[osrednja
KNJIŽNICA { CELJE
Celje - skladišče
D-Per
159/1980
5000000473,19	cobi&s q
informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 19 - LETO XV. - VELENJE, 22.5.1980
POSLOVNI USPEH JANUAR-MAREC 1980
Poslovni rezultat ob koncu prvega tromesečja 1980 je izraz gospodarskih gibanj, na katere je naš neposreden vpli\. zmanjšan. Težavam, zaradi stalnih podražitev reprodukcijskega materiala na domačem trgu, so se pridružile še težave, nastale z omejitvami uvoza.
V obdobju januar — marec 1980 smo dosegli celotni prihodek v Gorenju TGO 2,62 miljarde dinarjev, kar je za 21,52 odstotkov več kot v istem času in 85 odstotkov letnega plana za prvi kvartal.
Porabljena sredstva so znašala 2,25 miljarde dinarjev, kar je za 21,40 % več kot v enakem razdobju lani in 86 odstotkov letnega plana za kvartal.
Iz razlike med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi sledi doseženi dohodek v višini 367.856.000 dinarjev, kar je 22 odstotkov več kot v enakem razdobju 1979 in 77 odstotkov letnega plana za kvartal.
Doseženi dohodek v Gorenju TGO, kot seštevek dohodkov v posameznih TOZD, ni zadoščal, da bi v celoti pokrili vse obveznosti, ki jih moramo poravnati iz dohodka in čistega dohodka. Tako je ostalo nepokritih obveznosti iz dohodka v višini 20,869.000 dinarjev; nekritih obveznosti iz čistega dohodka 55,840.000.
Z izgubo so zaključile I. tromesečje naslednje temeljne organizacije združenega dela: Kuhalni aparati, Štedilniki, Hladilniki, Zamrzovalniki, MGA Nazarje, Gostinska enota, Avto-park in DSSS. Ugotavljamo, da je Gorenje kot delovna organizacija imela 25 milijonov izgube. Neplačani prihodki ob koncu tromesečja znašajo 144,848.085 dinarjev.
Gospodarske razmere nam tudi za prihodnje mesece leta 1980 ne obetajo izboljšanje. Omejitve uvoza, od katerega je v veliki meri odvisna naša proizvodnja, bodo tudi v prihodnje resno ogrožale naše delo in cilje, ki smo jih načrtovali. Glede na pričakovane razmere zastavljeni letni plan ne bo v celoti izvedljiv. Kako nameravamo omiliti gospodarske težave oziroma se kar najboljše odločati v težavnem gospodarskem položaju, smo že govorili v prejšnjih številkah Informatorja, kjer so bile nakazane konkretne naloge in imenovane delovne skupine, ki za zadolžitve odgovarjajo.
Marija Štrancar
SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE TGO VELENJE
V ponedeljek, dne 26. 5. 1980, se bo na svoji drugi redni seji sestal delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO.
Na seji bodo delegati pregledali izvajanje sklepov zadnje seje in obravnavali sprejete sklepe na zadnji seji delavskega sveta SOZD Gorenje. Sprejeli bodo predlog pravilnika o ravnanju z odpadki. Podano bo poročilo o izidu referenduma dne 16. 5. 1980, nadalje bodo delegati seznanjeni o delu odbora za organizacijske, kadrovske in normativne zadeve. Posebej bodo delegati razpravljali o višini regresa za letni dopust, o povečanju regresa za prehrano med delom in drugih sredstvih skupne porabe. Na seji bodo delegati imenovali tudi člane svetov podjetij v tujini ter obravnavali še nekatera tekoča vprašanja.
Poslovni uspeh v prvem tromesečju je prinesel izgubo v nekaterih temeljnih organizacijah.
Prav je, da sproti analiziramo in ocenjujemo naše pogoje gospodarjenja. Podobno je bilo v letu 7979, ko smo ob začetku poslovnega leta zabeležili v nekaterih temeljnih organizacijah izgubo, proti koncu leta pa smo uspeh izboljšali.
Da bi tudi letos bilo tako, bomo morali poprijeti za delo še bolj trdno. Vedno smo delali tako, da nismo imeli izgub, čeprav časi niso biii nič lažji. Z voljo, pogumom in prizadevnostjo smo se lotevati vseh nalog in dosegli vse postavljene cilje. Tako moramo tudi v bodoče.
AKCIJA „ TISOČ DELAVCEV, SODELAVCEV”
Akcija “Tisoč delavcev — sodelavcev” je izšla kot pobuda z II. srečanja urednikov glasil združenega dela Slovenije v Radencih, sprejeta pa je bila tudi na republiškem svetu zveze sindikatov. Osnovni namen akcije je pridobiti čimveč delavcev za dopisovanje v tovarniška glasila.
Akcija vodi k uresničevanju stališč in ni dovolj, če je delavec le objekt obveščanja, ampak mora v procesu obveščanja tudi sam aktivno sodelovati, tudi kot informator. S to akcijo bo delavec dobil širšo družbeno spodbudo za uresničevanje te svoje vloge, kije sestavni del njegovega samoupravnega vedenja. Ustrezna obveščenost je temeljni pogoj vsakega odločanja, kar seje potrjevalo ob tako pomembnih nalogah, kot so periodično obravnavanje poslovnih rezultatov (periodični obračuni in zaključni računi), demokratizacija dela in odločanja na vseh ravneh, obravnavanje planskih dokumentov.
Seveda pa ima akcija še vrsto drugih učinkov, dviganje kulture pisanja (in govorjene) besede, samoupravnega dogovarjanja in odločanja, bogatenja izkušenj družbenopolitičnega dela, poživitev delovanja sistema obveščanja v združenem delu kot sestavnega dela družbenega informiranja.
Akcija hkrati pomeni širjenje odgovornosti članov Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje, predvsem v združenem delu, pa tudi v občini. Tako naj bi delavci še bolj čutili obveščanje za svojo pravico in dolžnosti, kar je tesno povezano tudi z vlogo Zveze sindikatov Slovenije. Dobro obveščenost delovnih ljudi mora pokazati sama praksa skozi uresničevanje samoupravnega in delegatskega sistema, kjer so se doslej marsikdaj in marsikje pojavljale vrzeli prav na področju obveščanja.
Letos obeležujemo 30 — letnico delavskega samoupravljanja, ki gaje delavski razred Slovenije in Jugoslavije uresničil kot bistveno sestavino svoje revolucionarne socialistične prakse, v kateri ima pomembno vlogo obveščanje človeka kot delavca in občana.
Zato se osnovno geslo akcije povezuje z delovnim obeleževa vanjem uspešnih treh desetletij uresničevanja delavskega samoupravljanja.
Akcija “Tisoč delavcev — sodelavcev” se vključuje v prizadevanje Delavske enotnosti, da bi okrepila dopisniško mrežo v združenem delu in da bi si zagotovila stalne dopisnike iz vseh slovenskih občin.
Akcija traja od 1. maja do 31. decembra 1980.
NOSILEC AKCIJE je Zveza sindikatov Slovenije v tesnem sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi dejavniki.
V	Gorenju vodi akcijo uredniški odbor, v sodelovanju z izdajateljskim svetom in sindikatom.
V	informatorju bomo vidno označili rubriko za prispevke novih sodelavcev.
Posebno pozornost bomo namenili zlasti mladim Ladro, kot bodočim nosilcem samoupravljanja, ki se naj začno kaliti kot družbeno—politični delavci prav v akciji “Tisoč delavcev — sodelavcev”.
Pričakovati je, da bo ob ustrezni angažiranosti nosilcev akcije krepko poraslo število prispevkov ! Objaviti jih je možno ne le v glasilih, ampak je treba uporabiti vse možnosti javne-
ga publiciranja in obravnavanja (bilteni, oglasne table, razglas sne postaje, Naš čas, Delavska enotnost, dnevni tisk in RTV).
Ob koncu akcije bi lahko pripravili razstavo najbojših prispevkov, pripravili srečanje novih sodelavcev z ustreznim pogovorom, predavanjem, pogovore z družbenopolitičnimi delavci, poslovodnimi organi v OZD, evidentirali najboljše nove sodelavce kot tudi nosilce akcije za družbena priznanja znotraj OZD, če gre za posebno prizadevnost in uspešnost v akciji.
Vsak udeleženec bo dobil pero z emblemom “ Tisoč delavcev — sodelavcev” kot simbol akcije.
Uspešnejši novi sodelavci bodo dobili posebno prizanje — diplomo.
Kot spodbudo za sodelovanje v akciji bodo poleg omenjenih oblik izdali brošuro s tematiko obveščanja in z družbenopolitičnega področja. Nadalje bomo kot spodbudo za nove sodelavce organizirali oglede novinarskih hiš, sodelovnje na seminarjih.
Vrhunec akcije in obenem stimulacija za sodelovanje v njej pa bo udeležba najaktivnejših sodelavcev na III. srečanju urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki ga organizira odbor RS ZSS za obveščanje in politično propagando.
Takrat bo opravljena anliza akcije in podeljena priznanja.
Aktivne sodelavce, ki so tudi družbenopolitični delavci v svojem okolju, bomo upoštevali pri dodeljevanju srebrnega znaka sindikatov Slovenije. Prav tako jih bo veljalo kandidirati za udeležbo na dvomesečnem političnem tečaju RS ZSS in RK ZSMS.
Delavska enotnost bo uvedla stalno rubriko za nove sodelavce. Sestavke v OZD dobiva in pošilja urednik, Delavska enotnost posebej vidno objavlja prispevek tedna in prispevek meseca. Vsak prispevek mora vsebovati naslednje podatke: datum, ime in priimek avtorja, njegov poklic ali delo, ki ga opravlja, organizacijo združenega dela in avtorjev naslov.
Kot sodelavci v akciji lahko sodelujejo vsi delavci in občani. Lahko sodelujejo kot avtorji vseh novinarskih zvrsti (vesti, članki, poročila reportaže, komentarji, fotografije, fotoreportaže, podlistki, humoristični prispevki);
Akcija “tisoč delavcev — sodelavcev” ni enkratno dejanje, ne sme zamreti z njenim navideznim zaključkom, ampak so njeni učinki trajnega pomena, zato se morajo vloženi napori obrestovati, izkušnje in spoznanja iz akcije pa so dragoceni napotki za usmerjanje prihodnjega dela.
INFORMATOR — Ust za obveščanje delavcev Gorenja. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delč-njak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/1.
kulturni
utrinki
Št. 7	23.5.1980
CIRIL KOSMAČ
GOSENICA
(odlomek)
Vsako leto, ko začne zeleneti, odprem okna v svoji sobi in se z veselimi koraki odpravim po parkih, da si ogledam poganjajoče drevje.
Pomlad pride vselej tako nenadoma. Pričakujemo jo vsi in vsak čas in vendar smo začudeni in presenečeni, ko pride. Pravkar je bila še zima: mraz, s cigaretnim dimom napolnjena soba, samoten vran na nebu, gola veja v vetru. Ponoči pa je potegnila južna sapa, vran je odplaval, veja se je izvila iz vetra — in iz očes na mladikah so pognali drobni, temnorja-vi, smolnati, lesketajoči se popki. Dva dni so se ti popki greli na soncu in v njih seje nabirala sila: razgnali so rjavkast obod in v sonce so pogledali svetlozeleni lističi, kakor toliko tisoč rok, ki hoče v življenje.
Krenem iz mesta in zavijem v holme. Hodim od grma do grma, od jablane do jablane in iščem — gosenice. Gosenic ni. Zanje je še prezgodaj.
Poiščem jaso in se zleknem. Prekladam se toliko časa, dokler ne ležim točno na sredi; krone dreves nad mano morajo risati krog. Potem obležim: prva lastovica v zraku, prva čebela na resju, prva mravlja na travnati bilki.
Strmim v nebo in mislim na gosenico.
Mimo mene rase mladika; lističi na njej so že pognali in rosni biseri so na njih. Strmim vanje in veja se odmakne daleč vstran in se poleže čez grič v daljavi in čez belo cerkev na njem. Gledam: vse je veliko, mladika, listi, in če bi bila gosenica na njih, bi bila predpotopna žival. In tudi zdaj ne vem, za kaj bi se odločil, za gosenico ali za list.
Vse je ostalo kakor nekoč v rimski ječi, ko sem razmišljal o življenju. Življenje žre življenje: živali rastline, ljudje živali in še sami med sabo. In kaj ?
Iz vsega tega je nastal vozel — in živeti, je najbrž biti v tem vozlu.
Vstanem in se ob potoku vračam domov. Ustavim se in vidim v vodi svojo lastno podobo. Pokimava si in se nasmehneva.
Na križpotju srečam Ciganko, ki seje pravkar izvila iz popka.
“Izvolite dinar ali cigareto ?” vprašam.
“Dinar in cigareto,” pravi.
“To je poštena in odkrita beseda,” veselo pritrdim.
Ciganka se vzravna in tenka popackana bluza se ji napne čez mlade prsi. Pisano ruto sname z glave in njeni vlažni črno svetli lasje se ji usujejo po ramah.
“Prerokujem srečo ? ” vpraša, nagne drobno glavo in z jezikom zmoči polne ustnice.
Grem naprej, korakam po kolovozu. Po kolesnicah je voda in pozabil sem, da imam luknje v podplatih.
Zdaj ne mislim več na gosenico. Ob poti poduham vijolico, mislim na deklico z rosnimi očmi, veselim korakom in strahopetno lažjo; plašč mi vihra v pomladanskem vetru, vzravnam se in se s svojimi zdravimi, od tobakovega dima počrnelimi zobmi smejem trdemu življenju naravnost v obraz.
“Ha !” pravim, “šest dni----pff-----— in potem ?
------Če drugega ne, pride vihar in odpihne gosenico, ali
pa vzleti metulj.”
Tako praznujem vsako leto svoj goseniški jubilej.
LJUBIM
Ljubim tvoj pogled, ljubim tvoj nasmeh, ljubim tvoje črne lase, veter se z njimi igra.
Z roko sva v roki šla, bila sem srečna.
Pogledal si me s svetlimi očmi in videl, da v mojih očeh se solza iskri.
Obstala sva.
Nežno si me poljubil in mi dahnil, deklica ne joči.
Ljubim te I
Olga Žuraj
kulturni
utrinki
STRAN, KI JE NISMO ZAPRLI
OB ZAKLJUČKU BRALNE AKCIJE V GORENJU
N i čisto prav, če napišemo, da se bralna akcija v Gorenju izteka. Saj to ni bila le akcija. Brali smo že poprej in še bomo brali. Napravili smo sicer seznam bralcev. Zbrali se bomo sredi junija, da izmenjamo misli, ki so se nam porajale ob branju. Srečali se bomo s pesniki in pisatelji, ki so v svojih delih z nami delili lepoto svojega ustvarjanja in globino misli. Vendar bomo brali tudi pozneje. Brali bomo, ker so nam knjige postale prijateljice, ki nam to, včasih tako sivo, življenje obarvajo, da se razgrne svet pred nami in življenje v njem kot zelen travnik, na katerem včasih tudi zaidemo, a je kljub temu lep.
Prešteli smo bralce, čeprav vemo, da je med vami še mnogo takih, ki so se v akcijo vključili pa nam tega niso niti povedali. So pač brali, tako kot vedno.
SEZNAM BRALCEV
Simončič Božena, Pokleka Breda,Učakar Branko, Pečnik Elica, Sovič Boris, Šemenc Zofija, Pranjič Dragica, Cvar Mira, Veronik Majda, Trnovšek Dragica, Napotnik Stanislav, Lesjak Ivica, Lemež Marjana, Pravdič Breda, Vivod Bernarda, Ocepek Magda, Felicijan Vera, Urtelj Darinka, Gomboc Anica, Pečolar Mojca, Belci Zdenka, Mijoč Nena, Čas Inge-borg, Ograjenšek Martina, Zupan Jana, Kovač Marija, Lampret Ema, Zorko Jana, Završnik Nada, Pšeničnik Igor, Šma-js Franc, Vrečar Bojan, Meh Jože, Batič Majda, Simič Vuki-ca, Sadek Anica, Areh Marija, Vogrinec Rosvita, Tajnik Vera, Lukane Drago, Prašnikar Darinka, Vidmar Joža, Avberšek Fanika, Kumar Fanika, Po v še Irma, Lomšek Majda, Mrkonjič Ruža, Jegovnik Zdenka, Gorjan Božena, Krapež Marjetka, Stropnik Rezka, Drev Marjana, Kokol Vanda, Hribrnik Olga, Žuraj Olga, Žnidar Marija, Salobir Marjan,
Mikša Zlatko, Mastnak Lilijana, Ščančar Sonja, Kramaršek Sonja, Knez Mira, Šemenc Zofija, Trampuš Neva, Oder Darinka, Lubej Zlatko.
Vse bralce prosimo, da vrnete knjige v knjižnico, kjer boste dobili tudi anketne liste ! Prosimo, da jih izpolnite. Zakaj ? Preprosto zato, da bi izvedli, kaj vam je bilo všeč, kaj ne. Bi morala biti naša akcija drugačna ? So bile knjige dovolj dobro izbrane ? Radi bi vaše pobude in spodbude.
Več o našem srečanju spesniti in pisatelji, o žrebanju knjig in o priznanjih, kijih boste dobili za svoje sodelovanje v tej akciji, pa prihodnjič.
V PETEK VABIMO:
V petek, 23. 5. 1980 ob 19, uri bodo v razstavnih prostorih Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje odprli razstavo slik in plasti, domačih likovnikov Marjana Dreva, Andreja Krevzla, Petra Matka in Poldeta Roberta ter podelili priznanja najzvestejšim mladim bralcem velenjskih javnih knjižnic. V kultrunem programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Velenje, o razstavi pa bo govoril dr. Cene Avguštin. Pokrovitelj kulturnega večera je Zveza kulturnih organizacij Velenje.
Foto: D. P.
PRIJA TEUSKO SREČANJE
V tozdu Pohištvo smo nestrpno pričakovali soboto, 19. aprila, in ure, ki bo naznanila prihod gostov Bresta iz Cerknice na prijateljsko športno srečanje.
Tovariši iz tozda GABER so si z zanimanjem ogledali našo delovno organizacijo, nakar smo se pomerili v treh športnih panogah. Vlekli smo vrv, igrali smo mali nogomet, nazadnje pa smo še streljali z zračno puško.
Po športnem srečanju smo tovariše iz BRESTA peljali še na velenjski grad, kjer smo si skupno ogledali muzejsko zbirko. Med ogledom je stekla beseda o športu in rekreaciji med delavci iz različnih krajev in delovnih organizacij. Takšna oblika medsebojnega spoznavanja naj bi se še naprej gojila med našimi delovnimi ljudmi.
Stane Jevševar
kulturni
utrinki
KNJIGE, DOSTOPNE VSAKOMUR
Že nekaj časa poteka obsežna akcija za večjo popularizacijo resnično dobrih knjih. Socialistična zveza delovnih ljudi kot pobudnik, usmerjevalec in pokrovitelj te akcije še zlasti poudarja pomen Prešernove družbe. Publikacije Prešernove družbe so bile ljubiteljem dobrega branja vedno na vojo po kar najbolj dostopni ceni. Nanje se lahko naročijo tudi delavci s skromnimi dohodki, šolska mladina in študentje. Nizko ceno knjih omogočajo subvencije Kulturne skupnosti Slovenije in prispevki mnogih delovnih organizacij ter materialna in moralna podpora družbenopolitičnih organizacij.
Pa poglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe za letošnje leto:
PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981 SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza Menarta in z ilustracijami Marlenke Stupice. Anton Ingolič: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved
NAROČILNICA
iz življenja medicinske sestre in njenega srečavanja s problemi sodobnega mestnega življenja.
Stevan Jakovljevič: VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije.
Prof. dr. Miha Lokar: ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi.
Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 dinarjev, v platno vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 denarjev.
ZA VSE DELAVCE GORENJA PA VELJA ŠE POSEBNA UGODNOST ! ZBIRKO LAHKO PLAČAJO V DVEH ZAPOREDNIH MESEČNIH OBROKIH ! IZPOLNITI MORATE NAROČILNICO IN IZJAVO (obe sta objavljeni v današnjem Informatorju) IN JU ODDATI KULTURNEMU ANIMATORJU V SVOJEM TOZDU ! TO JE VSE !
Naročniki Prešernove zbirke bodo prejeli nagradno knjigo. Ta bo:
Max von der Grun: BLODNI OGENJ IN PLAMEN. Izredno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega "čudeža".
Nepreklicno naročam broširano, v platno vezano zbirko Prešernove družbe za leto 1980 in podajam naslednjo izjavo:
IZJAVA
Podpisani ______________________________________________________________________ roj _______________
stanujoč ----------------------------------------------- , delavec TOZD-----------------------------
int. tel. --------------------. osebna številka-----------------------------------------------------
dovoljujem, da se mi od osebnega dohodka odtegne v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 95 dinarjev, po 120. Prvi obrok zapade v mesecu juliju.
V kolikor bom prekinil delovno razmerje pred dokončno poravnavo zgoraj navedenega zneska, se obvezujem, da vse obveznosti poravnal v celoti, oziroma naj se mi direktno odtegne od zadnjega mesečnega dohodka.
Podpis
Velenje, dne
1980
kulturni
utrinki
SEZNAM KULTURNIH ANIMATORJEV TOZD	KULTURNI ANIMATOR
Odmev s pohoda na Snežnik
AVTOPARK
ELEKTRONIKA
EMBALAŽNICA
GALVANIKA
GOSTINSKA EN.
KERAMIKA
KUHALNI AP.
MGA
ORODJARNA
PLASTIKA
PRALNI STROJI
POHIŠTVO
ŠTEDILNIKI
VZDRŽEVANJE
ZAMRZOVALNIKI
DSSSTGO
INTERNA BANKA
RAZVOJ
PROMET
SOZD
Jožica VIDMAR Ljuba ONIČ Alojz KOPRIVNIK Terezija VINCEK Marjana GROBELNIK Alojz GRUDEN Zvone PEČNIK Helena GORIČNIK Bojan VREČAR Anica SADEK Tatjana JAVORNIK Rajko PODHOVNIK Ivanka PRISLAN Miro ROZMAN
Aco ŽERJAV Marjeta KRAPEŽ Žarko KALIŠNIK Ivan MARZEL Mira CVAR Mira ACMAN
DELAL, KOT GA JE NAUČIL OČE
"Dragi Ivan ! Ob odhodu v pokoj se vam v imenu vseh nas iskreno zahvaljujemo za delo in vam želimo, da bi bila jesen vašega življenja dolga in sončna I" Tako se je med drugim od svojega sodelavca Ivana Mraka poslovil vodja Orodjarne Jakob Virtič.
V petek, 16. maja 1980, je namreč odšel v pokoj delavec Orodjarne IVAN MR A K, ki se je svojega poklica začel učiti že 1937. leta. Sedemnajst letnega je mi žarjen ja učil kar njegov oče. Potem je delal v Tovarni usnja v Šoštanju in kasneje pri privatnikih Detičeku in Horvatu, ki so mu delavnico nacionalizirali in dodelili Invalidskemu podjetju Ljubljana.
Še nekaj lastnikov je zamenjala delavnica, dokler se ni skupaj z Lesno Šoštanj združila z Gorenjem.
Ivan pa vsa ta leta delal tako kot je bil navajen, kot ga je učil in naučil oče. Zaželimo mu tudi mi ob njegovem odhodu v zasluženi pokoj mnogo lepega in veselega, ko t so mu zaželeli tudi njegovi sodelavci.
Snežnik, lep in mogočen, se odlikuje med vsemi svojimi sosedi, ki se kar izgube v njegovi bližini in le daleč na jugu si najde dostojne tekmece.
Pravijo, da je Snežnik najlepši v jesenskih barvah, a Gorenj-čani, že kar prekaljeni planinci, smo se nanj povzpeli v soboto, 12. aprila, v še pravih zimskih razmerah. Tu so zime zelo snežne in bela odeja leži kasno v pomlad. Po dveh urah zahtevne in naporne hoje smo osvojili vrh. Zbrani pri zavetišču smo opazovali širino obzorja. V skrajnem dosegu pogleda so bile v nebo začrtane v dolgi vrsti Karavanke, Julijske in Savinjske Alpe, Tržaški zaliv, Istra z Učko, Risnjak... Pod nami pa gozd, kot val za valom, sam gozd. Poplačani smo bili za napor, pa ne le z razgledom, ampak tudi z novimi spoznanji s poti, saj vzpon na goro, kot je Snežnik, pomeni tudi pridobivanje novega znanja. Veliko je povedal domačin o tej gori, o ljudeh izpod nje, o težkih časih med NOB, pa o cvetju, značilnem prav za to planino; ni pozabil omeniti medvedov in volkov, ki še danes domujejo v snežniških gozdovih.
Polni novih vtisov in srečni, ker smo osvojili ta lep kraški vršac, smo sestopili in se odpeljali proti Postojni. Daleč za nami je ostal Snežnik, vzvišen nad okolico, pograzajoč se v večerni mrak, samoten in lep.
Ustavili smo se še v Predjami ter si ogledali eno izmed največjih znamenitosti Slovenije — Predjamski grad in muzejske eksponate — med katerimi predstavlja izredno likovno dragocenost gotska Pieta iz začetka 15. stoletja (le dva primerka na svetu).
Nismo še uspeli urediti vseh vtisov pravkar doživetega, že smo vprašali: "Kam prihodnji mesec?''	MAP
PAKETI REZERVNE HRANE ZA “DANES IN JUTRI 84"
V	primeru elementarnih nesreč ali oboroženega odpora je treba zagotoviti preskrbo prebivalstva z najnujnejšimi prehrambenimi izdelki. Za premostitev teh težav pri preskrbi z živili naj bi si vsako gospodinjstvo v mirnem času pripravilo primerno zalogo živil, iz katerih je mogoče v najkrajšem času pripraviti različne dnevne obroke.
HP KOLINSKA je prva pristopila k rešitvi tega problema. Pripravila je paket rezervne hrane za "Danes in jutri 84", ki omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini za sedem dni in vsebuje zajtrk, kosilo in večerjo z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C.
Ta prehrambeni paket vsebuje izdelke jugoslovanske prehrambene industrije, vsak pripravljen obrok zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe tako energetsko kot tudi nutritivno.
Z izdelki v paketu daje HP KOLINSKA novo kvaliteto v naši vsakodnevni prehrani, nudi gospodinjstvu racionalno,uravnovešeno, raznovrstno in dobro prehrano ter omogoča hitro pripravo kompletnih obrokov v primerih, ko nakup v trgovini ni mogoč (sobote, nedelje in prazniki),na izletih in kampiranju. Uporabnost paketa je torej vsestranska, tako v normalnih kot izrednih razmerah.
Cena paketa je za okoli 10 % nižja od posameznih prodajnih cen izdelkov v maloprodajni mreži.
Navodila za pripravo posameznih jedi so navedena na pakiranju.
Paket v predloženi sestavi je pregledala dne 20. 6. 1978 posebna komisija, imenovana od Sekretariata za ljudsko obrambo in komiteja za tržišče in cene Izvršnega sveta Sr Slovenije.
Rok uporabnosti posameznih izdelkov je najmanj eno leto ali pa tudi več, kar je deklarirano na izdelku. Kjer ni nazna-čen rok uporabe, je le—ta neomejen (n. pr. pri konzervah).
V	paketu je priložen jedilnik, kar naj bi olajšali pripravo kalorično in biološko uravnoteženih obrokov. Seveda pa lahko po lastnem okusu pripravite drugačne kombinacije in prav tako lahko uporabite tudi posamezne izdelke.
Priporočamo, da izdelke iz paketa uporabljate tudi pri normalni dnevni potrošnji, saj so le ti enaki izdelkom, ki jih sicer kupujete, so pa cenejše Seveda pa pri tem ne smete pozabiti pravočasno naročiti nov paket.
PAKET rezervne hrane velja 1.320 dinarjev. Plačljiv je v 4 obrokih. Akcijo bodo vodili komiteji za SLO v tozdih. Kolinska bo pripravila tudi razstavo paketa v naši restavraciji.
KRVODAJALSKA
AKCIJA
V dvodnevni krvodajalski akciji, ki jo načtruje aktiv krvodajalcev Gorenja 28. in 29. maja, bo darovalo to dragoceno tekočino več sto naših sodelavk in sodelavcev.
Aktiv darovalcev krvi, ki deluje v okviru konference osnovnih organizacij sindikata, želi akcijo organizirati tako, da bo čim manj zastojev pri delu in da bo odvzem potekal v zadovoljstvo vseh darovalcev.
O številu možnih darovalcev bodo odločali v tozdih in DSSS glede na možnosti odsotnosti delavcev od dela, tako da ne bo zastojev v proizvodnji. O kraju odvzema, časovnem razporedu in drugih organizacijskih podatkih, bo aktiv izdal okrožnico pravočasno.
Kljub stabilizacijskim prizadevanjem ne smemo zapostaviti te humane dejavnosti. Aktiv poziva vse krvodajalce, da se udeležijo akcije po predvidenem razporedu.
Odvzem bo izvedla ekipa zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana, za organizacijo pa je odgovorna komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa Velenje.
Nedavne akcge velenjskih krvodajalcev v Splitu se ju udeležilo tudi 18 naših sodelavcev.
PRVENSTVO GORENJA V BADMINTONU
V Rdeči dvorani je bilo v ponedeljek, 19. maja 1980, prvenstvo v badmintonu. Pričelo se je ob 15. uri, tekmovanje se je odvijalo na devetih igriščih po starostnih kategorijah. Tekmovali so moški do 30 let, moški nad 30 let, ženske do 30 let in nad 30 let.
REZULTATI:
Moški do 30 let: Turnšek, Meh, Hremovič, Jošt, Britovšek.
Moški nad 30 let: Križovnik, Brinovšek, Blagotinšek, Brglez, Merva.
Ženske do 30 let: Živkovič, Grobelšek, Poznič, Jajčevič, Žižme, Žižmund,
Ženske nad 30 let: Sušnik, Oder, Jakob, Hojan, Učakar. OBVESTILO
Služba za rekreativno in kulturno dejavnost obvešča vse delavce Gorenja, da se je preselila v prostore Servisa, Organizatorji kulturnih in rekreativnih dejavnosti imajo interno telefonsko številko 132. Vse o rezervacijah za letni oddih, o tečajih in izletih pa lahko zveste, če pokličete interno 182. To je tudi številka finančnega referenta !
TITO - NAŠ VZOR
® - ‘"ttSi'-« ,
TITO.Tl OBI.3lwSo.^ W	_
,«»..v. ~	«
•>*t' z<<U>zw-	s mA#?
/rfW$*xks‘ > jUt4*>bw ,	t
/yViUrcj*vi^*<^ /V zLyhMXvW
TITO 5MO POSTALI Ml VSt!
ČLANKI 0 TOVARIŠU TITU
Predlagam, da se odslej in za naprej v vsaki številki Informatorja objavi za stolpec ali dva gradiva o tovarišu Titu. To naj bo ena od oblik naše počastitve Titovega spomina. Takšno obliko bi morali obdržati vsaj eno leto.
Tem, ki jih bi objavili, je ogromno. Titov življenjepis, odlomki iz govorov tovariša Tita, pričevanje o Titu, zapiski otrok o tovarišu Titu, pisma naših delavcev itd..
Nikakršnega strahu ne moremo imeti, da bi gradivo ne bilo zanimivo in raznoliko. Gradiva je toliko, da je tema lahko v vsaki številki Informatorja drugačna. Predlagam pa, da se postavi redakcijska skupina, ki bo vsebinsko pripravila rubriko o Titu.
Jože Meh
Pozdravljamo takšne in podobne pobude, katerih namen je negovanje ljubezni in spoštovanja do lika tovariša Tita ter gojenje revolucionarnih tradicij. Zato tudi mi apeliramo na naše sodelavce in bralce, da ustvarjalno prispevajo k uresničitvi te ideje. Bolj kot za morebitno ponatiskovanje obstoječega gradiva o tovarišu Titu, se zavzemamo za izvirne prispevke naših delavcev in delovnih ljudi o njegovem hrabrem in dostojanstvenem življenju ter epohalni revolucionarni in državniški dejavnosti, kije zdaleč presegla meje naše domovine. Daši ne gre zanemariti tudi občasne ponatisnitve zanimivih drobcev iz njegovega življenja in dela, vendar naj bi to bila,glede na naravo našega glasila, preje izjema kot pa pravilo.
Vse, tudi avtorja pobude, vabimo k sodelovanju.
UREDNIŠKI ODBOR