega sodišča Celje 300,00 din, sindikat delavcev storitve- nih deja-vnosti Jug. republiški odbor za Slovenijo 5000,00 din, sindikalna podružnica Občin- skega sodišča Celje 370,00 din. Olepševalno in turistično dru- štvo Celje 200,00 din, Alujevič Borut —- gled.' igralec — hono- rar 53,70 din, učenci osnovne šole Prana Vrunča Celje 1470,00 din, občinska konf. ZMS Celje 1000,00 din. Savske elektrarne Trbovlje 1000,00 din, Foto Zor- ko Celje 500,00 din, »Embala- ža« Maribor 2000,00 din, »Av- tomoto« Celje 1000,00 din, »Varteks« Varaždin 1000,00 din. Železarna Zenica 2000,00 din, ing. arh. Samec Dušan — Ce- lje 750,00 din, Planinšek Anton, ključ. — Celje 1500,00, LIK »Savinja« Celje 3 m^ lesa za drvarnice, »Merx« Celje — ozimnica za 12 družin, »Lesni- na« Celje — pohištvo, »Slove- nijales« — pohištvo, »Tkani- na« Celje — razni material, »Obnova« Celje — material. Občinski center za socialno de- lo Celje — enkratne pomoči v Skupnem znesku 2000,00 din in bloki za hrano, »Libela« Celje — sMad skupne iporabe enkrat- na pomoč v đcupnem znesku 17.000,00 din, »Mladinska knji- ga« Celje — material za šolo. Občani in . delovne organiza- cije naj \pla5ajo prispevek so- IddamosU na žiro raòun: Ob- činska organizacija Rdečega križa Celje St. 507-8-86 »Soli- darna akcija«. liazciseujemo zmedo s slikami Tiskarski škrat je minuli teden nemarno izkoristil odsotnost avtorja »male ankete« na službeni poti v tu- jino, Večje zmešnjave, kot je nastala z zamenjavo fo- tografij, si ni moč zamisliti. Tako je bil Vinko Vrbov, šek kar dvakrat na sliki, Ciril Skalič (pomotoma je pisalo Soklič) sploh ni bil objavljen s sliko, nobena cd objavljenih slik pa ni bila na pravem mestu. Če bi fotografije vrgli v zrak, bi verjetno padle bolj pravilno razpodeljene na tla, kot so tako. Ni kaj. Iskreno se opravičujemo in stvar popravljamo s ponovno objavo slik: Zgoraj levo je VINKO VRBOVŠEK, desno MA- TEVŽ DEŽELAK, mlajši. Spodaj levo CIRIL SKALIČ, desno MATEVŽ DEŽELAK starejši. ljubljanska banka Podružnica za kmetijstvo CELJE, Vrunčeva 1 Prepričajte se o strokovnosti in učinkovitosti naših bančih uslug. INTEGRACIJE? Bore malo aii nic' napredka i Avgusta letos je koinite občinske organizacije ZKS Cc ? na podlagi raznih študij pripravil predlog o tem, kat.:.^ i podjetja bi laliko v bodoče tesneje poslovno sodelovaij oziroma se tudi integrirala. Med drugimi je bilo tudi pr^tì lagano, da naj poiščejo ustrezne stike med Izletnikom .. Evropo, Aerom in Cetisom, Zlatarno in Aurejo, Merxorr in celjskimi gostinci ter Tcprom in Elegantoni. Komuni;..i v teh podjetjih so bili zadolženi, da podvzamejo ustrezT.e uki'ope in da pride do potrebnih razgovorov. Obiskali sin-: predsednike delavskih svetov nekaterih omenjenih poJ- jetij, da bi ugotovili, kako daleč so se stvari v tean ča^ л premaknile. ALOJZ BREMEC, receptor, predsednik DS EVROPA: Mi smo na delavskem svetu že razpravljali o tem, da je po- trebno, da se z nekom in- tegriramo. Konkretni razgo- vori z ustreznim partnerjem so v teku, vendar vam ne morem povedati, kdo Je to. Mi Izletnika ne podcenjuje- mo, vendar to za nas ni part- ner, ki bi prišel v upostev in caradi tega želimo inte- gracijo z nekim drugim pod- jetjem. KAREL JAGER, orodjar, predsednik CDS ZLATARNA: Delavski svet doslej še ni podvzel ničesar. Integracija z Aureo je stvar sveta Zla- tarne, vendar delavci kljub temu zahtevajo referendum, čeprav gre za popolno fuzijo oziroma za priključitev. Do- slej smo o tem raapravljaH na nivoju družbeno političnih organizacij. Osebno pa oce- njujem, da so delavci Zlatar- ne, v večini proti jH-iključitvi Auree. LOJZE BANIČ. ing. orga- nizacije dela, predsednik DS AERO: Mi smo opredlogu in- tegracije razpravljali na DS že decembra lani, ponovno pa še letos maja. Imenovana je bila grupa strokovnih de- lavcev iz obeh podjetij, ki pripravlja vso ustrezno do- kumentacijo. Ta je potrebna, da bi lahko šM.v javno raz- pravo. Predvidevali smo, da bi bil referendum že decem- bra letos. Kot vidite, dela- mo! CVETKO KOLENC, šef em- balirnice, predsednik DS MERX: O vprašanju integra- cije, kot so bile predlagane, smo doslej razpravljali na kolegiju in poslovnem odbo- ru, delavski svet o tem še ni razpravljal, ker zadeve še niso pripravljene tako da- leč. Stvari je potrebno do- bro pripraviti, ugotoviti vse stične točke, ki pa jih ne manjka. Osebno mislim, da bi predlog kazalo uresničiti in to čimprej. MAJDA MEŠTROV, Llvo- zni sektor, namestnik pred- sednika DS TOPER: Mi do- slej na delavskem svetu o predvideni integraciji še ni- smo razpravljali. Trenutno imamo v podjetju tri proiz- vodne smeri: žensko, moško in športno konfekcijo in v kolikor bi se odločili tudi za četrto smer, to je težka konfekcija, potem je predlog integracije z ELEGANTOM v vsakem primeru utemeljen. v Napredek je torej sorazmerno zelo skromen, oziroma , ga praktično ni. Izjema sta le Aero in Cetis, medtem, ko se po drugod praktično ničesar ni spremenilo, če bomo <;ako počasi reševali nujna vprašanja tesnejšega povezova- nja celjskega gospodarstva, potem bo še dolgo ostala ena od osnovnih karakteristik — njegova velika razdrobljenost. Kako bodo komunisti v teh podjetjih pokazali, kaj so storili na podlagi sprejetih sklepov? Tako problemov pač ne bomo rešili! Tekst in sUke- '18. stran NOVI TEDNIK Št. 45 — 18. november 1971 Premalo komunistov v podjetjih Na seji občinske kon- ference ZKS Mozirje so minuli teden pregüedali m kritično ocenili dvelet- no delo organizacij tn ko munistov v občini. Tako IZ posredovanega poroči- la kot iz bogate in obsež- ne razprave je bilo moč ugotoviti, da so bili mo- zirski komunisti vseskozi v središču vseh napred- nih gibanj in da so bili dejanski no&iloi hi'trega in vse obsežnejšega go- spodarskega in družbene- ga razvoja občine. Kritično so ocenili do- sedanje delo in pri tem igctovili tudi nekatere sla- bosti, ki hrome še učinko- vitejšo dejavnost. Kot specifičen problem se ka- že dejstvo, da je partij- ska organizacija v minu- lem obdobju v določenem smislu stagnirala, kar se še' zlasti kaže v upadanju števila članstva. Temu problemu so komunisti na seji konference posvetili veliko pozornosti in ugo- tovili, da spada med os- novne naloge za bodoče delo prav gotovo tudi na- daljnje organizacijsko in kadrovsko jačanje organi- zacije. V nekaterih de- lovnih organizacijah na območju občine, sploh ni- majo aktivov ZK, ker je v podjetju le po en član ZK. Takšno je stanje v >bratu Gorenje v Elektro- ju, v Gradbeniku na Ljub- nem in v Smreki v Gor- njem gradu. Od štiridese- tih vodilnih delovnih mest v mozirskih podjetjih je samo dvanajst strokovnja- kov oziroma vodilnih de- lavcev, ki so člani ZK. Komunisti s takim sta- njem nikakor niso tn ne morejo biti zadovoljni, saj se pojavljajo celo tenden- ce, ko posamezniki posku- šajo določene gospodar- ske uspehe pripisovati strukturam znjnaj Zveze komunistov. Na tem pod- ročju bodo morali mozir- slai komunisti več storiti. Saj je le težko pričako- vati, da bo moč usposta- viti aktivne partijske ak- tive v tistih podjetjih, kjer vodihii delavci stoje 21Л1ај vrst Zveze komuni- stov. Ob koncu seje so razre- šili dosedanje organe ob- činske konference in skle- nili, da bo volilna konfe- renca mozirskih komimi- stov v mesecu decembru. B. STRMČNIK Ekonomska propaganda ni razsipavanje denarja v splošnem iskanju povsod manjkajočih finančnih sred- stev je prišel med drugim na dan tudi predlog zveznega se- kretariata za finance, da bi reprezentanco izenačili s pro- pagando. še več — po no- vem zakonu bi naj stroški propagande vsakega podjetja bremenili njegov dohodek. Prav gotovo hoče pobudnik tega rigoroznega predloga, SR Srbije, omejiti nepotreb- no zapravljanje denarja. To- da, ali je propaganda, ki pri- pomore k boljši prodaji, raz- sipavanje? Nepoučeni potrošnik bi morda nov ukrep pozdravil, češ da odslej v ceni artikla ne bo plačal deleža za rekla- mo. Takšno mišljenje pa je bimierang. Ce propagande ni — prodaja pade. In tisti po- trošnik, ki je obenem proiz- vajalec, bo to krepko občutil ob manjšem dohodku podjet- ja, v katerem je zaposlen. Kaže, da je na pomolu zelo nepremišljen predlog. Name- sto, da bi udaril po tistih, ki iz sredstev reprezentance ali celo propagande ustvarjajo priložnosti za osebna bogate- nja ali jih kakorkoli nena- mensko troši j o — bo priza-, del vse tiste, ki doslej tega niso zlorabljali. O novem, pravijo absurd- nem predlogu, so razpravlja- li tudi ekonomski propagan- disti Jugoslavije, zbrani na svojem četrtem mednarod- nem zboru »4 -f 1« v Opatiji. Organizator, Privredna pro- paganda (jugoslovanski časo- pis za gospodarsko propagan- do in publici teto) je v ta na- men med strokovnimi preda- vanji posvetil ves dan razpra- vi na temo: kaj bi morali storiti za nadaljnji razvoj go- spodarske propagnade v Ju- goslaviji. S. PUŠENJAK 4. Kmetje so jedli ter pili po gostilnah, se pogovarjali in izmenjavali med seboj novice. Ta dan se je zvedelo na Pilštajnu toliko kakor celo leto ne. Moški 50 prišli v svojih pogovorih o letini, živini ter sejmih kmalu na politiko o stari pravdi in so kar migali iz pekoče radovednosti z ušesi, ako je znal kateri glede f.ega vprašanja povedati kaj novega, šmihelska nedelja je bila dan za starega enookega Belakovega Andreja, ki je znal dražiti s svojima novostmi ušesa in žepe radovednežev. Po vseh krčmah je krâmal s pripovedovanjem o Tahijevih grozodejstvih, ki so že obrodila javne nasilne punte med junaškimi hrvaškimi kmeti Za Hrvati se bodo gotovo kmalu oglasili Slovenjebistričnani in*pQtem bo zavrelo med vsemi slovenskimi kmeti, ki se bodo združili z že obstoječo hrvaško puntarsko kmečko zvezo. Da so ga za te vesele in upanja na boljšo bodočnost obetajoče novice kmetje napajali, je razumljivo samo po sebi. Kmalu popoldne se je že bil napil, da je razsajal, imel opravka s trškimi biriči in je nočil v obč'inskem zaporu. Dolgi Grobinov Filip iz Buč je pripovedoval, da je bil v Kapelah pri Bre- žicah na sejmu. Videl in slišal je tamkaj slepega Hrvata, ki je pripovedoval še vse nekaj bolj strašnega o grozodejstvih ter pokvarjenosti hrvaške grajske go- spode kot pijani Belak. Sejmarji so pustili živino in trgovino ter poslušali slep- ca, ki je strašno zgledal. Razlagal jim je, kaj so že dosegli Hrvati v borbi za staro pravdo in da bo treba tudi slovenskemu kmetu seči po kosi ter cepcu. On ni prav razumel vsega, kar je kričal Hrvat, ker je bil predaleč proč zaradi gneče. Ve pa, da roma slepi mož od kraja do kraja peš in da hoče celo v Gra- dec, kjer bo tožil graščaka, ki ga je oslepil. Vsi so želeli, da bi bil slepi trpin danes med njimi, ko jih je toliko zbranih, da bi slišali kaj in kako je v resnici s hrvaškim puntom. Takile razburljivi pomenki in še dober vinček sta poslušalce podkorajžila toliko, da bi bili pripravljeni, udariti na to vražje brezvestno in povolčje podiv j ano in krvoločno gospodo. Proti večeru na šmihelsko nedeljo leta 1571 so bili vsi pilštajnski romarji za staro pravdo ter proti gospodi. Kmalu po šmihelski nedelji je buknilo po obširni pilštanjski fari, da se mudi v Lesičnem v kovačnici oni slepi Hrvat, o katerem je znal povedati na šmihelovo Bučan, dolgopeti Grobinov Filip. Moški, ki so bili na žegnanju na fari in so sedaj čuli, da je mogoče videti ter slišali kmečkega mučenika iz sosednje Hrvaške, so našli kak poseben opra- vek in st odpravili v Lesično, kjer je že bilo ljudi kakor ob večjem romanju. Sredi med zbranimi je stal, oprt z obema rokama ob palico že starejši mož, visoke a sključene postave, obraz ves razbrazdan od začel j enih razrezov in mesto oči dve globoki — prazni jami iz katerih so kapljale neprestano solze. Pogled na tega živega mrliča je bil pretresljiv še za tako Kamenito srce Kmetje iz Bistriške doline so jokali, že ko so zrli žrtev plemenitaškega tolovajstva, naravnost zatulili so od bolesti in gneva, ko se je starec zravnal in povedal pro- sečega glasu, da je on Pavel Jurkovič iz Brdovca v hrvaškem Zagorju in je spa- kedral njega krepkega moža v slepega prosjaka sin starega Franca Tahija — prokleti Gabrijel. Po teh uvodnih besedah je zašumelo med poslušalci. Drug drugemu so šepetah: »Grajski kovač in Belak nista lagala. Nista vohuna ne iz dajalca, čutita z nami za staro pravdo!« že prvi nastop slepca je preobrnil ljudsko nevoljo ter nezaupanje v Pavla v navdušeno ljubezen in trdno zaupanje. Prav ta mož nam bo pomagal in nas vodil. Pavea šterc je že bil junak dneva, ko je nadaljeval zravnani slepec svojo žalostno povest. Počasi, premišljeno, brez običajnih zagorskih kletvic je razio žil, za kaj pravzaprav je prišlo v njegovem rojstnem kraju do kmečkega punta Iz ust očividca so zvedeli kmetje, da je gospodovala v Susedgradu in Dolnji Stubici priljubljena rodbina Heningov, ki je izumrla v moškem kolenu že leta 1502. Pozneje so si prisvajali obsežna posestva sestre zadnjega Heninga, njihovi možje, sinovi in vnuki. Rodilo se je vprašanje, ali ima pravico do Susedgrada ženske potomstvo, ali pa podeljuje po starem zakonu kralj svobodno posestva, katerih gospodarji so izumrli v moškem kolenu. Po dolgoletnih pravdah je rešil kralj Ferdinand leta 1559 vprašanje tako, da je podelil polovico Susedgrada in Dolnje Stubice štajerskemu plemiču Andreju Teuffenbachu, ki je prejel po svoji materi Katarini ime Hening; drugo polovico pa ogrskemu bogatašu ter veljaku Andreju Batoriju, ki je bil tudi po svoji materi potomec Heningovcev še istega leta je zastavil Andrej Teuffenbach-Hening svojo polovico posestva v Stubici medvedgradskemu vlastelinu Ambrožu Gregorijancu, polovico Sused- grada pa deloma Andreju Batoriju, deloma svoji ženi Uršuli Meknitzer. Leta 1563. je umrl Teuffenbach brez moškega nasledstva. Preživela ga je žena Uršula Meknitzer s štirimi hčerkami, katerim je bil glavni zaščitnik in pomočnik Ambrož Gregorijanec v Stubici in Medvedgradu. Andrej Batori, solastnik Su sedgrada ni bil nikdar na Hrvaškem, ker je bil na Ogrskem kraljevi sodnik Zaradi tega je prodal leta 1564, vse svoje pravice na Susedgradu in Stubici za 50.000 goldinarjev Francu Tahiju, poveljniku konjenice v Kaniži. V slutnji, da prodaja ne bo po volji Uršuli Meknitzer in njenim hčerkam, je dal vpeljati novega kupca v posest proti običajem nenadoma in ponoči brez vednosti sose- dov. To nenavadno postopanje je silno vznemirilo vdovo Uršulo, njene sorod- nike in prijatelje. Proglasili so Franca Tahija za vrinjenca, ki se je utihotapil med nje, in vložili ugovor proti prodaji in načinu. Tahi se ni umaknil kar tako. ker je imel kot star bojevnik vplivne sorodnike in pokrovitelje. Po brezuspešnih ugovorih se je razvil med njim in vdovo Uršulo strašen boj za gospodstvo na Susedrgadu. Skoraj vsa zahodna Slavonija se je razdvojila. Na Tahijevi strani so bili: ban Erdedi, mogočni rodbini Alapičev in Keglevičev. Z Uršulo in njenim sorodstvom (Heningovci) so potegnih Ambrož Gregorija- nec s svojim sinom Štefanom, Sekelji v Krapini in še knez Nikola Zrinjski. In kakor velikaši se je razdvojilo tudi nižje plemstvo na Tahijevce in Heningovce Eni so udarjali na druge s svojimi kmeti, drug drugemu so ščuvali podložnike. Ko se je bojeval Franc Tahi s Turki na Ogrskem, je zbrala vdova Uršula okrog 800 tlačanov ter izgnala z njihovo pomočjo iz Susedgrada Taiiijevo rod bino. (Se nadaljuje) št. 45 — 18. november 1971 NOVI TEDNIK 5. stran Kdaj v Celju zimski bazen? To vprašanje muči plavalne delavce v Clelju že lep čas. Га ne samo plavalnih delav- cev, ampak vse tiste, ki jim ni vseeno koliko naših otrok ne zna plavati, koliko ljudi vsako leto utone, ker ne zna- jo plavali. Drugod skorajda ni šole brez svojega bazena, pri nas smo veseli, če ima šola vsaj telovadnico. Koliko let že govorimo o gradnji zimskega bazena. Stal naj bi zdaj tu, zdaj tam, vsi se zavedamo, da je taka naložba zdrava in koristna, nikoli pa ne najde- mo trenutka, ko bi rekli: »jutri pa bo«. Celje je nekoč slovelo kot mesto plavanja, danes slavi samo še kot sto atletike, jutri morda tudi to ne bo več. Preveč nam je že vseeno kaj je z našo mla- dino, kakšne ima pogoje za zdravo rast. Prav plavanje pa je zelo zdrav in koristen šport za doraščajočo mladi- no. In kje naj se naši otroci ukvarjajo s plavanjem? Pole- ti še nekako gre, ko je vsaj bazen ob Ljubljanski cesti na voljo, ker Savinja že dol- go ni več primerna za kopa- nje, za plavanje pa itak ni- koli ni bila. Pa pozimi, v času, ko bi se najlaže izved- lo akcijo »naučimo se plava- nja«, ko hodijo naši otroci v šolo, ko potrebujejo naj- več gibanja po sedenju v šol- iskih klopeh? Zgradimo zato čimprej zimski bazen in jim omogo- čimo, da bodo vsaj takrat, ko bodo zapuščali šolo znali plavati, da jih ne bo nekoč sram pred svojimi otroci, ker ne bodo znali plavati. Omogočimo s tem tudi tek- movalnemu plavanju in va- terpolu, da ponovno zaživita! In ko se bomo odločili o pradnji vprašajmo za svet tudi plavalne strokovnjake, la se ne bi ponovile napake (Ki drugod, ko so bazeni preplitvi, preozki ali kako irugače neprimerni za šport- no lidejstvovanje. Ubijemo ive muhi na en mah, ustre- limo plavalnemu športu in lurizmu naenkrat •— in če ie le mogoče - ČIMPEJ ! ! ! BORUT ALUJEVIČ SINDIKALNI ŠPORT Odigrana so bila štiri kola sin- liikalnega tekmovanja v odbojki, teiltati A skupine: Ingrad : Li- ela 2:0, Ingrad : Žična 2:0, Libe- I : Žična 2:0, EMO : Торет 2:0, 'ostaja LM : Toper 2:0, Postaja LM Občina 2:0, EMO : Občina 2:0, WO : Libela 2:1, Postaja LM : ična 2:1, Žična : EMO 2:1, Po- ^ја LM : Libela 2:1, Ingrad : öper 2:0, Toper : Občina 2:0, igrad : Občina 2:0. Vodijo: 1. igrad, 2 Postaja ML 8, 3. EMO itd. B skupina: Železarna : Cinkarna O, Aero : Cinkarna 2:1, Aero : eleaarna 2:0, Zlatarna : РТГ 1:2, ГГ : Savinja 2:0, Železarna : Zla- ama 2:0 b. b.. Zlatarna Savinja O, Železarna : Savinja 2:0 b. b., №o : РТГ 2:0, Cinkarna : РТГ Û. Vodita: Aero, Železarna 6 točk 1 C skupina: Prosveta : Cetis 2:0, 'ima : Kovinotelina 2:0, Prosye- : Klima 0:2, Prosveta : Za.pori O b. b., Cetis : Obnova 2:0, Ko- notehna 2:0 b. b. Zaradi reduk- je toka še niso bile odigrane e tekme. Od tekmovanja sta odstopili eki- Cestnega podjetja in Izletnika. I^idi ženske so pričele s tek- pvaiijem. V prvi ligi so bili do- jeni naslednji rezultati: Ingrad : -lezarna 2:0, Ingrad : Cinkarna Savinja : Železarna 2:0, Savl- a : Toper 2:0, Prosveta : Toper ^ Savinja : Cinka-na 2:0, Cin- igia : Prosveta 2:0. II. liga: Kovinotehna : Celiš Kovinotehna : Občina 2:0, To- f ; Občina 2:1. \ocni rally uspel Marljivi člani tekmovalnega odbora Zveze šoferjev in av- tematikov v Celju' so po- novno presenetili prijatelje tega športa v Celju. Odlično so izvedli dmgi nočni raly pod pokroviteljstvom Izletni- ka. Preko 105 tekmovalcev se je v idealnih pogojih za raly borilo na 235 kilometrov dol- gi proti. Zlasti težavne so bi- le proge med Trbovljami in Velenjem ter med Dobrno in črnovo. Toda kljub temu so najboljši celjski tekmovalci, ki so letos uspeli že na Ma- džarskem in v Avstriji, do- kazali ostalim tekmovalcev Slovenije, da so med naj- boljšimi pri nas. Celjska vrsta avtomehani- kov in šoferjev je namreč osvojila ekipni naslov in vsa prva mesta. V kategoriji do 750 om je zimagal lanskolet- ni zmagovalec Franc Krajne 169 točk, pred Ocvirkom 176 in Posinekom (vsi Celje) 177 točk. Kategorija od 750 do 1000 om je prinesla ogorčene borbe. Vse do zadnjih kon- trolnih postaj ni bil znan zmagovalec. Zmagal je Do- linšek (ZŠAM CELJE) z naj- boljšim rezultatom 136 točk. Sledijo: Vrečar (Petrol) 186, Lakner (Žalec) 188, Grum (Celje) 20 in Gcenik (Pre- vozništvo) 225 točk. Peter dr. Kopitar je bil najboljši v kategoriji nad 1000 cm. S sovoznico in na vigatorjem ' Glorijo Planinšek je zbral 148 kazenskih točk. Sledijo: širovnik (Celje) 165, Benikovič (Blagovica) 177, Dobrove (Celje) 205, K^šar (Obnova) 210. V celoti je tekmovanje po- polnoma uspelo. Celjski noč- ni raly pa je edini v Jugo- slaviji. Letos so sodelovali tudi nekateri boljši predstav- niki ostalih centrov, toda prodornega uspeiia niso dose- gli. J. KUZMA Zamislimo se... Ob vsem nič kaj rožnatem zapisu o stanju telesne kulture v KS pa velja podčrtati, da marsikatere spe- cializirane športne organizacije dobro delujejo in zaje- majo lep odstotek mladine, žal pa pri tem delu športni funkcionarji ne čutijo povezave in skrbi določenih KS. Nekateri športni objekti preraščajo ozek okvir zgolj prostora za tekmovalni šport in jih lahko štejemo že med splošne komunalne objekte, ki strežejo potrebam širokega kroga občanov. Ta ugotovitev velja predvsem za umetno drsališče v Mestnem parku (v sezoni 1970/71 je bilo na drsalni ploskvi že blizu 60.000 obiskovalcev!), Ljudsko kopališče ŽPK NEPTUN ob Ljubljanski cesti (v konicah je bilo letos ob vročih dneh tudi nad 2000 kopalcev dnevno!) in zimsko športni rekreacijski cen- ter Svetina — Celjska koča. Omeniti velja, da je v športno rekreacijo v delavskih športnih igrah, ki imajo v občini Celje že bogato tradicijo, zajetih na 2.500 de- lavcev. 2al prav za izvajanje programa teh iger pri- manjkuje v občini ustreznih igrišč, šolska igrišča so namreč polno zasedena za izvajanje rednega pouka te- lesne vzgoje in razvijanja dela v ^sekcijah in krožkih ŠŠD. Kaj pa individualna rekreacija občanov, ki jo težko registriramo in je brez dvoma močno razvita?! V samem Celju je registriranih nad 500 ribičev, ki v sezoni ribolova preživijo dobršen del časa ob Savinji in drugih rekah. Omeniti velja še množično planinstvo in smučarstvo. Brez dvoma je tudi v ti dve aktivnosti zajetih nekaj tisoč Celjanov. Ob seštevku vseh teh akivnosti velja poudariti, da občani vse bolj čutijo potrebo po športni rekreaciji, da ji dnevno in tedensko odmerjajo določen čas, saj brez obnavljanja psihičnih in fizičnih moči v sodobni družbi ni mogoče več sha- jati posameznikom in družbi kot celoti. K. JUG Razpisna komisija proizvodne enote SLOVENIJALES Tovarne lesne galanterije RIMSKE TOPLICE razpisuje po čl. 149 statuta delovno mesto DIREKTORJA proizvodne enote (ni reelekcija) POGOJI: — visoka izobrazba s 3 letno prakso, ali višja izobrazba s 5-letno prakso, ali srednja izob- razba z 10-letno prakso, znanje enega svetov- nega jezika Osebni dohodek po pravilniku o nagrajevanju To- varne lesne galanterije. Rimske Toplice. Možnost re- šitve stanovanjskega vprašanja po dogovoru. Posku- sno delo traja 6 mesecev. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela spre- jema do 15 dni po objavi razpisa Slovenijales — Tovarna lesne galanterije. Rimske Toplice z oznako »za razpis« USPEH PROTI OLIMPIJI Celjski hokejisti na ledu so se oddolžili mladi ekipi Olimpije. V povratnem srečanju so premagali goste 4:1 (0:1, 2:0, 2:0). Pri tem pa so pokazali zelo dobro igro. Tehnično odlični gostje so v celj- skem, na novo formiranem mošt- vu, naleteli na čvrstvo vrsto, ki bo svojo ргало moč pokazala šele v prihodnje. Zadetke za Celje so dosegli: Dani Kerkoš dva, Vrtov- šek in Šentjurc. Najbolj.ši mož srečanja je bil tokrat celjski vra- tar Avdič. jk S CRVENO ZVEZDO MORDA V CELJU Celjski hokejisti igrajo v sobo:o svojo prvo tekmo v prvenstvu. Go- stovati bi morali v Beogradu pro- ti Crveni zvezdi. Ker pa šfe ni le- du na štadionu Tašmajdan, bo srečanje verjetno v Subotici. Toda, te dni je uprava Celja sprejela od Orvene zvezde vabilo, da bi bilo srečanje v Celju, če bo ponudba celjskega moštva dobra, bo Crvena zvezda iz Poljske, kjer se priprav- lja, prišla kar v Celje. jk VOJKO BRATEC V DRŽAVNI REPREZENTANCI Te dni bo prišla na kratke pri- prave v Celje jugoslovanska mla- dinska reprezentanca v hokeju na ledu. V njej bo igralo 9 igralcev Olimpije Ln 8 .Teseničanov. Od Ce- ljanov so kandidati Lesjak, Vrstov- šek in Bratec. Toda po srečan'u proti Olimpiji so selektroji dolo- čili za sig-umega igraJca samo celj- skega branilca Vojka Bratca. Osta- la dva si morata to mesto še pri- boriti. Jugoslavija pa bo v Celiu igrala proti Romuniji. jk PETO MESTO Celjski košarkarji so de- finitivno zaključili letošnjo sezono z nastopom mlajših mladincev — kadetov na re- publiškem prvenstvu v Ljub- ljani. Mladi igralci Celja ni- so bili dorasli nasprotnik fi- zično močnejšim in bolje pri- pravljenim nasprotnikom in zasedli skromno 5. mesto. Rezultati Celja: Ilirija : Celje 51:44 (34:14) Olimpija : Celje 71:50 (40:26) V borbi za peto mesto so Celjani tesno premagali ekipo Medvod z rezultatom 44:41 (20:14). Ekipa Celja je nastopila v naslednji postavi: Kul jad, Mastnak, Pintar, Žohar, Šmid, Krajnik, Kralj, Muho- vec, špiljar. Videč, škof lek, Grosek, in Vrbnjak. JANEZ ČEPIN NOC;OMET JESENSKI PRVAK ŠMARTNO? v predzadnjem kolu prvenstvenega tekmovanja na področju celjske nogometne podzveze nista bili odigram dve tekmi. Zreče bi morale gostovati v Smartnem, ekipa Žalca pa v Brežicah. V Zrečah zatrjujejo, da nîso dobili obvestila, kje morajo nastopiti, v Žalcu pa se igralci niso pravočasno ¿brali, da bi odpotovali na sre- čanje v Brežice. V ostalih srečanjih moramo omeniti zmago Ope- karja nad Papimičarjem v gosteh in Straže nad Celulozarjom. Rczullati 10. kohl I. skupine: Papimičar — Opekar 0:1, Vojnik — Osankarica 1:2, Ljubno — Senovo 4:2, Brežice — Žalec 3:0, Celulo- zar — Straža 2:4, Brežice — Žalec .3:0. V ŠTORAH NI BILO STRELCA Cetrtoplasiran: Kovinar iz štor je imel v gosteh vodečega Kovi- narja IZ Maribor, štorani so goste popolnoma nadigrali, imeli premoč v svojih rokah, toda žal niso imeli strelca, ki bi to izkorisljl Tako se je srečanje končalo neodločeno 0:0. jk USODEN SPODRSLJAJ Nogometaši Kladivarja so izpustih še zadnjo priložnost, da boljšo uvrstitev. V srečanju prvenstva in derbyju zadnjega kola so doma na Glaziji izgubili proti vodeči Iliriji 0:1. Kljub premoči tako mso bili sposobni, da bi dosegli gol. Mali, toda osoden spodrsljaj vratarja Baumana in branilca Ogrizka pa je prinesel gostom obe tocki. Bremeniti za slabo igro in neuspeh ne gre nobenega igralca Vsi so se trudili. Toda letošnje pi-venstvo je že nesrečno za celjsko vrsto ki je zaradi poškodb, smole in slabih napadalcev izgubilo številne točke. To pa je tudi odraz izredno slabega uspeha celjskega moštva, ki je v začetku razpredelnice. jjj SPREJEMAJO PRIJAVE še v tem mesecu bo podzveza nogometnih sodnikov Celje pripra- vila seminar za nove nogometne sodnike. Doslej se je že prijavilo 11 članov, ki bi radi postali nogometni sodniki. Razveseljivo je to, da so med prijavljenci tudi tisti, ki so igrali nogomet več let. Prijave se sprejemajo. ^^ NOVI REPUBLIŠKI SODNIKI Pretekli teden so v prostorih nogometne podzveze Celje opravili izpite za republiške nogometne sodnike naslednji sodniki: Edo Vra- njek, Tomislav Jelič, Karel šeško, Dimiter Vasič (vsi iz Celja), Ru^di Tersak (Sloveaske Konjice) in Franc Reberšek iz Senovega. Tako je sodniška organizacija v Celju pridobila šest novih republi- ških nogometn.ih sodnikov. DOBRA UVRSTITEV Celjski predstavniki v conski nogometrü ligi so končali svoje prvenstvo. Letos smo lahko zadovoljni. Najboljše štiri vrste so se uvrtile pod sam vfh. Z malo več sreče bi lahko osvojili tudi prvo mesto. Steklar iz Rogaške Slatine ima 16 točk in je zaradi slabše gol razlike drugi izza Kovinarja iz Maribora Dravinja je tretja (14 točk), Kovanar-štore četrti (13) in Olimp Celje šesti (12) V zadnjem kolu sta celjska predstavnika Igrala takoler Olimp je izgubil proti Steklarju 2:4 (0:2), Kovinar (štore) pa je po odlični gn Igral na Lipi neodločeno 0:0 proti Kovinarju iz Maribora. Pri t^ pa so nogometaši Kovinarja iz štor imeli izredno priložnost za dosego zmage. Napadalci pa so'žal tudi tokrat zatajili. jk PETER HRIBERNIK — PRVAK GABERIADE Celjski športniki, ki ne sodelujejo ve« aktivno v svojih discipli- nah, so pwredili v začetku letošnjega leta posebno rekreacijsko tek- movanje, Gaberiado. Preko trideset fantov se je pomerUo v atletiki, stresanju, šahu, namiznem tenisu, plavanju in kegljanju. Te dni peter^'pl?, je sledeč: Hribemik Li!^ ^ ; ^'^pjspg 212, Končan 197. Sledijo: Zaje, Rataj, Bon, Jager, Založnik, Cafuta, ing. Krivec. V posameznih disciplinah pa so zmagali: kegljanje — Cafuta, streljanje — Jager, namizni tenis — Gajšek, plavanje — Zajec, šali — Jager, atletika — (šesteroboj) -- Hribemik. Naslednje leto bodo privabili v svoje tekmovanje še več celjskih športnikov, ki želijo rekreacijo in 2,animiva tekmovanja. Vključili pa bodo tudi nove discipline. jk HOKEJ NA TRAVI VSE BOLJE IN BOLJE Celjski hokeji.sti na travi Igrajo vse bolje in bolje. V predzad- njem kolu so na Skalni kleti premagali močno Trešnjevko 3:1 (2:0). Odlična igra Nikoliča, Milana Bratca, Grila, Jošta, Lednika in Jerama nam je prinesla dobro igro, kakovostno tekmo in čisti točki. Sedaj so Celjani z osmimi točkami peti na razpredelnici. Zadetke pa so v zadnjem srečanju dosegli: Vojko in Milan Bratec ter Gril. V zadnjem kolu pa igrajo v Zagrebu proti Jedinstvu. jk ŠAH ZMAGA NAD RAVNAMI v 6. kolu v I. slov. šahovski ligi-vzhod so Celjani gostiji Ravenčane in jih premagali 4 in pol proti 3 in pol. To je skromna zmaga Celja- nov, čeprav je kazalo, da bodo gostje poraženi z večjim rezultatom, vendar se je sreča nasmehnila gostom in so bili z minimalnim pora- zom zadovoljni. Za Celjjane so dosegli celo točko Studnička, Jazvec in Užmahova, ki je to njena četrta zaporedna zmaga, polovični uspeh pa so dosegli Pešec, Ojstrež in mladinec Krušič. praznih rok sta ostala Bervar ter Bogadi. Celjani se še vedno nahajajo na tretjeon mestu. KEGUANJE PORAZ ŽALCA Na štiristeznem avtomatskem kegljišču v Žalcu so se med tednom v prijateljskem dvoboju pomerili kegljači Celja in Žalca v boi'bemli panò jail. Zmagali so Celjani z 94ó:»5C podrtih kegljev '18. stran NOVI TEDNIK Št. 45 — 18. november 1971 Kupčije gospođa Ferscha - v pičlih nelcaj letih sta se arhitekt Paul Fersch in na- meščenec Horst Lösel po- vapela v sam vrh zahodno- nemških stavbenih podjetij. Nijiuna »Воша« je postela tretje največje podjetje te vrste. Poslovneža sta obrača- la milijone mark, popeivkar Vico Torriani je délai rekla- mo zanju, Fersch in Lösel sta imela dostop na iranski dvor. Vse je bilo videti ime- nitno kot le kaj. Potlej se je za zadevo zače- lo zanimati zahodnonemško javno tožilstvo. 'Ferschu in Löselu očitajo, da sta s ste- čajem tvrdke Doma številne stanovanjske varčevalce, o- brtnike in banke oškodovala za kakih pet milijonov mark, od česar sta 1,3 nmliijona mark pravočasno spravila v Iran, kjer Fersch gradi sta- rvivanja za petičneže. Skrat- ka, obeta se obtožnica za- stran prevarantakega bankro- ta. Afera Doma sodi med naj- večje škandale ob sicer šte- vilnih aferah v zahodnonem- škem stavbeništvu. V tej de- želi propade vsako leto na stcitine gradbenih podjeitoü- kov — piše Stem — pri če- mer je na tisoče stanovanj- skih varčevalcev opeharjenih. Podjetnika sta slavila na veliko. Mimo Vica Torrianija sta angažirala še enega po- pevkarja, Rexa Gilda,, sopra- nisbko Anneliese Rothenber- ger, dva orkestra (od tega je enega vodil Kun Edelhagen) in — balet dunajske opere. Slavni šansonjer Charles Az- navour pa je od njiju za en sam nastop dobil 35.(Ж) mark. Fersch Si je dal postaviti vilo z nekaj sto kvadratnimi metri, ki je stala okolá pet milijonov mark. Samo ure- ditev vrta in parka je stala 250.000 mark, preproge so peljale naravnost v bazen, za svetilke je odštel 70.000 mark. Da ne bi bil videti nekultu- ren, je odkupil vse knjiige iz neke javne knjižnice. Zraven je sodil tudi beli mercedes 600. In omislil si je dpktor- ski naslov. Kot se je izkaza- lo, seveda ni bil pravi. Potlej se je v Zahodni Nem- čiji sprožil plaz. Tožilstvo je poseglo vmes. Lösel je šei se- det, bil nato izpuščen proti kavcdiji dveh milijonov mark, šei si>eit sedet, zdaj pa čaka proces na prostosti — tokrat proti kavciji 400.000 mark. Fersch pa ne pride v Nem- čijo. Tudi če bi želel, ne mo- re. Iranske oblasti ga bolj ali manj diskretno straždjo: najprej dokončati stanovanja, za katera je pobral lepe pre- dujme, potlej šele odhod iz dežele. Na sliki: Paul Fersch (drugi z leve) z Aznavourjem, Torriani jem, svojo ženo in tajnico Sank^ v hlačah Oblečeš jih — namreč sanke — sedež in že dr- čiš po strmini. Ja, kaj pa je to, boste rekli. To so posebne hlače s plastič- nimi drsnimi površinami, podloženimi s penasto gu- mo. Sanke-hlače izdeluje- je švicarska tvrdka Ever- Plast. V Zah, Nemčiji jih bodo prodajali po 19 do Î9 mark- Samouk z 48 patenti Ferdinando Masi, doma iz italijanske Vicenze, ki po poklicu nima nič skupnega s tehniko, je eden največjih iz- umiteljev iz vrst samoukov. Italijanski patentni urad mu je doslej priznal 48 patentov! Nemara najzanmivejši in najkoristnejši je njegov izum, kako se znebiti odpad- kov iz plastične mase, ki jih je čedalje več in delajo pre- glavice ne le ljubiteljem na- rave, marveč tudi občinskim očetom. Masi, 49 letni izumi- telj, je napravil mešanico iz sedmih sestavin^ — podrob- nosti seveda ne mara pove- dati — ki plastiko skrčijo na desetino siceršnjega obsega. Iznajditelj zatrjuje, da lahko iz ostankov čiste plastike z doliočenimi dodatiki izdela snovi zoper rjo, za impregna- cijo, za obrambo zOper smog (nečisti zrak) in za obvarova- nje umetnin pred propada- njem. Kaj pa z umazanimi pla- stiönioni odpadki? Tudi nanje je Masd pomisliđ. Skrčeni, kot že rečeno bi obdelani bòli si- jajen dodatek pri izdelavi be- tona ali kot dodatek bitume na za asfaltiranje. Masi celo predla.ga гаггтегје: 30 odstot- kov bivše plastike in 70 od- stotkov bitumena. Pravi, da bi se tako asfalt v poletrui vročind teže meličal. Od 48 patentov, ki jih ima jih je Ferdinando Masi 2( prodal za industrijsko upora bo. Doma v Italiji se indu strija ne ogreva dosti za nje gove iznajdbe; več sreče ima na tujem. Tako v Äpaniij uporabljajo njegovo napravo za preganjanje smotga, nä Kubi pa kemični po-eparat, Ic signalizira požare. Na razsta vi izumov v Bruslju je raa ■stavil elektrokemični čistile« >nega, ki ga zdaj preskušaj« v Kaniadi. V boju zoper me glo je icsumil elektrokemi-čo preparat, ki nekako odganj« meglo od avtomobila, jo dw ga kakor gledališko zaveso, VISOKE POSTAVE SEM dobro raščona, kot se temu pravi, a kaj, ko vzbujam po- zornost, kamorkoli se prikazem. Fantje me obletavajo, a ko spoznajo, da so ob meni majhni, se odmikajo od mene in че izogibaio nadaljnjih srečanj. Meni pa so tudi nor- malni fantje všeč. Bojim pa se, da se ne bom mogla zara- di te napake poročit'. Kaj res ni za vsa dekleta pr:>stora na soncu? .MICIKA Draga Micika, za vse .je že prostor, a malo manj ga jc /.a tisto, ki tako mislijo kot ti. l'(»manjkljive podatke si poslala, risi po- vedala ali hodiš v šolo, ali si zaposlena in niti koliko si stara. Mislim pa, da si še v zelo rosnih ktili, kar sodim po tem, ker meniš, da je visoka postava lahko ovira /a poroko. Kaj pa košarkaši in še kdo drii.'í. ki .ie ti'ko \e. lik, (Ia bi zvezde klatil? Poišči si tako dru/ho. Velike fante, saj jih ni malo. Ti pa samo po malih gledaš, pa imaš potem težave. Kaj ima kdo v glavi, pa tudi mkaj ponvni. Te.ça ne pozabi, ko si iščeš prostor na soncu! MOJ FANT JE LEP tako lep, da kamorkoli prideva, vzbuja pozorno.st. Fa to .še ni najhujši problem, da ga drugi občudujejo. Huje je to, ker se ima za neskončno lepega tudi sam in se zato ne- znansko dopadljivo vede. Gorje, če je kdo drugi v sre- dišču i>ozorno&ti! Takrat postane nesramen m že veliko- krat je izzval prepire. Jaz moram biti ob njem ponižna ovčka. Počasi mj je vse to začelo presedati. Ker fanta ne bi rada izgubila, saj hodiva skupaj že leto dni, res ne vem, kaj naj naredim, da moj fant ne bi bil tako samo- všečen. So kakšna zdravila za to? REZIKA Draga Rezika. zdravil za narcisoidnost, kot se s tujko pravi oboževanju samega sebe, ni. Vaš fant bo nadut vse do takrat, ko ,ga bo nekdo pošteno prebutai, pa še komaj verjamem, tla ho to pomagalo. Ce vas ima hudo rad. bi .ga morda iztrez- nilo to, da bi ga za nekaj dni postavili na hladno in mu ilali vedeti, kako vam njegova zaljubljenost vase že pre- scita. Pravim, morda, verjamem pa ne. Poizkusite, pred- vsem pa dobro premislite, kakšna je vaša bodot'nost ob njem. če ste se sprijaznili z vlogo PepeiKe, potem mirno pustite, da vaš fant igra vlogo princa. liçra, ker princ še daleč ni. DIŠIM PO PLESNI že dolgo sem premišljeval, ali naj ti pišem ah ne. Od- ločil sem se in povem ti svoje težave. Star sem 23 let in še samski. Grozno se potim. To moje potenje pa ima takšen vonj kot novi krompir ali plesen. Ma.^al s'ím se že. umivam se vedno, a nič ne pomaga. To se mi napravi, če dalj časa hodim, če se kaj razjezim ali če čuvim potre- bo рк) mokrenju. To potenje je včasih med nogami tak« hudo, da so spodnje hlače mokre, če si ji pa preoblečeni pa je kmalu isto. Nikar me ne pošlji v bolnico, povej m raje ti kakšno zdravilo. Peče me ne, nobenih makov ni samo strašen smrad in mokrota. \i\RJ.\N X Dragi Marjan, bojim se, da ti moj nasvet brez zdravni.škega pii\i',i«4Ja i« bo veliko koristi!. Maže ti ne morem nobene ;.ve!o\;iti ker za to nisem poklican. Skušal pa ti bom pomaçati, d' skupaj odkrijeva vzrok za tvoje potenje. Ker praviš, da se potiš največkrat takrat, ko se гаг jeziš, mislim, da je tvoje potenje živčnega izvora. Sktiša se obvladati in pij domače čaje za pomirjenje. čaji morejo škodovati, marsikomu pa so že pomagali. Pazi »i čistočo, umivaj se, uporabi kakšen dezodorant. .ečkrat si preobleči. — Vendar je vse to, kar ti svetujem, .samo P" magalo za odpravo neprijetnega vonja. Pravi vzrok pa ' bo povedal samo zdravnik, ko ho naredil natani'uo.iše ptf iskave. Potrudi se do n.jega, odvrr.i neprijetni ~>t»ah. n' glej v zdravniku sodnika, ampak le človeka, ki ti ho p« magai. Povej mu kako težko si stopil do njega, pa te ћ' še pohvalil. To. za čemer ti bolu fei. .sploh ni nie grifeg' umazanega, obtožnjočega. Zdravnik ima opravka še z vi'' drugačnimi stvarmi, pa se ne zgraža, niti ne pripovfnlM.i' naokiîli. To jih zavezu je njihova zdravniška etika, ki pravi da nobena bolezen ni greh. — Äe enkrat — po idi po p® moč k zdravniku, ki ti bo najbolje svetoval, Zrin me W zanimalo, kako si opravil, zato sr s pismom «e kai og!;tsi Korajža velja! št. 45 — 18. november 1971 NOVI TEDNIK 5. stran '18. stran NOVI TEDNIK Št. 45 — 18. november 1971 MED NEBOTIČNIKI ^^^^ ^^^^ ^^^^^^ 6. Snažilke — bili so pristni čikaški gangster j! — so naperile svoje metle, ki so bile pristne karabinke, v osebje banke. Čokata »babnioa« v kotu je legla k sesalcu га prah, ki Je bil seveda čisto navaden mitraljez ... Samo še toliko časa sta imela Paradižnik in Parad ižni. ca, da sta se zavlekla pod pult in tu zlezla v prazni vreči za llenar. Dogodki so se razvijali s filmsko naglic«)! Gang- sterji so spretno izpraznili blagajno in z va,jen\mf rokami zadegali na ramena vreče, polne denarja. Že so koračili proti stranskim vratom, ko je eden izmed njih zagledal še dve vreči pod pultom! — Zadegal je še ti dve n.a ramo .. Tri cestne križarke so pred stranskimi vrati s prižga- nimi motorji čakale na tatinsko druščino. Gangsterji so skočili v avtomobile, križiarke no zaorale po ulicah in ii ginile v gostem mestnem prometu. Ko so policijske sire ne zatulile po mestu, so križarke že zavijale v ozko pred mestno uličico — tu jih je čakal tovornjak z odprtimi vrati. Po mostičku so avtomobili zapeljali vanj. Vrata s( se zaprki in tovornjak je krenil iz mesta .,. Dragi prijatelji zabavne giasbe, ni bilo treba pre- dolgo čakati, kajne? že ta teden je pred vami ptrva »top« lestvica radia Celje m No^í'ega tednika, že v soboto, 20. novembra ji boste lahko ob 17.30 pri- sliJmih. Za prvo oddajo smo dobili šestdeset ku,po nov. kar je za začetek vsekakor spodbudno. Se- veda sd želimo, da bi no- va oddaja dobila še širši trog poslušalstva in upa- mo, da bo iz dneva v dan več tistih, ki nam bo- do s svojimi predlogi po- magali. Žal je prišlo tudi do nekaj nejasnosti. Naj torej na kratko ponovimo. Lestvica malih plošč, ki io boste poslušali vsakih štirinajst dni, in najpri- Ijubljenejša velika plošča, ki ji boste prisluhnili vsak teden vmes, je izključno s področja ZABAVNE glas- be in zatorej predlogov, ki posegajo na področje na- rodne in narodno-zabavne glasbe, ne bomo upošte- vali. Prosimo vas tudi, da napišete ime izvajalca in naslov pesmi (ali plošče). Nada iz Laškega je na pri- mer glasovala za Hendri- 3ca. Ker je doslej izšlo pri domačih in tujih graano- ionskih družbah že več kot petnajst velikih plošč tega izvajalca, seveda ne moremo vedeti, katero od teh bi Nada rada slišala. Tudi kupon bo odslej ne- koliko večji in tako bo nanj lažje napisati vse po- trebno. Prva nagrajenka Tehno- mercatorja, ki bo vsak te- den podelil kot nagrado tnalo ploščo, je Mar j anca Spruk iz Solčave, (Logar- ska dolina). Draga Mar- janca, iskrene čestitke, na- grado pa ti bomo poslaii po pošti. LESTVICA »TOP — 10« (prva številka pomeni uvrstitev ta teden, druga Pa uvrstitev v prejšnjem tednu). tJ;. p.t. izvaja;lec 1. (—) Oto Pestner Trideset let 2. (—) Sv^eet Co-Co 3. (—) Oto Pestner Gde Si ljubavi 4. (—) Middle of the ro- ad — Tweedle de twee- die dxim 5. (—) Zoran I.e'kovič Niko-niko 6. (—) George Harrison Bangla desh 7. (—) Pro Arte Lola 8. (—) T. Rex Ride a white swan 9. Í—) Tom Jones Green, green grass of home 10. (—) Middle of the ro- ad — Chirpy Chirpy Cheep Clheep Taka je torej prva le- stvica, ki jo boste i>oslu- šaiii v soboto. In ne poza- bite izrezati iz Novega te- dnika kupona številka dve ter ga poslati na naslov »Radiio Celje«, Gregorčiče- va 5. 63001, pp. 161 Celje, za oddajo »Poslušate jih najraje« ft. 45 — 18. november 1971_ NOVI TEDNIK 17. strem Otrok utonil v potoku Nekaj kratkih mmut je bi- lo usodnih za družino PUR- NAT v Vologu pri Smartnem ob Dreti, da so izgubili svo- jega najmlajšega člana. Bilo je približno ob 19. uri, ko je enoletnega VINKA za- mikalo, da bi odšel iz hiše. Malček je odkoracal proti bližnjemu potoku. Domači so zelo hitro opaaili, da fantka na. Pričeli so ga iskati, ven- dar je pomoč — umemo di hanje — bila ргеркшга. De- ček je zakoračil v potok in utonil. v Sibre v nogi Nedeljski lovi, ki so v tem času v večini obrobnih kra- jev, niso tako nenevarni, kijub temu, da pri njih ne sodelujejo razni bogati lovci iz sosednjih držav. V nedeljo so organizirali lov v Šmarju pri Jelšah, toč- neje v Koretnem. Končal se je z nesrečo, ki sicer ni bila tako tragična, zgodila pa se- je. Clan lovske družine IVAN GRAJS je zadel v nogo člana iste družine B02A KUNSTI- ČA. Tega so odpeljali v celj- sko bolnišnico, da bi ga reši- li neprijetnih šiber. Smehov klanec Po dolgih in žolčnih raz pravah sedaj končno le as- faltirajo Smehov klanec in si- cer s šmarske strani. Pred- videvajo, da bodo dela na klancu končana do dneva re- publike. Poznamo zdravilna zelišča Slez - altmanea offidnali Slez je do en meter viso- ka trajnica z enostavno, raz- rastk)-sončno koreniko, ki ima poseben vonj in poseben sluznat akus. Na dolgih, meh- ko dlakavih steblih so krat- kopecljati, jajčasti, široki, pn- os'jeni, mehki, baržmiasto dlakavi listi, ki so sivi ah si- vo zelena. Beli ali svetlo rož- nati cvetovi so združeni v malocvetne grozde. Cveti od junija do septembra. Raste Po vlažnih grmovjih in ogra- jah, na vlažnih travnikih, рк) nabrežjih, pašnikih, pred- vsem v nižini, ponekod pa ga gojijo tudi po vrtovih. Nabiramo korenine, liste ter tudi cvetove. Korenine kop- ljemo zgodaj spomladi ali v jeseni, ko rastlina odcveti. Preden korenine sušimo, jih moramo olupiti. Slez vsebu- je predvsem sluz, pektine, čre- slovino, sladkorje, nekaj or- ganskih kislin ter rudninske soh. Ker vsebuje veliko sluzi slezenov, čaj mehča in */jpi sluza, lajša notranje dražlja- je, zato ga uporabljamo kot uspešno zdravilo pri bronhi- ahiih katarjih, prehladih di- hal, vnetju grla, pn naduhi, hripavosti m začetni pljuč- nici. Odličen zdravilen uči- nek dosežemo s slezom pri mnc^ih boleznih ortopedske- ga trakta m prebavil. Poma- ga pn bolečinah v mehurju, pri uhajanju vode, pri belem toku in nekaterih lažjih spol- nih boleznih (prehlad). Zelo uspešen je slezov čaj tudi pri kat?jjih prebavil, pri dri- ski, grižd itd . Pri pripravljanju slezovega čaja je posebnost: ker vse- buje veliko sluzi, droge v no- benem primeru ne smemo kuhati, niti poMti z vročo vodo, kei bi dobili mmiesto čaja sluzast) godljo. Zato slezove korenine namakamo v hladni vodi par ur (tuM čez noč), odcedimo in šele na- to segrejemo oziroma damo k preostali zeliščni mešanici, sestavljeni iz lučnika, lapu- ha, janeža, materine dušice, majarona, vsekega po enakih delih. Zunanje rabimo vodo, v kateri smo nanmkali slez, za grgranje in izpiranje grla in ust, pri hripavosti, pa tUr di za obkladke pri gnojnih ranah in čirih. Tudi ža ži- vino uporabljamo slez pri istih obolenjih kot pri člove- ku. BORIS JAGODIC '18. stran NOVI TEDNIK Št. 45 — 18. november 1971 §t. 45 — 18. november 1971 NOVI TEDNIK 19. stre« Golte čakajo na sneg Na Golteh tudi drsališče — Dve novi smučarsla se ïK)leg gostov širom pj naši domovini za Golte za nimajo tudi Avstrijci, Nenj ci, Italijani...« ^ »In cene?« ( »Osnovna penzionska cei^ v časii zimske sezone, to | do 31. marca prihodnje let* bo 90 din. Pri tem je vrači nano tudi neomejeno števii voženj na žičnicah.« »če sodimo po teh bes dah, so Golte, naš najveS turistični center, pripravlij ne na zimo. Zdaj čakajo s mo še na sneg.« i M. BOŽI V Braslovčah so pred dnevi pričeli gratUti novo rokometno igrišče. Z deli bodo verjetno končali do 29. novembra, ko bodo imeli slovesno otvoritev in turnir. Ce bodo zbrali zado- stno število sredstev, bodo igrišče tudi asfaltirali. Foto: T. Tavčar Izletnikov hotel na Golteh Sosedu v republiki Franci in Janez sta bila zavedna državljana s po- polnim smislom za skup- no delo ter možakarja z izredno moralno zavestjo o tem, kaj se mora nare- diti in kaj ne. Zaradi teh in podobnih lastnosti sta večkrat zavila v gostilni- co »Pri bokalčku«, kjer sta svoje plemenite ideje obravnavala na visokem debatnem nivoju. Tako se je torej zgodi- lo, da smo se lepega sonč- nega dne srečali »Pri bo- kalčku«. Potegnilo me je noter, da še sam nisem ve- del, kako. Franc in Janez sta sedela nedaleč od šan- ka in izgubljeno bolščala v svet pred seboj. Njune oči so se tako milo zagle- dale v šank, polne obupa in brezizhodnosti, da sem se skoraj zjokal. Prisedel sem. Kaj sem izvedel! še ži- vijo ljudje, ki imajo do- bro zavest, o še. še so na svetu možakarji, ki jih skrbi, kaj bo s sosedi in se ne brigajo samo zase. še, še. Med njimi sta tudi Franci in Janez. Takrat, ko smo se srečali, sta rav- nokar obravnavala pereče probleme nerazvitosti in ugotovila, da je to stvar, ki se tiče tudi njiju. Torej je Kozjansko hkrati tudi problem, mimo kate- rega ne moreta in ne sme- ta. Povedano mi je bilo, da so bili določeni reše- valni ukrepi že narejeni. Da se razumemo: Franci ln Janez sta poslala dolo- čeno število starih hlač, čevljev in podobne šare, ki sta jo podpisala, na Kozjansko. Vendar jima državljanska zavest še ni dala miru in sta menila, da ho treba za nerazvito Kozjansko poiskati še ka- kšno drugo rešitev. Drugi litrček se je nag- nil že v tretjega, ko je Janez, ki je nasploh in tudi drugače pol genija, izmozgal rešitev. »Kozjansko obdati z ži- co in narediti iz njega na- rodni park. To je rešitev za bogove. Pomislita,« je Janez govoril žarečih oči, »kako nam bi zavidali, ko bi imeli nekaj, kar ni- majo povsod. Ljudje bi se vozili od povsod in se ču- dili našemu Kozjanskemu, revščini, nepismenosti, čr- vom na ranah in tako na- prej. Tega res nimajo pov- sod in menim, da bi to morali ohraniti za vsako ceno. V pokrajini onkraj žice bi bilo ob tako na- stavljenem projektu treba omejiti za vsak razvoj, ce- ste pustiti takšne, kakršne so, poskrbeti bi bilo tre- ba, da bi se od časa do časa ponovila afera s črvi. Bognedaj, da bi nepisme- nost izumrla. Ni govora. To je posebnost Kozjan- skega in pomemben adut pri projektu. Lepo bi bi- lo, če bi izpostavili kak- šnega borca z 12.000 dinar- ji na mesec in pokazali turistom, kako je mogoče s tem denarjem živeti se- be in ženo in ne umreti, ampak trmasto vztrajati nxL ТШ tej božji zemljici. Tu in tam bi se še kaj našlo.« Genialno, sem ugotovil kar takoj. Tako bi se Slo- venija rešila na najlažji način svojega Kozjanske- ga. Hkrati pa bi pridobi- la pomemben turistični objekt in z njim seveda precej sredstev, saj lahko skoraj z gotovostjo trdi- mo, da bi bil obisk neraz- vitega Kozjanskega za ži- co več kot zadovoljiv. Kot rečeno, kaj takšnegt nima- jo kjersibodi. Vendar je nastalo ob vsem tem pereče vpraša- nje: kje dobiti denar za žico. Janez z lastnostjo pol genija je kaj hitro re- šil tudi ta problem: kre- dit bi dala Ljubljanska banka, lepo Pa bi bilo, če bi ves načrt podprla repu- bliška skupščina. Pri četrtem litru sem odšel, ker sta se Janez in Franci začela spuščati v podrobnosti svojega načr- ta. MILENKO Krvavica — nova izletniška točka Savinjska dolina je prido- bila še eno novo planinsko izletniško točko. To je Krva vica pri Taboru. Aktivno planinsko društvo Vransko- Tabor je letos poleti delno preuredilo gozdarsko i>ot in jo primemo oanačilo. Dostop do Krvavice je mogoče po ce- sti, ki vodi iz Tabora proti Ojstrici. V Ojstrici, dolini, ki je znana po gradu Ojstri- ca, malo po križpotju cest, lahko parkiramo avtomobil in se odpravimo peš na Krvavi- co. Pot nas nekaj časa vodi po cesti na Presedle, kjer je grobnica in spomenik sedmim borcem. Kmalu zavije pot strmo navkreber in po nekaj serpentinah pridemo do sed- la, kjer se malo oddahnemo in razgledamo po precej š njem delu Savinjske doline. Po kratkem odmoru se napo- timo po strmi poti navkreber in po slabi url počasne hoje smo na vrhu. Na vrhu Kr- vavice, na višini 906 m, je spominska knjiga in štam- pilijka. Z vrha Kivavice je zares prelep razgled. Proti zapadu razgled zastira visoka Cemšeniska planina in Me- nina. Preko Dobrovelj se vidi del Zgornje Savinjske doline z Mozirskimi planinami, Radu- ho in Savinjski Alpami. Ob zelo lepem vremenu, kmalu po dežju, se vidi celo Triglav Na jug in delno na vzhod za- stirajo pogled Partizanski vrh. Vrhe in Brložno. Savinj- ska doMna je kot na dlani. Po kratkem òdmoru in ркз- tem, ko smo si ogledali svet tudi s tega zornega kota, se počasi odpravimo nazaj v do- lino. če bomo preveč glasni, lahko »plašimo celo trop gamsov, ki žive v pečinah Krvavice, zlasti na njenem zapadnem in južnem delu. Po sestopu v dolino se lahko od- žejamo v planinskem potočku spodaj ob cesti, če se pa dr- žimo načela, češ voda še za čevelj ni dobra, se odpelje- mo nazaj proti Taboru, kjer v gostilnah Mándele ali pa Metelam, ali pa Lanec v Oj- striški vasi najdemo kaj močnejšega. Kdor se bo od- pravil na to pot, mu ne bo žal. Spoznaj in videl bo del doline, ki je marsikomu ne- znan, čeprav je tako blizu AN VREME V tem tednu bo prevla- dovalo delno oblačno in razmeroma hladno vreme. Najnižje nočno temperature se bodo spustile tudi do —4 sto- pinje C. NOVI FEDNIK - Glasno oDćmsitiD organizacij Socialistične evezt delovnega ljudstva. Celje tjaSko ш Ealec - üredniátvo m uprava Celje Gregorčičeve 5 po&tn; preOS) 161 - Glf.vnj in odgovorni uredntlc Jože Volfanđ retinite orednik Drago Medved - Redak cija: Milan Božič, Jure KraSovec. Milan Seničar, Zdenka Stopar. Milenko StraSek. Bemi Strmčnik Tone Vrabl 45 Izhaja vsak čecrtek - Izdaja ga CUI- »Deloc - risk m Klišeji CGf »Delo« Ljubljana - Rokopisom ое vračamo - Cena posamezne številke 60 par: letna naročnina Ä) din poliPtna 15 din; Za tujine znaša naročnina din - Tekoči račun 507 11280 - Telefoni uredništvo ?3-ß9 !Г mall oglasi U) naročnine 28-00